nutra I Poštnina plačana, v gotovini. . "V. WK5gMF* I j . . . ^TURNlfg ZA INDUSTRI JU IZRADA IZ LIMA LJUBLJANA CATVP«Vc 3A MHflYCTPMJY M3PA£A M3 JIHMA -TE>VEb TbAHA _ INDUSTRIJO PLOČEVINASTIH IZDELKOV NAROČNINA: LETNO 12 ŠTEVILK 100 DINARJEV, POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN, POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN, AMERIKA 3 DOL. - LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6111. - TELEF. 2549 - ČEK. RAČ. 12.587 Ilirski steber v nočni razsvetljavi reflektorjev na predvečer proslave v soboto 12. okt. 1929 Foto mIlustracija* Proslava 120 letnice Ilirije oživljene* Levo: Masa sveta o Vegovi ulici po odkritju spomenika. Na tribuni (na rimskem zidu) gostje, dostojanstveniki in funkcionarji Oval: Nosilci vencev. — Redov-djah nosi venec francoske republike Folo-raporl H. Ktrn, Ljubljana l Pred odkritjem spomenika na hriiišču Rimske, Vegove, Emonske ceste in Valvazorjevega trga Foto .lluilracljtj* I k Franc, general Roset polaga venec Foto .Ilustracija SAROD POGANj PJENVES NOV psi Profesor Josip Plečnik, arhitekt svetovnega slovesa, s čigar umetniškim sodelovanjem dobiva Ljubljana novo podobo In po čigar načrtu je dobil Irg z »litrskim stebrom" zaokroženo celoto. Na sliki v razgovoru z delavcem v Vegovi uiict. Foto-report H. Kern, Ljubljana Vodnikovi verzi na spomeniku Falo .Ilustracija «NWSIIW. Francoski poslanik na našem dvoru, minister Dard, govori Foto ..Ilustracija" Verzi Otona Župančiča na spomeniku Foto .Ilustracija' G. Anion Danilo v vlogi generala Napoleon (g. Gregorin) General Napoleon Bonaparie ob prihodu u Mura«, In Valentin VoMk (g. lan) Ljubljano. ,a EM fgaMn Nor. Z Napoleonove proslave v „Unionu“, 12. okt. 1929. Uprizoritev prizorov iz zgod. romana Fr. Govekarja „Svitanje“ Foto .Ilustracija* Francoska republika in Slovenija se klanjata spominu Valentina Vodnika na Vodnikovem trgu Foto „Ilustracijam VOUMK. Ban dravske banovine, univ. prof. inž. Dušan Sernec, vrh politične uprave jugoslOvenskega teritorija Slovenije Specialni snlmtk ta .Ilustracijo' neposredno po Imenotanju. Foto-reporl H. Kern, Llubliona Split s šetališča na Marjanu Krog desno: Pozdrav s planin Pozdrav „Ilustraciji“ Zvonimir Rogoz pozdravlja Ljubljano iz Prage. (V vlogi Alika — Langer: „Kamela skozi uho šivanke") Na Dravi Fo,° Dras° B°i< „Konec weekenda“ Fotoamater Motiv ob celjskem pokopališču V spominih . . . Foto Čadet Ko je bilo solnce še vroče Dva moče-rada Ali me vidi, ali me ne vidi? Mladi šofer Naši otroci V božični številki prinesemo razdelitev nagrad za najboljše slike, ki so nam bile poslane za ta kotiček. Zadnji termin, da nam pošljete še kake slike (a prosimo: izbrane in najboljše!) je 6. november. Slike, ki bi jih prejeli po tem terminu, za nagrade ne pridejo več v poštev. Uredništvo revije »ILUSTRACIJA« Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II. Mlada mamica Mladi dirkač Marijo bom prosila! Krog desno: Dva prijatelja Levo: Scena v peklu. Vrag (g. Križaj) in Babinsky (g. Kovač) igrata za dušo Šoande (g. Janko) Desno: Švanda (g. Janko) in kraljična (ga. Thierrv-Kaočnikooa) l Švanda igra .. . Ga. Poličeva, g. Janko in g. Kovač Balet v drugi sliki Jaromir Weinberger: Švanda dudak Premiera moderne opere v ljubljanskem opernem gledališču. Dirigent direktor g. Polič, režiser g. Krivecki, koreograf g. Golovin Vse: Foto .Ilustracija" Desno: Scena iz tretje slike. Preprečena izvršitev smrtne obsodbe. Mesto s sekiro obglavlja krvnik Švando — z metlo f 25 letnica delovanja tenorista gospoda Leopolda Kovača V častni službi opere kr. Narodnega gledališča v Ljubljani praznuje tenorist gospod Leopold Kovač letos 25 letnico svo-. jega umetniškega delovanja. Rojen v Ljubljani 1. 1887. je prišel že 1.1904. k ljubljanski operi. Absolviral je pevsko šclo g. Mateja Hubada in kesneje g. Julija Betetta. V času 25 let se mu je nabral ogromen repertoar 72 oper, v katerih poje važne in glavne parte, tako da more nositi vse težko breme sodobnega opernega repertoarja. V seriji njegovih vlog navedemo le glavne: Cavaradossi (Tosca), Manrico (Tr u -badur), Faust (Faust), liadames (Aida), Florestan (Fidelio), Pinkerton (Madame Butterfly), Herman iPikova dama), Rikardo (Ples v maskah), Janko in Vašek (Prodana nevesta), Princ (Rusalka), Stevo (Jenufa), Don Jose (Carmen), Werther (Werther), Rudolf (Boheme), Hoffmanu (Hoffmannove pripovedke), vojvoda (Rigoletto), Dimitrij (Boris Godunov) in izmed najmodernejših Herod (Saloma), Trufaldino (Zaljubljen v tri oranže), Babin-sky (Svanda dudak). — Ocena njegovega dela mora biti pozitivna, ker se je g. Kovač vedno izkazal kot izredno poraben pevec, ki je na razpolago, kadar je potreba. Ne moremo prezreti dejstva, da je g. Kovač eden tistih redkih pevcev, ki so ostali kljub ugodnim ponudbam od zunaj zvesti naši operi, da je eden temeljev, na katerih moremo zgraditi dostojno slovensko opero bodočnosti. Zato: naše iskrene čestitke! Ivan Čargo: Leopold Kovač tenor kr. opere v Ljubljani tMHAMALii if Balet v našem času Vtisi iz razgovorov z g. Vlčkom Franc Bajd Zel najneposrednejše oblikovanje bistva naše duševnosti je najprimernejše naše telo, njegova oblika in ritem njegovega gibanja. Oblikovanje duše v gibajočem se telesu je ples. V vsaki kulturi je nekaj plesa, ki je vedno v zvezi s kultom, mistiko in religijo. Tudi v našem času je dobil ples veliko življerusko silo kot reakcija na možgansko kulturo naših dni. Že pred desetimi leti so začeli Nemci v zvezi z ekspresionističnim pojmovanjem umetnosti s tako zvanim modernim plesom. Njegov početnik je Švicar Laba n. Zavrgel je vso tradicijo; ne godba, ne beseda, ne antični zgledi mu niso nagibi za ples. Njegovi gibi so vedno le izraz umetnikovega trenutnega gledanja na svet. Šele po desetih letih so se pokazale zmede, ki jili je povzročila ta smer. Ker manjka temu plesu tehnike, ki je najpopolnejša v klasičnem baletu, in ker pogrešamo ustaljenih form. je postalo jasno, da p les v tej obliki ni razumljiv širši publiki. Labanovi učenci, med katerimi je najslavnejša VVigma-nova, so ustanovili po vsej Nemčiji nešteto plesnih šol. Toda ti plesni mojstri ne morejo ustvariti enotne tehnike, ki bi bila podlaga modernemu plesu. V zadnjem času skušajo Nemci ustanoviti visoko šolo za moderni ples, ki bi iztrebila vsa nesoglasja. Pomen Nemcev, ki se sicer prej G. Kovač v raznih vlogah. Foto V. Bešter Rudolf {Bohemej Vašek (Prodana nevesta) Lovro juranič (Zrinjski) Ivan Čargo: Lydia Wisiakova nikoli niso izkazali kot narod, ki je res talentiran za ples, je zaenkrat pač samo v tem, da so pokazali na možnost, izražati sodobno življenje v plesu in so privzeli v ta namen tudi vse pridobitve modernega gledališča, zlasti inscenacijo. Žalibog je njih ples preveč filozofija, preveč misel, izražena v kretnjah. Misel sama pa ni nikoli tako silna, da bi zahtevala enotnih oblik izražanja. Vse drugačen je razvoj ruskega klasičnega baleta. V osemnajstem stoletju je bil v Rusiji balet še izključno pod francoskim vplivom. Ko je Evropa prevzela namesto klasičnega francoskega plesa italijansko šolo, se je izvršil v Rusiji problem nacionaliziranja plesa. Tuje elemente so zavrgli, namesto njih so prišli slovanski. Novo formo je zadobil ruski ples, ko je nastopila v Evropi na odrskih deskah slavna Isadora Duncan z bosimi nogami in pokazala na nove možnosti v plesu. Popolna prostost v kretnji se je združila s popolno tehniko ruskega baleta. Zastopnik teli novih principov je bil Mihael Fokin, ki je dal ruskemu carskemu baletu novih zvezd, kakor Ano Pavlovno in Tamaro Karsavino. Njegova reforma je predrugačila podlage plesne umetnosti na vsem svetu; vse priznava vitalnost ruskega baleta, dočim nemški ples skoro ni prestopil državnih mej. Bistvo ruskega plesa je v neprestanem razvijan ju in iskanju. V tem oziru je vreden največjih zaslug Diugilev, ki je vlil v izkristalizirano formo novo vsebino, polno novih doživetij in teženj Deloval je v Parizu (v letošnjem poletju preminul), izreden talent v reševanju sodobnih plesnih problemov. S tradicionalno tehniko je izražal na čudovit način duha novega časa. Seveda je tildi on privzel novo inscenacijo, ki mu ne dela nobenih ovir. Iste vrste je tudi moskovski balet, ki ga vodita sedaj Kassian Golejsovski in Lopu-hov, ali judovski balet gledališča Habima. Ta ples ni toliko razumski, v njem prevladuje emocija in je razumljiv vsakomur. Zato si je pridobil toliko zmag. Ves svet priznava Rusijo za zibel odrskega plesa, lo je tudi ideal Vaclava Vlčka in Lydije Wisiakove, ki sta dosegla velike uspehe v pariški Operi Comique in z gostovanji po Belgiji in Češkoslovaški. Vlček vidi svoj smoter v druženju klasičnega baleta s pozitivnimi pridobitvami nemških plesnih šol. Izrazit primer take umetnosti so bile »Slike iz razstave«, ki se jih Ljubljančani gotovo še spominjajo in ki jih bosta naša umetnika letos nanovo naštudirala za turnejo po Belgiji. Vlček je prepričan, da bo žel z njimi uspeli. Nam Slovencem v tem oziru manjka še prava plesna vzgoja, lo je tudi pokazala obžalovanja vredna kritika samostojnih baletnih predstav, ki še zdaleč ni kazala kakega kritičnega razumevanja plesa. (Problem razvoja našega baleta je v bistvu enostaven, vendar pa kompliciran, v kolikor so komplicirane skoroda vse zadeve slovenske. Prvo: potrebna je šola, prava baletna šola. ki jo mora voditi skozi par let umetnik, da vzgoji naraščaj in ga pravilno usmeri. Zakaj so se menjali leto za letom v ljubljanski operi baletni mojstri? Drugo: naraščaj naj študira tudi v inozemstvu. To pa je zopet problem, ki zadeva vitalne interese, finančni problem, ki je usoden v problematiki razvoja majhnega naroda. Op. ur.) Ive n Čargo: Vaclav Vlček Tamara Kursavina Predstavnice sodobnega plesa Ana Pavlova Mary Wigman Matterhorn od Hornli-hutte Planinsko pokopališče u Zermattu Monte Rosa od Sehwarzsee-hotela Na Matterhorn f A. Kopinšek Od Milana pelje naš vlak ob krasnem Lago Maggiore. Kot za stavo drvijo pisane, elegantne limuzine poleg nas na pooljeni cesti. Enkrat nas dobite, drugič mi nje. Preko viaduktov, mostov in skozi predore drčijo naši dolgi vozovi prožno in hitro proti severu. Električne svetiljke na stropu čarobno zasvetijo; rezek pisk in električni vlak zdrvi v Simplon. Le tu pa tam preseka enoličnost predora zelena ali rdeča luč, ki daje vlakovodji potrebna znamenju. Več kot pol ure mine, dokler nas zopet ne pozdravi solnce. V Švici smo. Iz Visp-a skozi Nikolaital v Zermatt se peljemo z zobokolno železnico. Visoko nad nami ledeniška vrata, ki dajejo življenje hudournikom, da buče po skalovju navzdol. V kaskadah drvii poleg nas mlečno-bela reka Visp v dolino. Tako čaroben je ta pogled, da ni obraza, ki bi ne bil obrnjen proti oknu. Tisoč šest sto metrov visoko leži Zermatt — cilj hribolazcev iz vsega sveta. Z razkošnimi hoteli, z asfaltiranimi ulicami, z bleščečimi ledeniki in z nad 4000,m visokimi vrhovi Walliške skupine privablja dnevno tisoče tujcev. A, kaj bi pomenil Zermatt, če bi se v ozadju ne vzpenjal v oblake kakor magična vizija — Matterhorn — najlepša gora na svetu. Tudi mi se sprehajamo — občudujemo pompejansko škrlatne hotelske dvorane in plesišča — občudujemo deklice z najtanjšimi svilenimi nogavicami, z barvanimi ustnicami in z zbegano zategnjenimi obrvmi. Vodijo jih kavalirji v smokingu. Besede vseli svetovnih jezikov nam udarjajo na uho. Opoldne, ko zveneči udarci v hotelu Mont Cervin naznanjajo obed, se napotimo naprej. Mrke, resne obraze srečavamo tukaj. Srečno pot, dober tek si želimo. Z veselim smehom sprejmemo dekliški penzijonat, ki nam pride nasproti. Nato srečamo filmsko družbo in končno skupino smučarjev s smučmi na ramah, med njimi Japonec. Na sredi gozda angleška restavracija z visoko zastavo in s še višjimi cenami. Čez »Schaffberg« pridemo do Schwarzsee-hotela. Okoli nas gorski velikani, obdani od ledenikov, za nami Monte Rosa, pred nami pa v nepopisni lepoti — Matterhorn. Po petih urah hoje na položni poti dospemo do krasno ležeče Ilornli-koče (3300 m). Udomačimo se takoj, se seznanimo z drugimi, si razdelimo preostale odeje, kuhamo skupno, pijemo iz enega kozarca, jemo iz ene sklede in se igramo kot majhni otroci. Zunaj na terasi stoji velik daljnogled, skozi katerega opazujemo plezalce na Matter-homu. Zvečer nam oskrbnik pripoveduje o lanski filmski ekspediciji o Laiu Trenkurju, o Seppu Allgauerju in tudi o sebi, kako vlogo so mu dali ‘ v fihnu. Po polnoči v luninem svitu se odpravijo prve skupine z vodniki (po trije na eni vrvi) na vrh. Za temi mi — brez vodnika. Sami si iščemo pot skozi neznano skalovje, pre-plezavamo kamine, prečkamo stene, se vlečemo od plošče do plošče... Zrak postaja redek: nekateri zaostajajo, se odvežejo in se vračajo. Jutranja zarja zablesti, dan se dela. Solnce s prvimi rdečimi žarki pozdiravlja vrhove tja od Monte Rosa do Dent d’Herens. Počivamo, hlastamo za zrakom in plezamo zopet naprej. Pet skupin smo prehiteli do Solway-koče (4000 m); v njej leže, popolnoma izčrpani. Čakajo, da popusti gorska bolezen, da se vrnejo. Naša termovka nam vliva novih moči. Naprej! Vedno bolj strmo in težavno. Tesno z eno roko oprti visimo včasih na skali — 1400 m navpično nad ledenikom, ki nas čudno vabi v svoje zevajoče razpoke. Vrv skozi kamin je napeta, tako da vibrira kakor struna od telesa do telesa. Bliskoma izmenjavamo misli: ali ima tovariš dovolj opore, da obdrži spodnjega na vrvi? Ali se ne bo odtrgala skala, na kateri stojimo? Tako votlo doni tu! Zadrgetamo, če v bližini zgrmi la vina kamenja mimo nas. V velikem loku odskakujejo skale s polic na polico, žvižgajo in se razbijajo. Na zgornji »Rami« na 4300 m srečamo prvo partijo na povratku. Neki gospod porabi mojo ramo za stopnjo, objame me in že ga vleče vodnik naprej. Proti vrhu, v svežem snegu, je treba dvojne pazljivosti. Trud je poplačan. Ob 9 zjutraj smo na vrhu (4505 m). Kako divna je ta gora! Zdi se ti, da stojiš sredi modrega neba, ki si ga včeraj gledal iz doline. Pod nama se sto in sto nižjih vrhov koplje v jutranjem solncu. Mont-blancu stojimo nasproti, ki odseva v luči in snegu. Malo nižje se vijejo srebrni toki ledenikov proti dolini, iz katere ne seže sem gori noben iglas. Tovariš ponuja novodošlim skupinam čokolado in kekse. Prejema zahvale — v štirih jezikih. Kratek počitek in nazaj zopet po skalah. — Vrv je napeta. V Solway-koči se vležemo; izven nevarnosti smo. Navzdol gre hitreje. Spuščamo se po vrvi, zdrkujemo, nižje in nižje. Po 13 urah zagledamo zopet kočo. Tehtnica E Hard Po mnogih konzumnih društvih manjka uteži, dragi sodrugi. Robe je dovolj, trgovci so tu, kasirka tudi — celo maček sedi zraven blagajne — in tudi tehtnice so. Samo uteži ni nobenih. Tisti nastavljen«, ki so nekoliko bolj zviti, pa kašljajo na to krizo. Iznašli so izhod iz nje. Naj vam povem vendar to zgodbo — resnična je. V neki trgovini so imeli eno samo utež — tri funte. In vsem odjemalcem so govorili tako: »Vzemite vendar tri funte, gorčica je žarel odlična!« »Čemu mi bodo trije funti gorčice? Ali naj trotoar ž njo namažem? Rabim samo pol funta! In deset funtov žebljev!« »Deset funtov? Vzemite rajši tri! Čemu vam bo toliko žebljev? Menda si vendar ne gradite hiše?« Užaljen je odšel kupec iz trgovine in vstopil v sosednjo. Ko pa so imenovali novega poslovodjo, je takoj nastal red. Sposodil si je pri peku za pol ure vse uteži in jih je napravil ž njimi za svojo trgovino toliko, da niso vedeli kani ž njimi. Pol funta: navadna klobasa, zavita v kos papirja. Tri-četrt funta: klobasa, zavita v dva kosa papirja. Funt: očali poslovodje. Dva funta: njegov telovnik. Trije funti: Leo Tolstoj, zbrana dela, tretji zvezek ... Za sedem funtov je služil maček in za pud — 40 funtov — sin blagajničarke, po imenu Vasja. In odslej je šlo vse kot po notah. Kupci so se zelo kmalu privadili tega sistema. Prihajali so in zahtevali kar: »Dajte mi pol mačka kristalcukra, dve očali karamelov in en Leo Tolstoj mila!« Kupčija je šla jadrno. Prihajali so ljudje celo z drugega konca mesta, da bi videli, kako zahtevajo dva mačka in eno klobaso (zavito v dva kosa papirja) moke. Nekega dne pa je prišel v trgovino človek, ki ni imel navade priznavati kakršenkoli red. Njegov obraz je bil zloben in trmast. Najprej je pogledal tehtnico, nato ko-mija, zategnil je ustnice v zaničljiv nasmeh in dejal: »Dajte mi, prosim, tri in pol puda moke!« Poslovodja je prišel v zadrego. »Koliko?« je vprašal s pobitim glasom. »Tri in pol puda!« je odgovoril kupec in škilil na tehtnico. >Saj sem vendar razločno govoril!« »Vzemite en pud,« je predlagal poslovodja z laskajočim glasom. »En Vasja moke!« »Kaj klepetate?« je vprašal tujec- mrko. »Kakšen Vasja? Rabim tri in pol puda moke! Prosim, da mi postrežete.« »Torej tri Vasje, dva mačka in dva Leo Tolstoja? Veste ...« »Kaj pa hočete sploh od mene, Zakaj žalite svoje odjemalce?« je jokal prečudni kupec, ves nesrečen. »Pride človek k vam, da bi nakupil to in ono, vi pa trobezljate take in druge nespodobne besede! Takoj grem po milic...« Bogve, kam bi bilo to prerekanje še privedlo, da se ni blagajničarka Ana Pavlovim naenkrat odločila za žrtev v prid stvari. »Ivan Danilovič,,« je dejala poslovodju »ako želite, sedem jaz na tehtnico, tehtam natančno tri in pol puda. Ne gre, da bi delal ta gospod škandal za prazen nič!« In je sedla na tehtnico. Situacija je bila rešena. Prečudni kupec je nesel tri-inpolpudblagajničarko moke domov, blagajničarka je pa odslej bila jako cenjena. Ponoči poslovodja zaradi razburjenja ni zatisnil nobenega očesa. Premetaval se je po postelji z ene strani na drugo in neprestano razmišljal: In ako bo jutri spet prišel? In zahteval na primer pet pudov? Kaj potem? Tedaj se je naenkrat spomnil blagajničarke iz sosednje pekarije, debele in visoke ženske s pletenim telovnikom in težkimi gumijastimi čevlji. Gotovo telita pet pudov! je mislil poln zavisti. Poskusil jo bom zvabiti v našo trgovino. Nato se mu je sanjalo, da je prišla v štacuno uboga žena in zahtevala sto štirideset pudov modrila za pranje. In on, poslovodja, obleti vse konzume, da bi dobil za pol ure na posodo blagajničarke, komije, vajence, otroke in mačke... In vse to položi na tehtnico... Težko je dandanašnji biti poslovodja, sodrugi.., Brezplačen popis Vašega življenja »Vseh skrbi se morete sami rešiti," pravi sloveči astrolog Oris ali popis življenja je za trezno mislečega človeka tako važen, kakor zemljevid za pomorščaka. Zakaj bi hodili slepo naokoli, če dobite lahko potem običajnega pisma točne informacije, ki naj Vam pomorejo do sreče in uspeha? Prej posvarjen, prej obvarjen. Profesor Roxroy Vam bo razložil, na kakšen način morete doseči uspeh, v katerih dneh Vam bo sreča naklonjena in kdaj ne, priporočil Vam bo, kdaj se lotite tega ali onega, ali nastopite potovanje, kdaj in koga poročite, kdaj si poizkusite izboljšati svoj položaj, 'kdaj smete investirati in ali so umestne spekulacije. To vse in mnogo drugega je mogoče doznati iz Vašega življenjskega popisa. Mme. E. Servagnet, Villa Petit Paradis, Alger, piše: »Horoskop, ki sem ga prejela, me popolnoma zadovoljuje, kajti mojo preteklost in sedanjost prikazuje nadvse točno, nadalje podaja verno sliko mojega značaja in moje zdravstveno stanje, razkriva pa diskretno tudi mojo prihodnost ter mi daje tozadevno dragocen nasvet. Delo profesorja Roxroy-a je res nekaj izrednega." Če želite dobiti brezplačno popis Vašega življenja, nazna-čite samo dan, mesec, leto in kraj Vašega rojstva, napišite razločno in brezpogojno svojeročno Vaše ime in naslov in pošljite te podatke takoj profesorju Roxroy-u. Če hočete, priložite lahko 10 Din v bankovcih (kovanega denarja ne prilagati) za poštnino, pisnino itd. Naslov: ROXROY, Dept. 8395 A, Emmastraat 42, Haag (Holland). Pisemska pristojbina za Holandsko: 3 Din. N. B. Profesor Roxroy ne zna slovensko, ter mu je zelo žal, da more spričo tega odgovoriti le v nemščini (na željo tudi v francoščini ali angleščini). Ko je prišel Napoleon v Ljubljano, je kaznoval vse ljubljanske mežnarje z batinami, ker niti ena ljubljanska ura ni kazala pravega časa, ampak vsaka je šla na svojo pest. Profesorska: »Gospod profesor, kosilo vas čaka!« »Dobro, naj počaka v predsobi. Takoj pridem!« »Gospodar je prišel in zahteva najemnino.« »Recite mu, naj počaka malo.« »Noče čakati.« Tem bolje, naj gre!« Pri krojaču: »Vzemite mi mero za obleko. Plačal vam jo bom čez štiri mesece.« Krojač: »Dobro!« »Kdaj bo obleka gotova?« Krojač: »Čez štiri mesece!« J f r 1 2 c?) Vas ELI DA IDEAL MILO-KREME-SHAMPOO Jahfa gospoda vojvode Sven Eloeslad Ilustriral Albert Sirk (Dalje) VI. Zabava vojvode. »Izgubil sem in to je bil moj polom,« je završil Thomas Busch z najibolj mirnim izrazom na licu. Nato se je naslonil na pobeljeni zid svoje celice in se sanjavo zagledal v praznino pred seboj. Napeto sem ga opazoval. Nu, sem mislil, zdaj bo vendar prišla na vrsto histerija o ^kapitulaciji mesta Ostende. Pustolovec pa se je zabulil v molk in šele, ko ga je Krag vprašal, če ne misli nadaljevati s svojini zanimivim poročilom, je odgovoril: »Semintja si bom dovolil napraviti kratko pavzo v svojem diktatu. Namenil sem se, da bom šele jutri nadaljeval.« »Kako mislite?« je vprašal Asbjorn Krag. »Tu mislite zopet končati?« »Za danes. Zdaj sem namreč pri najvažnejši točki svoje zgodbe.« »Kapitulaciji?« »Da, dospel sem v svojem pripovedovanju do kapitulacije, ali bolje rečeno, do tiste točke, ko sem bil ruiniran, vendar pa sem z nasmehom na ustnicah odšel iz igralnice. Pri izhodu sem naletel na prvega direktorja. Ž njim sem se razgovarjal mirno in neprisiljeno, kot da bi se ne bilo nič zgodilo. ,Kako lepo vreme!' sem rekel. ,Kar veselim se naše nocojšnje zabave. Eno uro po polnoči bom napravil takšen umetni ogenj, da ga bodo videli in govorili o njem v treh cesarstvih.' Povedal sem mu tudi, da je Cocquelin obljubil, da bo počastil zabavo s svojo navzočnostjo in da bo recitiral par francoskih pesmi. To je direktorju bržkone izredno imponiralo. Jutri pa vam bom povedal, gospoda moja, kako je bilo na zabavi. Že naprej vam morem reči, da je bila ena od najneobičajnejših, kar jih je bilo prirejenih v zadnjih stoletjih po Evropi. Preden nadaljujem, bi rad videl, kako boste to, kar ste slišali, obdelali in predelali. Ker bo publicirano, mislim, da se smem brigati za to, da bo vse v pravilni zvezi in točno v izrazu.« Nič nisva mogla drugega, kot to, da sva se vdala v njegovo voljo. Morala sva oditi, ker sva vedela, da je. Thomas Busch trmast kakor greh in da ne spremeni nikoli svojega že sklenjenega sklepa. Ko sva odšla, sem se zahvaljeval, da sem jaz tisti, ki bom izdal memoare velikega zločinca. To je bila najintere-santnejša naloga, ki sem jo imel dozdaj v svojem življenju. Na hodniku sva srečala šefa detektivskega odelenja. »Baš prav,« je rekel Kragu. »Prišel je mož, ki vam ima povedati nekaj važnega.« »Kje?« »V vaši pisarni. Prosil sem ga, naj malo počaka, ker sem pričakoval, da kmalu pridete.« Asbjorn Krag je takoj odhitel v svojo sobo. Še prej sem mu čestital k tej novi zadevi, ki jo bo bržkone tudi on sam moral rešiti. Noto sem odšel v svoje stanovanje. Tu me je čakalo presenečenje. V predsobi je navadno visel poleg mojega rjavega ulstra navaden siv jesenski plašč. Ko sem hotel obesiti svoj ulster, sem opazil, da je jesenski plašč — ki je sicer čisto nov — od levega žepa do robu raztrgan. Kakor tudi sem razmišljal o tem, si vendar nisem mogel razložiti, kako je ta reža nastala in tudi moja gospodinja mi tega ni mogla pojasniti. Končno sem si rekel, da se mi je raztrgal bržkone zadnjič, ko sem ga imel na sebi, da tega takrat nisem opazil in da je le slučaj, da sem šele danes to opazil. Seveda nisem niti slutil, da je moj raztrgani plašč v kakršnikoli zvezi s Thomasom Buschem, oziroma z njegovo fantastično storijo o kapitulaciji mesta Ostende. Šele pozneje mi je postalo vse jasno. Gospodinja mi je rekla, da me je neki gospod želel obiskati, ko me ni bilo doma, da pa ni hotel povedati svojega imena. Obljubil da je, da bo še enkrat prišel. Tudi to, skoroda brezpomembno okolnost moram omeniti, ker je po svoje pomembna in je samo člen v vsej tej fantastični prigodi. Takoj nato sem sedel k pisalni mizi in napisal Buschevo poročilo. Ko sem prebral, se mi je zdelo, da sem dobro napisal. Drugi dan sem se baš pripravljal, da grem v jetnišnico, ko je pozvonilo zunaj. Sluga mi je prinesel pismo. Takoj na naslovu sem spoznal, da mi ga je pisal prijatelj detektiv. Brž sem ga odprl in bral: Dragi prijatelj! Thomas Busch mi je pravkar sporočil, da naju ne more sprejeti pred osmo uro zvečer. Da ni spal ponoči in da je truden in nič kaj dobre volje. Meni je to po godu, ker imam mnogo opravka z novo, zanimivo zadevo, ki sem jo včeraj prevzel. Sporočam ti še, da bodo Thomasa Buscha v dveh dneh prvikrat zopet enkrat zaslišali. Seveda pri zaprtih vratih. Bilo bi dobro, če bi se nama posrečilo, da bi ga pretentala, da konča svojo zgodbo. Srčno tvoj Asbjorn. Salda-konte ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE 1’REj K.T.D. V LJUBLJANI, KOPITARJEVA 6/II. Jaz za svojo osebo sem bil s tem zadovoljen, ker sem bil preobložen z drugim poslom. Ob sedmih je prišel Asbjorn Krag. Pripovedoval mi je najprej o svoji novi zadevi. To je bila zadeva posebne vrste, ki se je tikala nekih anonimnih grozilnih pisem. Nato je rekel, da bo zbog tega bržkone moral opustiti obiske pri Buschu in da bom moral sam iti k pustolovcu, če nocoj še ne bi končal svoje zgodbe. Pozneje da bo predložil moj spis o celi pustolovčevi zadevi sodišču. Odgovoril sem mu seveda, da bom napravil po njegovi želji in da bom diktat napisal tudi v njegovi odsotnosti. Cela zgodba pustolovčeva me je itak zelo zanimala in rad bi jo slišal do konca. Ko sva z detektivom ob osmih stopila v jetnikovo celico, sem opazil, da je bil Busch izredno dobre volje, še boljše kot kdaj prej. Prebral sem mu, kar sem napisal, in on je nadaljeval: »Da, da — to je bil moj polom, polomil sem ga docela! Imel sem plačati visok račun v hotelu, moštvo jahte še ni bilo prejelo plače in tudi šampanjca še nisem bil plačal. Imel pa sem še 100.000 kron in to sem nameraval: da vržem v najskrajnejšem slučaju teh stotisoč kronic mojim upnikom v žrelo in da se potem vrat na nos vržem v nove pustolovščine. Ob desetih so se začeli zbirati povabljenci na molu. Ko so bili zbrani, so jih sluge spremili na krov moje elegantne jahte, kjer sem jih sprejel na najljubeznivejši način. Pokazal sem jim umetnine v salonu — ki niso bile moje — elegantno pohištvo — ki ni bilo moje — vso drugo opremo in ves ostali pribor — kar tudi ni bilo moje — z eno besedo vse, kar sem najel od bankrotiranega Angleža. Nato se je začela zabava. Bilo je deset gospodov in upam se trditi, da ni niti eden od teh desetih gospodov iz najelegantnejše družbe mesta Ostende doživel do takrat kaj podobnega. Miza se je skoro podirala pod izbranim porcelanom in najboljšimi jedili, da podobnih ni bilo mogoče videti niti na zoprnih lukulskih pojedinah ameriških multimilijonarjev. In vino! Na razžarjenih licih svojih gostov sem kmalu opazil, da jim teknejo. Ni trajalo dolgo in že so se začele govorance. Ne maram si laskati, toda trdim, da sem zelo dober govornik in tako sem duhovito zgovoričil daljši govor na krasote mesta Ostende, govor, ki sem ga govoril županu, ki je sedel ob moji mizi, kar da mi je bilo v veliko čast in izredno zadovoljstvo. Župan mi je odgovoril in na koncu predlagal krepak živio krasni portugalski moji domovini (kar so sprejeli z viharnimi živio-klici) — meni pa, vidno ganjenemu, so se orosile oči! Vsa zabava je bila kar animirana. Tedaj pa je prišel tisti trenutek, ki je mojo živahno družbo nenadoma docela iztreznil.« Asbjorn Krag je poslušal pripovedovanje z rogajočim nasmehom. Tisti hip pa je rekel: »To iztreznjenje je bržkone prišlo v trenutku, ko je mesto Ostende kapituliralo?« »Ne, pač pa v trenutku, ko sem to kapitulacijo zahteval.« »A — tako! Prosim vas, nadaljujte.« »Nezgoda se je torej začela. Ne mislim pri tem služinčadi, ki vsekakor ni imela še tiste kulture, ki jo vsi tako zelo cenimo. Kajti kljub temu bi šlo vse kot po vrvici, če bi ne bil tako zaman čakal na prihod Coequelina. Mesto njega je dospela brzojavka od ene mojih podzemeljskih zvez v Parizu. Bila je šifrirana in se je glasila: Nevarnost, kdor odlašal Ah, sem si mislil, tisto poročilo v listu o vojvodi v zlatu je zbudilo indiskretno zanimanje in bržkone so velikega umetnika posvarili. Zdaj ni bilo mogoče nič sprememb in izmislil sem si brzojavko sledeče vsebine: ,Vaša visokost! Na žalost zadržan, povabljen pri predsedniku. Kaj naj napravim s honorarjem? Cocguelin/ Ta brzojavka je goste malo neprijetno dimila. Drugačnih misli so postali, ko sem prebral svoj odgovor: .Honorar predajte pokojninskemu fondu.' Razpoloženje je naenkrat vzplamtelo do viška in takrat, da, prav takrat —, se je razletela bomba. Baš so nam prinesli črno kavo in razpoloženje je bilo — kakor rečeno — izvrstno. Pripominjam, da je za vsakim gostom stal strežaj-natakar. Naenkrat so se nagnili vsi natakarji kakor na dan ukaz do svojih gostov in vsi so vprašali: ,Še eno skodelico kave?* Vsi gospodje so se ozrli in rekli: ,Hvala .. .!* Naprej niso mogli. Nekaj jih je obsedelo, kakor da so omedleli od strahu, drugim je padla skodelica iz rok in zopet drugi so vstali tako burno, da so prevrnili stole. Kajti nakarji niso imeli v rokah vrčev za kavo, ainpnk — revolverje. In vsi so obenem vzkliknili: ,Mir! Sicer — streljamo!* (Dalje prihodnjič.) Termitske gradbe velemestnega prometa jEECtHT Street Dvorana za izdajo voznih listkov. V sredini avtomati za izdajo voznih listkov, men/guo denarja Ud. Ob straneh izhodi na cesto Shema novega kolodvora Piccadilly Cirkus podzemeljske železnice v Londonu Pred kratkim so »Združene londonske podzemeljske železnice« izročile prometu kolodvor »Piccadilly Circus«, ki služi kot križišče podzemeljskih prog. Kolodvor je čudo tehnike, ki nima primere v Evropi, dokler ne bo v nekaj letih popolnoma dovršen berlinski kolodvor »Alexander-platz«. Že v vojnih letih se je promet na Piccadilly Circus na-pram poldrugemu milijonu posetnikov v letu 1906., ko se je železnica otvorila, močno dvignil. Radi ozkega prostora so vodilni tehniki že takrat videli edino pot, da obvladajo močno naraščajoči promet, v tem, da napravijo valjčne stopnice, ki bi mu zadoščale. Ko so se po končani vojni naloge morali lotiti, se je tehnika že naučila graditi velike valjčne stopnice, ki zanesljivo obratujejo s potrebnim učinkom. Drugače vprašanja ni bilo mogoče rešiti. Obe železniški liniji se križata v različni globini, Bakerloo-linija v globini 26 m, Piccadilly-linija pa 33 m. Da se ne bi oviral cestni promet, je moral ležati prostor za prodajo voznih listkov pod zemljo, iz drugih vzrokov pa še nad progami. Iz prodajalnice drži vrsta tunelov za pešce zvezdasto v kote vseh na ta prostor vodečih cest. da potnikom ni treba preko nasipov, po katerih vozijo vlaki. Pet valjčnih stopnišč drži iz tega prostora v globljo, 12 m pod cesto ležečo dvorano, iz katere peljejo dohodi k posameznim progam; tudi tu zopet valjčna stopnišča, le po kratkih veznih rovih, ki služijo za prehod od ene proge k drugi, je treba iti peš. Po dovršitvi modela, ki je lahko obratoval, se je pričela gradba v februarju 1925 z napravo rova za delavce na otoku sredi trga, kjer ni prometa. Tu so spravljali na dan izkopano zemljo, noter pa ogromne množine betona za gradbo; služil je seveda tudi kot pot za delavce in za transporte orodja. Ima 6 m v premeru in je 28 m globok ter služi danes kot zasilni izhod za kolodvor. Od tega rova so izkopali druge do izhodišč bodočih valjčnih stopnišč med dvorano v sredini in progami in za napravo dvorane same. Razen tega je bilo treba ustvariti še poseben sistem rovov za polaganje plinskih, vodovodnih in električnih napeljav, ki križajo ta prostor, preden se je moglo začeti z gradbo gornje prodajalnice in dohodov. Tunel, ki ga je bilo treba zgraditi za te napeljave, je ojačen s kosi litega železa in je v prerezu krog s premerom 3-66 m; pri dolžini 170 m oklepa od zunaj v obliki elipse prostor za prodajo voznih listkov. Vendar ne teče vedno v isti vodoravni ravnini, ampak preseka spodaj ali zgoraj tunele, ki služijo osebnemu ali voznemu prometu, kakor pač ti leže. Vse, kar se je doslej zahtevalo od inženerjev in graditeljev, pa se skrije pred glavno nalogo: zgraditi prodajal-nico voznih listkov tik pod cesto, medtem ko bi na njej promet nemoteno valoval dalje. Dela v rovu so se morala vršiti popolnoma metodično; pod trgom je nastal labirint z lesom in železom podprtih rovov, in iz tega je zrastla potem 3 m visoka dvorana z največjo dolžino 47 m. V podrobnostih je potekalo delo približno tako, da so najprej izkopali od navpičnega rova vodoravno zvezdasto nekaj rež približno 12 m daleč in jih za silo podprli s stebri iz valjanega železa. Nato so razširili konce hodnikov toliko, da so položili temelje za oporne stebre, ki naj nosijo srednji del strehe te dvorane. Ko so s prečnimi nosilnimi stebri sklenili notranji krog, so podaljšali zvezdaste rove in zunanji venec opornih stebro\ so izvršili na isti način Valjčno stopnišče med gradnjo kot notranjega. Da se je delo izvršilo brez napake, je bilo mogoče le zato, ker je dobavna tvrdka že pred vdelavo na svojem delavnem prostoru sestavila vse strešno ogrodje; vsak posamezen del so natančno zaznamovali, da se niso mogle primeriti pri končni vdela vi nobene zamenjave. Še medtem, ko so delali temelje zunanjih opornih stebrov, so obdali dvorano s krožnim rovom in zgradili na njegovi zunanji steni kot zaključek dvorane močen, nepremočljiv betonski zid. Enako se je izvršila .gradba šestih dohodnih tunelov med posameznimi cestami in prostorom za prodajanje voznih listkov, in s tem, da so zgradili okoli dvorane krožni hodnik, ima pešec udobno in varno pot tudi med posameznimi cestami, ki se zlivajo v ta trg. Enajst valjčnih stopnišč obvladuje promet med posameznimi podzemskimi nadstropji. Pet od teh jih teče drugo poleg drugega med prodajalnico in dvorano v sredini, po tri pa med dvorano in progami Piccadillv- in Balcerloo-linije. Gornjih pet jih teče v dveh poševnih tunelih, od katerih ima eden tri stopnišča in premer 8 m. Njihova hitrost je 35 m na minuto; za pogon služijo elektromotorji s približno 45 konjskimi silami za vsako stopnišče. Če pritisneš v slučaju nevarnosti na gumb, se ves pogon takoj ustavi. Iz prometnih in tehničnih ozirov je zanimivih 26 avtomatov za izdajanje voznih listkov, ki stoje v gornji dvorani drug poleg drugega in tiskajo in izdajajo vozne karte različnih tarifnih stopenj. Da te avtomati popolnoma odpravijo, za to skrbe še avtomatične menjalnice za denar; v še eni vrsti prodajalnic pa so uradniki, ki izdajajo posebne vozne listke in dajejo pojasnila. Tem večje občudovanje zasluži ta način graditve kolodvorov, če pomislimo, da se je izvršil, ne da bi se bila zaprla kaka cesta ali motil promet na 'podzemski železnici in končno preskrba s plinom, vodo in elektriko. — Vsa dela v rovu, vključno to, da je bilo treba izkopati 26.000 m3 zemlje, so bila izvršena z rokami; približno 150 delavcev je bilo pri tem zaposlenih štiri leta. Gradbeni stroški, ki jih nosijo Združene londonske podzemske železnice, znašajo okoli 150 milijonov dinarjev. Lansko leto so našteli 25 milijonov potnikov. Kolodvor je tako preračunan »na prirastek«, da bo obvladal promet, tudi če se dvigne na dvojno, to je letnih 50 milijonov. Ob času največjega prometa pa-sirata že danes to orjaško teimitsko stavbo dva vlaka v vsaki minuti. K slovesnosti ob dovršitvi zgradbe je bilo povabljenih na obed 250 delavcev, ki so na njej delali. Slovesnost se je vršila v prostorni dvorani, odkoder vodijo posamezna valjčna stopnišča. 22 električnih peči in kotlov je bilo v ta namen postavljenih v »podzemski kuhinji«. Rešitev nagradne križanice iz 6. številke a b c č d e f g h i j k 1 m n O P r s 'š t u V z ž 1. j o d 1 o.l k <>4 o H r e s > o S 1 i c 1 a 3. r e v a 1 ♦ b 0 b| * ♦ z O k a ♦ v r t e 1 4. s a ♦ i d ♦ 1 ♦ m e t e i k o ♦ r ♦ b i ♦ i P 5. k r i P e V e C ♦ ♦ i ♦ a * ♦ 11 i t a n i j e 6. i ♦ s o * a ♦ 1 e - i t e v ♦1 k a n j a ♦ k 7. s ♦ v e ♦ 11 j i v a ♦ o p e 1 ° ♦ a i ♦ ° 8. o b k i a d c k O ♦ ♦ z a v e t n i k 9. d ♦ a ♦ r e k ♦ č o r i ♦1 s 1 e n ♦ a ♦ n 10. k ♦ b ° r ♦ - e s e i j ♦ c i p ♦Ib 11. a 1 e m ♦ p ° t ♦ i ♦ m e i ♦ c a P a 12. o m a r a ♦ ° d ♦ e r ♦ ž ° ♦ a t e 11 a 13. ♦ u ♦ a ♦ g 1 a v a ♦ ° d e s a ♦ 1 ♦ d ♦ 14. v d ° v a ♦ e g ♦ d o ♦ v ° ♦ k a m e n 15. e t e r ♦ t r i ♦ v ♦ i k s ♦ ° S i r 16. r ♦ c e h ♦ a n t i k v a ♦ s 1 ♦ ♦ O 17. 1 ♦ 1 ♦ n O s ♦ n a r v a ♦ e r a ♦ p ♦ r 18. a 1 i g a t ° r a ♦♦ s v e č n i c a 19. k ♦ 1 - a !♦ ° |m e i a ♦ ° c e a n ♦ a j ♦ k 20. a ♦ ° t r ° v ♦ n a t a |k a r ♦ a v P a d ♦ s 21. P 1° V n b h 1 O ♦ s 1 ♦ O c ♦ O d p U s e k 22. o i ♦ n 0 l* j ♦ s h e •M* a r ♦ h I* h t !♦ s r 23. b | J i s IH# 1 č 1e p t 1 k r 1 t ♦ 1e !♦ t h r 24. ♦ ° |v c a 1 r 1 ♦ r 1 k e h j 25. a n a r 1 j a Danes prinašamo rešitev nagradne križanice iz 6. številke, ki bi jo morali prinesti že v 8. številki, pa smo jo 2bog pomanjkania prostora morati odložiti. Križaniča je vzbudila mnogo zanimanja, a tudi mnogo razočaranja i pri naših čitateljih i v uredništvu naše revije. Prejeli smo skupno 45 rešitev, od teh 33 do določenega roka. po rohu pa 12 in te rešitve ntso mogle priti v poštev za razdelitev nagrad... kakor tudi ostale ne, ker niti ena ni bila pravilna/ Ne vemo, zakaj in kako, zabeležimo le sodbo da je bila kri-žanica težka. Opozarjamo vse ugankarje, da bomo v kratkem prinesli navodila za reševanje ugank, ki bodo osem in posebno mladim ugankarjem v veliko korist. Kljub slabemu rezultatu je uredništvo Izbralo pet rešitev, ki so pravilni rešitvi najbližje, in sklenilo, da vseeno da izžrebanemu izredno nagrado: pol leta „Iluslracijo“ zastonj. Izžreban je bil g. Mariin Radoš, Stari trg ob Kolpi. Prosimo vse ugankarje, da vestno študirajo naše uqanke, da bo pri prihodnjih nograd-nih ugankah uspeh boljši in vesele/ši / Uredništvo reviie„Iluslracija ", Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/H. V kupeju za nekadilce brezobzirno kadi gospod. Stara dama: »Gospod, ali morete požirati dim?« »Seveda.« Stara dama: »Požirajte ga, prosim!« Ženske ne potrebujejo denarja. Boljše je, če ne kadijo, boljše je. če ne pijejo in žensk bogme itak ne potrebujejo. Profesor: »Kaj pomeni AssOs, gospod kandidat?« Študent: »Imam na... jeziku... gospod — —!« Profesor: »Na jeziku? Izpljunite brž! To je arzenik.« V Jakopičevem paviljonu. Slikar: »To sliko vam prodam za polovico cene v katalogu.« — Mecen: »Koliko stane katalog?« Kralj Baltu J• Ž. Ilustriral Hinko Smrekar \ dvorani kraljevske palače babilonske je počival na telečjih kožah debeli kralj Baltu. Hropel in smrčal je kakor medved. Sempatja se je tudi prevalil v nemirnem snu. Ob taki priliki so vselej pokleknili služabniki, ki so stjili kot častna straža ob njegovem ležišču. Navadno je spal ves dan. Takrat pa se je nenadoma prebudil; odprl je oči, samo napol privzdignil glavo in za rentačil trikrat: »Gruum — gruum — gruum!« Vsi služabniki so preplašeni klečali, razen Nabuja, dvornega obrednega mojstra, ki je začel neusmiljeno zvoniti in kričati: »Prebudil, vstal — srečen se je zbudil, je vstal nebeški kralj!« »Haču — haču,« je mrmralo zdaj debelo veličanstvo in služabniki so razumeli in razprostrli baldahin nad njim. kateri je sličil branjevskim dežnikom na naših stojnicah. »Tako,« je zagodrnjal mogočnež, se dvignil in sedel na telečjo kožo. Sopihajoč se je prekladal sem in tja in ni ničesar govoril. Vsem, ki so »tali okrog njega, je polzel leden strah skoz mozeg. Da bi ga razvedril, je Nabu tlesknil z roko in pritekle so deklice, drvele trikrat okrog kralja in nato je najlepšo zaplesala pred njim. Tudi nji se to pot ni blagohotno nasmehnil, kakor običajno, temveč je strahovito zavil oči in rekel: »Kralj bi jedel!« Ta ukaz je povzročil pravo paniko; tekali in begali so sem in tja kot blazni. Nanesli so mu vseh mogočih slaščic, surovih in mrzlih jedil in vin, vsega, kar je najbolj ljubil. Ko je jedel, so stali dvorjani v špalirju pri njem. Zažigali so mu kadila, škropili ga z dišavami, če se je omastil, so mu cedili ustnice in otirali pot s čela, Običajno je bil pri tem opravilu zelo dolgo; to pot pa je nepričakovano oznanil: »Kralj ne bo več jedel!« Ko so odnašali posode, se je globoko zamislil. Zavijal je oči, grbančil čelo, šobil ustnice in od časa do časa kaj zamrmral, česar pa dvorjani niso razumeli. Vprašali so ga zato, kaj bi želel. »Nič!« je odgovoril in naprej mrmral. Kmalu nato pa je pojasnil: »Kralj je imel nemirne sanje — liarum! Sanjal je o Galu! Kje je modri Galu?« Dvorjani so mu rekli: »V tvojih ječah, božje veličanstvo, čaka smrti Galu!« »Hrrum!« je zaječalo veličanstvo. »Kralj je sanjal, da je kralja zalezoval in plašil Galu. Strašil ga je s smrtjo in modrostjo Galu. Pihal je kralju v ušesa Galu. Kralj ga bo umoril! Razvedrite kralja! Hrrum!« Najlepša deklica je spet plesala. Baltu jo je zdaj pogledal. Opazoval jo je od vseh strani, zahropel je in se je nasmehnil. Proti nji je stegnil roko, pa se je premislil in ukazal: »Naj pride Galu!« Služabniki so šli in so ga privedli. Stopil je predenj v okovih in ni pokleknil. Bil je suh, a krepak in velik. Njegove oči so gorele jasno. Baltu se je nasmehnil: »Harum!«, vstal in šel k prestolu. Sedel je in spregovoril: »Kralj vseh narodov vesoljne zemlje bo govoril s tabo, Galu! Prijatelj mogočnega prestola, hruum, modri Galu, svetoval boš kralju. Milost si našel pri kralju. — Poslušaj; govoril boš modrosti o ljubezni. Kralj je videl lepo žensko in se je nasmehnil. Ali jo je vzljubil? Hrum!« »Morda jo je vzljubil!« »Kaj je ljubezen, kadar ljubi kralj?« »Ljubezen je ljubezen in kralj je kralj?« »Ali ljubi tudi človek, Galu?« »Tudi, Baltu!« »Hrrum!« je strahovito hrknil kralj in vsi dvorjani so zatrepetali. »Ne straši jih, o kralj,« je zopet rekel Galu. »Posebno če misliš z jetnikom govoriti o ljubezni!« »Hrum, zavozil si jo, modri Galu, vendar še naprej poslušaj. — Troje sladkosti je na svetu, ki jih čisla kralj: prva — kaj použiti, druga — spati, in tretja — kaj ljubiti. Vendar kralj spoznava, da je v njih razlika; če kralj je, se ne utrudi, dokler ni sit; toda takrat je že delo dobro dokončano. Če kralj spi, se odpočije. Tudi to delo ga ne zmuči. Hrum. Toda kadar pije — zmirom pije, in čim bolj ga pije, tem bolj je žejen. Ko je najbolj žejen, da bi popil lahko kar cele sode — hrrum — obnemore in ne more dalje. Isto trdim o ljubezni. Zakaj je to tako, razloži kralju, Galu!« »To je tajnost zakonov v naravi. Kralj jih je spoznal in dobro gledal. Njih prabitne znake zaznamo na vseh bitjih v prirodi!« »Hrum, hrum, hrum,« se je zlobno krohotal zdaj kralj. »Na vseh bitjih v prirodi? Kaj so proti kralju bitja v prirodi? Nisi dovolj moder, da bi v dušo gledal kralju, Galu! Zdaj ti bo govoril kralj o kralju, zlobni Galu. — Kadar ljubi božanstveni kralj, vztrepeče. Gleda in se smeje. Nekaj ga prevzame. Toda samo, če gleda žensko. Če gleda hlod, kamen, ali ribo, ga nič ne gane. Pred kraljem je plesala ženska. Kralj se je nasmehnil in tudi ona. Nič se ga ni bala. On ni bil jezen. Veselil se je, da se je smejala. Ničesar ji ni storil, ali ukazal. Prav tak je bil, kot da ni kralj, temveč nekakšna druga reč, ki ji nihče ne ve imena. — Kaj praviš, Galu?« »Rekel sem že, kralj, da je to tajnost zakonov narave.« »Hrum, to je tajnost kralja! Toda govori mi o bitjih v prirodi. Ali je kobilica bitje v prirodi?« »Je bitje v prirodi!« »Hrum. In zakaj je ta rastlina bitje?« »Če bi samo rasla, bi bila res rastlina, toda, ker skače, je in diha, jo štejemo k živalim!« »Hrum,« je bil jezen kralj. »Ali so živali tudi bitja?« »One se rode. živijo in umirajo, so torej bitja.« »Harum, in kralj?« »On je premogočen, da bi o njem mislil modri Galu!« »Davno si že mislil, Galu!« »Tudi kralj živi in umrje!« »Harrum, hrrum, hruum!« se je dvignil kralj, cepetal je in rentačil. Obredni mojster je zvonil z vsemi zvonci. Vsi dvorjani so klečali. Prišla je v dvorano še kraljica in vse njene spremljevalke in vsi veljavni svetovalci tega dvora. Baltu je iztegnil roko proti Galu in hropel razjarjen: ^ . »Kralj kaže nanj, ki mu je podnevi govoril v pravici in modrosti. Kralj se ga je bal in ga je vrgel v ječo. Božanstvo kralj bi ga bil rad umoril, pa ni imel dokazov. Toda kralju se je zdaj prikazoval v sanjah oborožen z rogovi. Strašil ga je s smrtjo. Kralj ga je spoznal in vedel je — harum — harrum! Zdaj ga bo umoril, ker je še živega celo, ne spečega oplašil. Sedaj ga bo! Naj umrje modri Galu! Klečite, ker kralj ni bitje, on ni bitje v naravi! Hrum, harrum!« Galu se je strahovito zakrohotal, a zvonci so tako zvonili in delali tak ropot, da ni nihče slišal, kako kralja zasmehuje Galu. Kraljevi služabniki so ga odvedli iz dvorane in so ga zunaj ubili. Kraljica in vse spremstvo je tudi odšlo iz dvorane, ostal je le Baltu s svojimi služabniki. Stopil je s prestola in je rekel: »Kralj bo mirno delal — hrum!« šel je po dvorani, legel na telečje kože in spal od tam naprej, kjer je prej pre- nehal. Krema Leo d o r ima štiri možnosti uporabe: Pri Solnčnih opeklinah, j z v rs tn o bladt krema Leodor vneto kožo. Pri ubodu rorčssa prepreči krema Leodor, debelo namazana bolečo oteklino ter srbečico. Kot podlaga za puder je |{re[Iia Leodor s svojim nežnim vonjem izvrstno sredstvo. Rudečim rokam in nelepi koži, da snežnobeia k eme Leodor ono lepo barvo, katero si želi vsaka odlična dama. Tuba kreme Leodor stane Din 14 50, mala tuba Din 9,—, in pripadajoče Leodor-milo Din. 8.— komad Dobi se povsod, kjer pro dajajo Clilorodont- proizvode. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll Uganke Konjiček. ! | E | Ž | 1 L| V J | R 0 l ? Z 1 č P I N O J E N O J | A E M | N | E , R I S | | 1 P J • 1 A I E S A K | , V K R M O M o | u IP O A El D J | A | P O 1 1 z B G D Računska naloga. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10. — Sestavi iz vseh teh števil število 100! Rešitve ugank iz 8. številke: Križni stik. Ključ: Kljun, strd, gambovec, ščip, huk. Pregovor: Lahko je s tujim polenom orehe klatiti Izgubljeni novci. Imel je 77 dinarjev. Računska naloga. Ostane tri [tri-(deset)]. Spasite Vaš ukras Vašu kosu novoin pronadenom francuskom p o m a d o m 'Miciier Obustavi opadanje i sedenje kose Izleči kosno tkivo; odstrani perut i sve boljke, od kojih kosa opada i sedi Depo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat, prodaje i apoteka Delini, Knez Mihailova ul. br. 1 Naše knjige Slovarji in učbeniki Pomena učenja tujih jezikov ni treba vedno znova poudarjati. Tega smo si v svesti vsi Slovenci. Važno je le, da dobimo tudi mi v svojem jeziku učne knjige in slovarje. »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani si je zasnovala obširen načrt in po tem načrtu je začela izdajati prepotrebne knjige. Nujno je bilo izdanje »S r b s k o h r v a t s k o - s 1 o -venskega slovarja«. Imeli smo slab slovarček v izdanju »Matice Hrvatslce«, posluževati smo se morali Filipičevega nemškega. Zdaj imamo svojega v lepem tisku in dovolj popolnega, da ga bomo mogli vsi upotrebovati. Oba dela sta lepo vezana in stane Srbskohrvatsko-slovenski del 60 Din, slovensko-srbskohrvatski del pa 70 Din. Sestavil iu je dr. Albin Vilhar. Tema dvema slovarjema se pridružuje »Slovensko-italijanski slovar« in njega drugi del, ki ga je sestavil dr. J. Valjavec in stane vsak del po 70 Din. Obsega nad 40.000 besed z bogato frazeologijo. Potreba po priročnem nemšklo - slovenskem slovarju je bila tako očitna, da je tudi ta slovar moral iziti. Sestavil ga je s sodelovanjem dr. J. šlebingerja dr. Fr. Bradač in se odlikuje s tem, da je v enoten slovar združena vsa bogata novejša terminologija, ki je bila večidel raztresena po posebnih slovarčkih ali dodana raznim strokovnim knjigam in spisom. Slovar stane lepo vezan 100 Din (obsega preko 700 strani). V kratkem bo izšel »Slo-vensko-nemški slovar« v isti založbi. Ista knjigarna je izdala »S 1 o v e n s k o - f r a n c o s k i slovar« s seznamom nepravilnih glagolov. Sestavil ga je dr. Janko Kotnik in stane vezan 70 Din. Za vse inte-ligente neobhodno potrebna knjiga. Prof. J. Orožen je priredil za Slovence prof. F. Zpe-vaka: »U č b e n i k češkega jezika«, ki mu jo pri- dejan kratek diferencialni slovarček. Danes je nujno, da zna vsak Slovenec vsaj en jezik severnih Slovanov. S Čehi nas spajajo prisrčne vezi in poglobljenju teh zvez mora služiti znanje češkega jezika, ki si ga boste pridobili iz te knjižice. Stane broširana 40 Din, vezana 50 Din. Kot zaključek te serije prepotrebnih knjig naj omenimo »S 1 o v a r tu j k«, ki ga je sestavil dr. Fran Bradač, ki ga toplo priporočamo vsem, ki žele, da ostane naš jezik čist in tako gibčen, da more s svojimi izrazi nadomeščati tuje izraze. Stane lepo vezan samo 50 Din. Vse te knjige je založila »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani. Dobe pa se v vseli knjigarnah. Knjige o francoskih dneh O priliki 120letnice »Ilirije« se ozrimo na naše knjige o francoskih dneh. Kar čudno je, da imamo o dobi francoskega medvladja za časa »Ilirije« tako malo knjig. Danes še nimamo obširnega romana, ki bi nam nazorno in v finem sodobnem gledanju zgodovinskega romana prikazal tisto dobo z vsemi svojimi čudesi in pravljičnim življenjem naših prednikov, danes osebnosti slovenske kulturne zgodovine. Jurčič in Kersnik sta napisala »Rokovnjače«, bridko sliko naše province v tistili dneh, Finžgar je izklesal reprezentativno ljudsko igro naših kmečkih grč tiste dobe »Našo kri«. Toda v življenje naše prestolice in snovanje naših ilirskih duhov še ni prodrl naš pisatelj tako, da bi doba živela v nas, kakor živi današnja, v zgled in svarilo. Ali ni slučaj, da sta pisala dva pisatelja trilogiji o oni dobi in da sta obe trilogiji ostali okrnjeni? Fran Govekar je napisal roman »Svitanj e«, ki obsega dobo od prvega prihoda in do prvega odhoda Francozov. Roman je prvi del trilogije, ki še ni napisana. (»Svitanje« je izšlo 1. 192!.. založba »Zvezne knjigarne« obsega 542 strani in stane broširano 35 Din, vezano 45 Din.) Drugo obširno delo je napisal dr. Ivan Lah, roman »Brambovci«, ki ga je izdala »Slovenska Matica« v dveh delili 1. 1910. in 191 i. Prvi del obsega čas od jeseni 1808. do aprila 1809., drugi del sega do novembra 1809. Tudi ta roman je prvi del trilogije, od katere nam je do-zdaj znan le še naslov drugega in tretjega dela »Andrej Borčič« in »Spomini in dogodki gospoda Muhiča«. (»Brambovcev« se dobi samo drugi del, priložena je vsebina I. dela, stane 20 Din, za člane S. M. 10 Din, vezano v najfinejše ekruda platno 16, oziroma 12 Din.) Ne smemo pozabiti omeniti obširno znanstveno delo doktorja Bogumila Vošnjaka: Ustava in uprava ilirskih dežel (1809—1813), prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva. To delo je izredno važno posebno s svojim prvim delom: »Zgodovinski, filozofski in državnopravni temelji Napoleonovega ustavnega in upravnega sistema« in bo služilo vsakomur, ki se hoče dodobra upoznati z razmerami Napoleonovih časov. (Knjiga je izšla kot XII. zvezek »Zbornika Slovenske Matice« 1. 1910 in stane 30 Din, za člane S. M. 15 Din. vezano 16. oziroma 12 Din več.) Beli zobje: Chlorodont prijetno osvežujoča zobna krema s poprovo meto Chlorodont napravi zobe bleščeče bele in odstranjuje zobni kamen. Najbolje je, če vporabljate Chlorodont-specijalno ščetko za zobe, ki omogočuje čiščenje in beljenje zoba tudi na stranicah. Prepričajte se najpreje z nakupom ene tube po Din. 8.—, velika tuba Din. 13.— ; Chlorodont zobna ščetka Din. 20.—. Zahtevajte samo pristni Chlorodont ter zavračajte vsak nadomestek Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, oddelek Chlorodont, Maribor. 116 Zobni atelje g. L. Smerkolja v Ljubljani Čakalnica Ordinacija, opremljena z najmodernejšimi aparati Gospod L. Smerkolj, ustanovitelj in lastnik zobnega ateljeja Pisarna in knjigovodstvo Tehnični laboratorij Zobni atelje g. L. Smerkolja — Celovška cesta št. 32jll. 32? Maison _\\\ wm ii mm |P*®^^3ND1IXTRIJA PO JA SEVA ZA DAM! GLAVftl £A»IOPNIK IX »LOVtNlJO IN PREItMIRJE: HED2ET IN ItORtTftln, LJUBLJANA Žalostna krizantema Likovič Joža Cvet, luč in mir! Nocoj sem sama in skrita. V črn plašč sem se zavila in čakam pri oknu. Zavese so mirne, mrak je negiben. Bele podobe na steni, darila pozabi j etnih prijateljev ginejo v težki sivini. Skozi priprto okno polzi rezen večerni zrak, dišeč po zlatih nagrobnih rožah in grenkobni trohnobi. Veter spi v lirastovju, nad vrtovi plava svetla senca, bogve kam se spusti, bogve kje najde luč in mir. Morda je verna duša, morda so plahe sanje... Nad mestom plavajo zvoki, bronasti bratje tožijo za rajnkimi. Ognjen oblak leži nad poko pališčem vei ne duše se grejejo pri njem. Jaz pa pla-kam, sama in skrita! Ne pla-kam za mrtvimi, ki so že umrli a meni še živijo. Objokujem mrtve ki še živijo, a so meni umrli. N jili oči so zame prazne. Sredi poti so me zapustili, v težki, gosti megli so mi odtegnili svoje roke . . . Ah, tako malo sem zahtevala od svojih prijateljev. Razumljena sem hotela biti. Nisem pa vedela, da želim neka j nemogočega. Vse želje in hrepenenje sem vtisnila v eno samo hotenje: najti prijatelja, enakega po srcu in težnjah, s svetlim obrazom in toplo dlanjo. — Kako strašna in mučna je zavest, koliko prijateljev sem že izgubila, koliko ljudi mi je umrlo, ki so bili nekoč moji dragi in nenadomestljivi prijatelji. Še bridkejša pa je resnica, da se vsem godi tako! Vsakdo najde človeka, ki ga spremlja kratek čas, roka v roki, v prijateljskem objemu. Človek sanja: vedno mora biti tako. Zvest prijatelj, belo solnce, svetal breg... Toda polagoma se oddaljuje pot. Še si podajamo roke, še se dosežemo, še se vidimo in lahko govorimo. Potem je tudi to nemogoče. Obupen klic se dvigne iz druge ceste, brezglasna noč ne da odgovora... Izgubljen! Dobro se spominjam zadnjega sestanka z najdražjim prijateljem. Češnje so dišale, sloka je brezupno jokala v črni goščavi. Nebesa so se svetila, zlate solze so padale na zemljo, bel sijaj je ležal nad gorami. Hodila sva med polji; milo in toplo je bilo nama, kakor da sanjava v angelskem naročju. Vse je bilo tako, kakor vedno ob takih večerih. Za roke sva se vodila, bel mesec je naju iskal med grbavimi vrbami... Nenadoma se je nekaj zganilo v njegovih dlaneh, roka je postala mrzla in tuja. Ko sem niu hotela odpreti svoje drobno srce, da bi slišal najnežnejše utripljaje moje ljubezni, pa je omahnil in pal. Nenadoma mi je postal neizprosen tujec. Čutila sem, kakor da pada paleča slana na cvetje in steze. Joj! Nekaj neskončno nežnega, ljubkega in milega je umiralo. Mesec je svetil nad polji, njegova ža-lobna, bela luč je drugovala bolesti razklanega srca. Vrbe so turobno šelestele, brez pesmi je umirala moja ljubezen ... Vprašala sem ga, zakaj me zapušča. Molčal je. Brez besed in tolažbe sva umrla eden drugemu. Vsa lepota neskaljene, davne ljubezni, vse skrito in rajsko je obležalo pred mojimi nogami kakor strgana, zavržena krpa. Tedaj sem si zaželela smrti, ki bi me rešila ter s sestrsko roko zaprla oči, da ne bi videla razdejanja lastne sreče... Cvet, luč in mir! Nocoj sem sama in skrita. Samo mrtvi so ostali. Njihov prah je živ, oni čutijo z menoj. Kadarkoli zadonijo v moji notranjosti žalobni klici >ter priplavajo iz globočin brezoblični obrazi, kadarkoli me obkolijo postave s strahotnimi kretnjami, kadarkoli se obrnem iz tega sveta v vsemir, tedaj se dvignejo sence mrtvih, njihove oči se odpro, pogovarjamo se o davni sreči, tolažimo se in nesebično ljubimo. Nad pokopališčem leži rdeč oblak. Med tankimi cipresami postajajo ljudje in se pogovarjajo o rajnkih. Tudi jaz pojdem tjakaj in obiščem zveste mrtve. K njim pokleknem in potrkam na molki grob. Lučiče jim nažgem, gomilo jim zrahljam, da jim ne bo pretežko spanje v jami. K vsakemu se obrnem in ga poprosim za blagodejno besedo. Pri njih ni zmote in ostudnih prevar, tam gori ljubezen z neskaljenim plamenom, tam bi se zgrudila in zaspala. Vas pa ne bom nič več prosila, nič več vas ne bom klicala, nezvesti prijatelji, ki še živite, pa ste meni umrli! Niste mi zapustili rož in sreče, ostala sem zapuščena in žalostna... Petnajst in eden Iuan Prutkoo V vagonu je sedelo petnajst oseb, petnajst meščanov — debeli in tenki, blondinci in brinetci. Nekateri so sedeli poleg oken in željno srkali sveži zrak, drugi pa so se, vdani kot na smrt obsojeni, potili, da je bilo groza. Vstopil je šestnajsti in mahoma prekinil dušeči molk v vagonu. Šestnajsti je bil — kolporter. Neprisiljeno, ko da je doma, je kričal: »No-ovi dnevnik! Dogodki na Kitajskem!« Vseh petnajst je ostalo, kakor so bili: oni pri oknu so črpali zrak, drugi so se v mukah potili. Zdelo se je, da ni nikdo obrnil pozornosti na šestnajstega. Ta pa ni izgubil poguma. Če se gramofonska plošča vrti in drsi igla po svojih tirih, se rode toni sami od sebe. »V Indiji stavka štirideset tisoč železničarjev. Lordi stopnjujejo hujskanje proti USSR. Časniki bankirjev zahtevajo izgon sodruga Bakovskega iz Anglije.« Pri tem je neprenehoma škilil na pasažirje, ki se zanj še vedno niso nič zmenili. »Nov poizkušan napad ameriških milijarderjev na svobodo Mehike. Govor sodruga Kameneva v mestnem svetu v Tiflisu ...« Eden izmed potnikov je segel z roko v žep in takoj je bil prodajalec s časopisom na mestu, da bi mu izročil dnevnik. Toda ne. Potnik je izvlekel iz žepa — vozni listek, ga v roki nekajkrat obrnil in ga nato očitno pomirjen zopet vtaknil v žep. »Novo milijonsko posojilo!« je vpil z nezmanjšano jakostjo prodajalec. Debel potnik se je z od potu zmučenimi očmi zastrmel vanj. Ta pogled ga je presunil kakor igla papir. Za trenutek je kolporter utihnil, pogledal v časopis, prikradeno kot kak šolar, ki čita svojo nalogo: »Strašen zločin! Žensko truplo v košari!« Naenkrat se je slika spremenila. Dvanajst pasažirjev je skoio istočasno zakričalo: »lle! Prodajalec! Daj mi časopis!« In že v naslednji minuti je teh dvanajst prelistalo časopis, iščoč truplo. Samo trije niso kupili dnevnika. Toda dva od njih sta na tihem računala, da bosta prečitala notico o tem interesantnem dogodku preko ramen soseda iz njegovega lista — gratis. In tretji? Tretji bi bil sigurno tudi kupil časopis — če bi bil sploh slišal o truplu v košari. Tako truplo je že vredno pet kopejk. A žalibog — ta tretji je bil od rojstva na obe ušesi brezupno gluh. Jlusfracija" Naslovna slika na ovitku: Fr. Rojc, Napoleonov trg z Ilirskim stebrom (akvarel). Foto »Ilustracija«: Marjan Pfeifer. Naročniku iz Šibenika: Vaši očitki so neupravičeni. Tiste besede so slovenske. Poglejte Breznika, novi Vilharjev srbsko-hrvatski-slovenski slovar in njega drugi del. Ali mislite, da je beseda »šribati« slovenska zato, ker jo govori narod na Koroškem? ' Iz galerije filmskih igralcev Miha Maieš: Busler Keiton Busfer Keafon Ena priljubljenih filmskih oseh je Buster Keaton. N jegovi filmi niso filmi Charlie Chaplina in ne Harolda IJoyda. Chaplin in Lloyd se smejeta vsak s svojim smehom, Chaplin s svojim klovnskim smehom (smehom, ki mu kakor na transparentu sledi žalostna maska, maska obupanega klovna), Lloyd s svojim razbrzdanim smehom nekakšnega velemestnega elegantnega potepuha, ki z največjim zadovoljstvom vodi za nos policaje. Baš taka scena kaže vsa prvobitna svojstva teh treh komikov, kajti Chaplin beži v neizmernem strahu človeka, ki si ne ve prav pomagati in v veliki brigi kakšnega majhnega prestopka; za Lloyda veste, da beži zato, da se morete vi smejati ž njim; Buster Keaton ima svoj breizrazni obraz, mož je, ki se ne smeje, in če beži, beži v nedogled ob vrsti tekočih tramvajev, bežečih avtomobilov in vozov, stran odtod, stran odtod. Okolja skoroda ni zanj in četudi ves njegov humor tiči v situaciji in je zato drastičen, on je zase, sam s svojo brezizrazno mimiko, karakteristiko človeka, ki se (čudo za čudo) ne meni za ves svet. V situacijah je komičen. In četudi se ponavljajo, smejemo se njim in njemu! Busfer Keafon brez srečnega konca Buster Keaton je navadno zaključil svoje filme, ki jih sam napiše in inscenira, s srečnim koncem, znanim ameriškim »happy-end«. Vedno ste mogli računati, da se bo na koncu našel srečni parček kljub vsem groteskno podanim zaprekam. V največje začudenje je Keaton v enem svojih zadnjih filmov prelomil s teni principom na nenavaden način. Ta film konča s prizorom, da ga vrže njegova tašča skozi okno in Keaton si zlomi vrat. — Prijatelji so se bali. da bo ta novost slabega značenja in so zato vprašali Kea-tona, kako da je mogel tako radikalno postopati s svojim »filmskim življenjem«. Odrezano je odgovoril komik: »Ker zaupam v svojo neumrljivost!« Triki filmskih operaterjev Fotografska kamera, veliko oko, ki vse vidi in vse ve, ni vedno poštena, kar se tiče reprodukcije življenja in stvari, ki jih vidi. Kamera je brez osebnosti, stvar v rokah umetnika, operaterja. Že v začetku razvoja zdaj 30 let stare filmske industrije so slike lagale v zabavo. Videli smo leteče postelje, mrtve stvari, ki so oživele, in drugo-, kar se nam zdi danes nekako otročje. Smejali smo se. Nato so iznašli preproge, ki so se nosile same, in polno duhov, ki pa so jih kazali samo v pravljicah. Danes nam ne kaže kamera samo dogodkov dnevnega življenja, more nam pričarati tudi to, kar si komaj želimo, tehnične stvari, ki stremimo po njih izvršitvi, pa jih zaenkrat še ne zmoremo. Kamera vzbuja v življenje najdrznejše utopije in to cesto z najbolj preprostimi sredstvi. Najbolj iznajdljivi v tem pogledu so danes nemški in ameriški filmski operaterji. Par zgledov! Mnogo je bilo govora o majhni sceni iz znamenitega filma »Nibelungi«. Majhen list z drevesa je padel na rezilo meča in rezilo ga je razpolovilo. Naravno, da ni bilo mogoče izdelati meča v taki velikosti tako ostrega, da bi bilo to mogoče naravnim potom. S kakšnim trikom je bilo mogoče to napraviti? Režiser Fritz Lang je sam pojasnil zadevo. Listič so fotografirali, ko je padal na meč, dokler se rezila ni dotaknil. Nato so list pazljivo razrezali v dva dela in nato zopet posneli, kako padeta oba dela od rezila meča. Enostavno, pa vendar, koliko sto metrov filma je bilo treba! Se spominjate filma »Variete«? Predvsem ona scena: iz lože gledajo gledalci s kukali predstavo in igralce vidite v lečah kukal. Operater je reflektiral predvajalce s pomočjo prizem na leče. Ali: Jannings vidi v duhu. kako pade njegov protivnik s trapeča. Morje obrazov' pljuskne v prihodnji sliki pred oči gledalca, v resnici imate občutek strašnega padca. Pri tem posebno učinkovitem snimku so kamero previdno spuščali po vrvi, poseben motor je omogočal vrtenje. Počasno vrtenje, kakor znano, učinkuje kakor hitro kretanje, če projicirate sliko na platno z normalno hitrostjo. _ Svoje vrste senzacijo so povzročile scene iz »Fausta«: Faust potuje z Mefistom na vragovem plašču. Podoben trik so uporabljali ameriški operaterji v znamenitem filmu »Bagdadski lopov«, potovanje treh na preprogi. Eden izmed viškov je v filmu »Metropolis« ona^ scena eksplozije ogromnega parnega kotla. V tej sceni vrže eksplozija delavce na vse strani. To so bili živi ljudje in ne lutke. Za to sceno je angažiral režiser »leteči balet« iz nekega varieteja. Eksplozija sama ni bila trik, ampak so jo posneli šele kesneje, po osmih ponesrečenih poizkusih. Tudi Ludwig Berger je v filmu »Walzertraum« uporabil trike. Ena najlepših scen je scena: Willy Fritsch sedi s svojo prijateljico na klopi in kakor v viziji se mu zdi, da je doma, v gozdovih okrog Dunaja. Kakor megla se spreminjajo slike, prihajajo in izginjajo na korizontu. Pri tem dežujejo od vseh strani rože na parček. Ta scena je fotografirana po Schiil ftanschovem postopku z zrcali. I a k o so delali tudi Američani v filmu »Guli,iver jeva potovanja«. O vseh teh različnih filmskih trikih je prejela »Ilustracija« razne slike in jih bo objavila v eni prihodnjih številk. Mlada Ufina zvezda, Belly Amann. znana iz velikega filma „Asfalt" Foto Ufa Buster Keaton ameriški filmski komik Desno: Mož, ki se ne smeje, s karakteristično brezizrazno mimiko Spodaj: Jutro o konjušnici Iz filma „Zarobljene duše". Greta Garbo in Robert Castle (Fred Solm) Foto MetraOoidmtn Aparten klobuček za deoojčice Jesenska moda L d i < 1 Temnordeča obleka za ose. Razporeditev gumbov na nov način dd obleki poseben mik Elegantna večerna obleka z dolgim krilom (kakor pajčolan) iz belega chiffona, preko tega črna svila In velik črn kep iz svile, obrobljen s širokim krznom Levo: Aparten plašč iz črnega sukna s svojevrstnim ovratnikom in originalno aplikacijo na rokavih Desno: Preprost popoldanski klobuk Iz rjavega atlasa, podložen z roza lamš-atlasom. (Nosi Arlette Marchal, model Su-zanne Talbot) foto fo// devojke klepetati pri sliki vidimo korektno .shake-hond“ popoldanskem čaju visoke družbe S svetovnega plesnega turnirja v Ziirichu, septembra 191 Nagrajeni pari treh kategorij, in sicer profesionalni, amaterji. In plesni učitelii. V prvi vrsti jurlja Iz plesnih mojstrov raznih držav. Med njimi (X) naš priznani mojster prof. Adolf Jenko. Zgoraj (X) 9- De Rego Iz Londona, zmagovalec, svetovni Champion vseh kategorij Nenavadna šola v Nem Yorku: šola bon-tona Desno: Kako gospod ponudi dam! stol in kako se mu ona zahvali Znameniti ameriški plesni učitelj Charley Chase uči svoje učenke nove plese. — Učenke same igrajo klavir Svoje orste zabavo Ima že 60 let stari bobnar Jean Doo pOSGbncZO Sod, mož in ocean. Mr. Jacobs hoče preživeli tri Baptiste Mairy Iz Cerbalsa, ki je prepotoval Belgl/o s svojim tedne v tem sodu. Tu ga vidite v sodu na obali Pier-Venice bobnom In bo 1930 potoval Iz Bruslja v Pariz — peš In z bobnom v Kaliforniji pri jutranji toaleti. Ali bo dobil stavo ? Pred nedolgim so otuorili veliko radio-razstavo v Los-Angelesu (U. S. A.). Otvoritveni govor je govoril kom. Byrd, vodja ekspedicije na južni pol, baš iz svojega glavnega stana v bližini južnega pola. Pri tej priliki so na razstavi kazali kravo, ki je posebno produktivna, če jo molzejo ob godbi iz radia Desno: Z internacionalnega kongresa gluhonemih v Berlinu, ki se je vršil pred kratkim. Gluhonemi so se „razgovarjali“ z gestami, kar kažeta naši sliki Zanimivosti z našega planeta Mehaničnega človeka (gl. str. 136) kažejo ameriški mladini ob navzočnosti newyorškega župana Walkera Lesena štorklja. Neki Američan je napravil Iz plavnega lesa figuro štorklje. Z dodatkom na kljunu štorklje Je popolniI spomenik tega znanega zastopnika iz ptičjega sveta Desno: Najmanjši stroj na svetu. (Z Inženjerske razstave v Londonu.) — Najmanjši eksplozivni motor, ki more napraviti 10.000 obratov v minuti. Goni ga petrolej Smrt nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna. Veličasten pogreb umrlega odličnega evropskega državnika v Berlinu Opoj Orienta. Na cesti so obležali v nezavesti mladi Egipčani zbog prevelikega užitka opojev, ki Jih angleška vlada energično zabranjuje Internacionalni šahovski furnir v Rogaški Slatini ki se je vršil koncem septembra Foto H. Kšrn Levo: Slovenec Pirc pri igri Desno: Jovanovič in Rubinstein Pogled v dvorano Zdraviliškega doma v Rogaški Stalini, kjer se je vršil šahovski turnir foto h. Kern Slike z naših športnih prireditev Foto /. Kosec Grupa narodnih guslara i pevača sa predsednikom Srpskog kola g. Manojlom Boškovičem, koji su uče-stvovali na guslarskoj utakmici 29. septembra u Sarajevu Foto M. DrakuUč, Sarajevo Levo: Dne 22. sept. je priredita ,Ilirija' velik mednarodni lahkoatletski miting. Slika kaie tek na 400 m, kjer se je Žorga (Primorje) plasiral na drugo mesto za Hadererjem (K. A. C. — Celovec) V krogu: Z Ijublf. derbya prvenstvene tekme Ilirija: Primorje, 2: iv korist Ilirije. Na sliki vratar Urbančič (Ilirija) pri obrambi Z mitinga „IlirijeJeglič (Ilirija) pri metu hroglje Moment s prvenstvene hazena-tekme Ilirija: Maribor, ki je končala s 17:6 v korist Mariborčank. Slika kaže Vodebovo, ko lovi žogo, In obrambo Ilirije Princ Pavle, zastopnik kralja, razgovarja pred odkritjem spomenika Odkritje spomenika Grguru Ninskomu o Splitu Foto Duian Čth Spomenik je postavljen na mestu, kjer je veliki biskup Grgur Ninski zahteval, da se uvede v cerkev narodni jezik Desno: Sinjski alkari v svoji tipični nošnji Spodaj: Split v svečani razsvet-Spomenik Grgura Ninskega v Splitu ijavi na predvečer proslave S Šmarne gore proti Ljubljani Foto Ante Kom tč Spodaj: Z letalskega dne Levo: Start aviona Desno: Češkoslovaški krati zraka Robert Keltner z avionom Foto „Ilu9tractjam Letalski dan aerokluba v Ljubljani Spodaj: V zračnih višavah . . . Foto mIlustracija* Izhaja vsakepa 25. v mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din, Amerika 3 dolarje), polletno 55 Din (inozemstvo 65 Din). Številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. čeč & cons.). Urednik Narte Velikonja. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6/II. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K. Ceč) J Adler Standard 4 Adler Standard 6 Adler Standard 8 Ita Rina na »Adler Standard 6« GLAVNO ZASTOPSTVO: ING. C. R. LUCKMANN, LJUBLJANA, AHACI^JEVA CESTA lO *