RAZLAGANJE KERŠANSKO-KATOLJŠKEGA NAUKA PODOBAH ZA ŠOLO, CERKEV IN DOM. SPISAL BERNARD GALURA, KNEZOŠKOF BRIKSENSKI. NA DUNAJI. 1861 . 97706 ' t Zapopadek podob, Po katekizmu. 1. >apis. 2 . Kaj je keršanstvo? .3. Katekizem v treh vprašanjih. I. Poglavje. I. Del. 4. Kaj mora"človek voditi in verovati, da bo zveličan? 1. Člen vere. а. Od presvete Trojice. — Od stvarjenja, od pervega greha, in obljube odrešnika. б. Kako nam je Eva smert, Marija po življenje rodila? 7. Od kod je izhajal in še izhaja greh, in ž njim smert in poguba? 8. Dogodovšina sveta. 2. Člen vere. 9. Kdo je Jezus po nauku sv. katoljške cerkve? v 3. Člen vere. (Po velikem katekizmu.) 10. Nauk iz življenja device Marije. 11. Jezusovo rojstvo. 12. Trije modri iz jutrove dežele. 13. Otroci! bodite kakor ljubo dete Jezus. 14. Glejte jagne božje, ktero grehe sveta odjemlje. 4 15. Kdo je pervi nam najboljše novo leto vošil? 16. Jezus, otrok ljubeznivi prijatelj. 4. Člen vere. 17. Kaj nas Jezus na oljski gori uči? — Pokoršino. 18. Oljska gora. 19. Grešnik! glej odrešnika in ne obupaj. 20. Sveti grob v Jeruzalemu, v kterem je Jezusovo telo počivalo, obeta tolažbo ob smerti in veselo vstanjenje vsem ki v gospodu umerjejo. v 0. Člen vere. 21. Kristusov v nebohod. 22. Presveto serce Jezusovo. 7. Člen vere. 23. Drugi prihod Jezusov, — poslednja sodba. 8. Člen vere. 24. Verujem v svetega Duha, po kterem se ljubezen božja nam v naše serca vliva. 9. Člen vere. 25. Katoljška cerkev je naša duhovna mali, od Jezusa nam izročena. 26. Jezus je obljubil svoji cerkvi poglavarja dati in ga je tudi dal. 27. Perva keršanska prediga v Jeruzalemu. 28. Po čem se prava cerkva Jezusova spozna? 29. V svarjenje vsem preganjavcem sv. Jezusove cerkve. 111. Poglavje 1. Del. 30. Moj človek! stori voljo božjo, ker ti si podoba božja; Bog pakje ljubezen. 31. Kake vrednosti je ljubezen do bližnjega pri Bogu? s 1. Zapoved božja. (Podoba 33 in 34 se zamore tudi pri 9. eleuu vere [občestvo svetnikov] ali pa v II. poglavju pri angelskem pozdravljenji porabiti.) 32. Kdo je zapušena sirota? 33. Alj ni Boga v Izraela ? 34. Angel varh, zvest pomočnik v vseh potrebah. 35. Kaj smo dolžni preljubi materi božji? 36. Presladko serce Marijino. 2. Zapoved božja. 37. Velike vrednosti je katoljski pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus na vekoma. Amen." 3. Zapoved božja. 38. Dobri Bog je v svojih zapovedih tudi za ljubo živinico nam skerb priporočil. 4. Zapoved božja. 39. Ceterta božja zapoved. 40. Besede gospodove so: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in dajte Bogu, kar je božjega." 5. Zapoved božja. 41. Ni mogoče ob enem Boga ljubiti, bližnjega pa sovražiti. 6. Zapoved božja. 42. Strah božji in boječnost pred ljudmi. 7. Zapoved božja. 43. Krivično blago tekne slabo. 6 8 Zapoved božja. 44. Hudič je lažnik in oče laži. * 2. Cerkvena zapoved. 45. Sveta meša, daritva nove zaveze. IV. Poglavje. 3. Zakrament. 40. Zakrament presvetega rešnjega Telesa od Jezusa postavljen v živi spominek vere, upanja in ljubezni. 4. Zakrament. Od pokore. 47. Prijazno povabilo k pokori in poboljšan ju. 48. Nauk od pokore. 49. Krivi in pravi duh pokore. 6. Zakrament. 50. Mnlitva kristjana za dobre duhovne. V. Poglavje. Od keršanske pravice. 51. Pravičen je sreča za svojega bližnjega. 52. Pobožnost je k vsemu dobra, ker ona opravlja vse v imeni božjem in božji blagoslov njo spremlja povsod. 53. Kaj nam je storiti, da ho milost božja in blagoslov božji z nami, in da nas kazen božja ne zadene? Napuh in ponižnost. 54. Nevarno je Bogu čast jemati in v sebe samega zaupati. 7 Lakomnost in darežljivost. US. Kdor naj poprej posvetno iše in poželi, s posvetnim vred nebesa /gubi; kdor pa najpoprej po nebesih hrepeni, nebesa in tudi posvetno srečo pridobi. 06 . Kdor rad v bogaime da — Boga /a dolžnika ima. Lenoba. 57. Ne pozabi, moj človek! da boš od svojih talentov odgovor dajal. Pristavek od 4 poslednjih reci. a) Od sinerti. 5 8 . Kdor srečno umreti želi, si naj na te četiri baranja odgovori. b) Od sodbe. 59. Kako nas bo Bog sodil? c) in d) Od pekla in nebes. 60. Kaj nas učijo stvari božje? 8 C c n a. avst. vr. Vsaka podoba posebej po. — fl. 2 kr. 100 podob na izbor. 1 „ 40 „ Nevezan iztis, ki ima v sebi 60 podob, z zapiskom vred po.— „ 87 „ Po navadi vezan iztis. 1 „ 5 „ Zvezek, v žlebčasto platno vezan, po. 1 „ 23 „ Nalisnila e. k. dvorska in državna tiskarniea. fc jp ll KERŠANSKO-KATOLJSKEGA NAUKA SOLO, CERKEV IN DOM. SPISAL BERNARD GALURA, K NEŽO ŠKOF BHIKSEN SKI. V C. K. ZALOZBI SOLSKIH BUKEV NEMŠKEM VENJENO. PO DRUGEM NATISU POŠLO- SV. PAVEL. j v načrten t* ('Slov.J i Nazoče Razlaganje keršansko-katolškega Nauka v podo¬ bah je otrokom pripravna pomoč, si poglavitne resnice naše svete vere prav živo zapomniti, pa tudi globoko v mlado serce vtisniti. Gotovo jih bojo deca v šoli željno gledali in premišjevali, če se jim vredno razložijo; pa tudi doma svojim ljudem radi kazali in pravili, kaj nas podobice učijo. Tako hočejo svete podobe po mislih rajnega prečestitega knezo-škofa Galura Bernarda, kteri so jih osnovali, ker- šanski poslanci alj misionarji biti, in po vsih selih in hramih, kamor jjridejo, oznanovati naše svete vere vesel, izveličanski glas. Kajti so te podobe kratkočasne in koristne, naši slovenski mladini v izveli- čanje namenjene, se vsim prijateljem in prijateljicam prav živo priporočijo. Lavant. škofijstvo v Marburgi na sy. Jožefa 1861. Anton Martin, Lavantinski škof. 2 Raj je keršaustvo ? Na to odgovori Jezus: „Toliko je Bog svet ljubil, daje svojega edinorojenega sina dal, da vsak, kdor v njega veruje, ne bo pogubljen, ampak bo imel večno življenje. On je spravni dar za nase grehe, pa ne le za nase, ampak za grehe celega sveta. I. Jan. 2, 2. Zakaj je Jezus k svojemu Očetu v nebesa šel? Kaj bo, kedar Jezus spet pride ? „Pridite blagoslovljeni (£eg- nani) mojega Očeta, in pose¬ dite kraljestvo, ktero vam je orinravlieno od začetka sveta.“ Rekel je : „Jaz zapustim svet in grem k Očetu. V hiši mojega Očeta je veliko stanovalis. Grem vam prostor pripravit, — spet bom prišel in vas k sebi vzel." Kako so angeli in ljudje se Je¬ zusovega včlovečenja veselili. Kaj je Jezus storil, svet zveličati? Angel je rekel pastirjem: »Ve¬ liko veselje vam oznanim, ktero ho doslo vsemu ljudstvu ; zakaj dnesje bil rojen zveličar, kateri je Kristus Gospod.“ Luk. 2, 10, 11. i Kuj je keršanstvo? Bog je človeka stvaril po svoji podobi — v pravičnosti in svetosti, in ga je namenil za večno zveličanje. Pena človeka — Adam in Eva — pa sta bila od hudega duha v nezvestobo in nepokoršino do Boga — v greh zapeljana. Po grehu ste prišle smert in poguba na svet; za greha del je Bog zemljo preklel, in prelepi raj ali paradiž, — kder hi človek toliko srečno prebival bil — spremenil se je v solzno dolino, ktera bi nam imela le ternje in oset roditi, in kder bi zlasti peklenšek gospodariti imel. Bog pa se je človeka usmilil. Že pervim starišem je obljubil odrešnika poslati, in črez 4000 let je to svojo obljubo dopolnil. Bog je svet tako ljubil, da je svojega edinorojenega sina poslal, da nobeden, kdor v njega veruje, ne bo pogubljen, ampak bo imel večno življenje. Božji Sin je na zemljo prišel, se je včlo- večil in je na križu umeri, je od mertvih vstal in v nebesa šel; tam sedi na desnici svojega Očeta, in od onod bo prišel sodit žive in mertve. Božji Sin — Jezus Kristus — je s svojo britko smertjo na križu razžaljenemu Bogu zadostil, nas z Bogom spravil in vso žalostno poškodo nesrečnega greha popravil. Zemlja ni več preklela. Videti je novo nebo in nova zemlja. Sveto mesto, nov Jeruzalem, pride od Boga doli iz nebes, naravnano, kakor nevesta, ktera je okinčena za svojega ženina. Bog bo z ljudmi prebival, in oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo z njimi. In Bog bo obrisal vse solze od njih oči; in smerti ne bo več, tudi ne žalovanja, ne vpitja, iie bolečine; zakaj poprejšno je minolo, in novo bo vse. Te resnice oznanjuje nam keršanstvo, ali sveta keršanska vera. Veselimo se tedaj te svete vere in hvalimo usmiljenega Jezusa, da je kraljestvo hudega — kraljestvo smerti razdjal, kraljestvo božje -— kraljestvo življenja pa postavil. —-XX- 3 Katekizem v 3 vprašanjih. Kaj je Oče nebeški storil, da pridemo v nebesa? Sklenil je, nas po Jezusu Kristusu milovoljno za svoje otroke sprejeti. Efez. 1, 5. Kaj imamo mi storiti, da pridemo v nebesa? Hoces v življenje iti, spolnuj zapovedi. Mat. 19, 17. Kterih pripomog nam je Bog dal, da pridemo v nebesa ? Jaz sem vinska ferta, vi ste mladike; brez mene nie ne premorete. Jan. 15. Padem na svoje grešne kolena, in se pokrižam rekoč: V imeni Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. Vse, kar koli bom mislil govoril in delal, bodi v čast teh presvetih imen, vse v čast božjo. Zahvalim te, usmiljeni Bog, da si me po svoji podobi stvaril, naj bi enkrat večno zveličan bil. Al ob! že po izvirnem (poer- banein) grehu sem grešnik postal, in veselo upanje, v nebesa priti, bi mi vekomaj zgubljeno in zapravljeno bilo, ako bi se ti me usmilil ne bil. Iz usmiljenja je Jezus, tvoj edinorojeni Sin, se včlovečil, in ti si ga na svet poslal, naj nas večne smerti reši, in svojo presveto kri v odpušenje naših grehov na križu prelije. Za to bodi tebi, Očetu usmiljenja in mojemu odrešniku Jezusu, večna čast in hvala! Pa ljubi Oče! kaj mi je storiti, da predraga kri mojega odrešnika nad menoj ne bode zgubljena? To je volja tvoja, da v Jezusa verujem, tvoje zapovedi spolnujem, in bližnjega ko sam sebe ljubim. Pošlji mi svojega svetega Duha, da svete nauke svojega božjega odrešnika rad in veselo poslušam, in v edino pravi katoljški cerkvi, ktero je Jezus ustanovil, živim in umerjem. Amen. -so$- - 4 Raj mora človek vediti in verovati, da bo zveličan 1 1. Da je en sam Bog. 2. Daje Bog pravičen sodnik, ktcri dobro plačuje, hudo strahuje. Vsi moramo pred sodnim stolom V začetku je Bog 1 slvaril nebo in Kristusovim prikazati se, da vsak zemljo. I. Moz. 1, 1. prejme, kakor je v svojem te¬ lesu dobrega ali hudega storil. II. Kor. 3, 10. 3. Da so tri božje peršone enega bitja in ene natore, Oče, Sin in sveti Duh. 4. Da je bruga hožja peršona človek postala, nas s svojo smertjo na križu odrešit in večno zveličat. Ti trije so eno. I. Jan. 5, 7. 5. Daje človeška duša ncumcrjoča. Beseda je meso postala in med nami prebivala. Jan. 1, 14. 6, Da je gnada božja k zveličanju potrebna. Dnes bos z menoj v paradižu. Luk. 23, 43. Brez mene nie ne premorete. Jan. 13, 3. !Sest resnic. ]. Dii je on sam Bog. To je naš poklic ali zato smo stvarjeni, da tega edinega Roga prav spoznamo, častimo, ljubimo, mu zvesto služimo in se tako večno zveličamo. 2. Da je Bog pravičen sodnik, ktcri dobro plačuje in hudo strahuje. Spominjajmo se vsak den prihodne sodbe, kder bo vsak prejel po svojih delili, kar je v tem življenju zaslužil, in vedno strahoma delajmo za zveličanje svoje. 3. Da so tri božje pcršone enega bitja in ene natore, Oče, Sin in sveti Duh. Zalivalujmo se prav pogosto,posebno kedarsepokrižujemo, Bogu Očetu, da nas je stvari!, Bogu Sinu, da nas je odrešil, in Bogu svetemu Duhu, da nas je posvetil. 4. Da je druga božja peršona človek postala, nas s svojo smcrtjo na križu odrešit in večno zveličat. Pri vsaki sveti meši, posebno med povzdigovanjem spo¬ minjajmo se Jezusove kervave smerti na križu, in prav goreče prosimo ga, da naj skoz svoje britko terpljenje in smert nam naše grehe odpusti in nas pripelja v večno življenje. 5. Da je človeška duša neumerjoča. Naše truplo umerje in se v prali spremeni; duša pa živi v veke naprej, in ako jo po lastnem zadolženju pogubimo, je vse in za vselej zgubljeno. Kaj tedaj pomaga človeku, naj si cel svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpf. 6. Da je gnada božja k zveličanju potrebna. O Gospod! dodeli nam svojo gnado, brez ktere nič zaslu- žiVitega za večno življenje storiti ne moremo. Naj da s tvojo gnado pobožno in sveto živimo, se greha skerbno varujemo, dobrih del obilno doprinašamo in srečno k tebi dojdemo v nebeško kraljestvo. Vežna hvala presveti Trojici! svojega ob času dopolnil. DopoInj*eno je. Jan. 19, 30. Božje kraljestvo jo pravičnost, mir in veselje v svetem Duhu, ki ljubezen božjo v nase serca vliva. Rim. 14, 17. (Jal. ti, 22. Rim. 5, ti. 1 res ve ta Trojica je en Bog v treh personah, Bog Oče, Sin in sveti Duh. Osebno ali po personah se med seboj razločijo; pa po natori se nič ne razločijo, vse tri so v božjem bitju ene natore. Vsaka peršona božja je pravi Bog: Oče je Bog, Sin je Bog, in sv. Duh je Bog; in vendar niso trije bogovi, temoč le en sam Bog v sveti Trojici enega bitja in natore. Bog Oče je sam iz sebe od vekomaj, Bog Sin je od Boga Očeta od vekomaj rojen, in Bog sv. Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. Bog Oče ima eno samo božjo natoro on je le Bog; Bog Sin ima dve natori, božjo in človeško, on je Bog in človek skupaj; Bog sv. Duh ima tudi le eno samo božjo natoro, tudi on je le Bog. Pri Jezusovem kerstu na potoku Jordanu so se vse tri božje peršone očitno prikazale: Bog Oče v glasu iz nebes „ta je moj ljubeznjivi Sin;“ Bog Sin vidno v človeški natori, in Bog sv. Duh v podobi pohlevnega goloba. Molitev. Vsegamogočni, večni Bog! ki si svojim služebnikom skrivnost presvete Trojice po svojem božjem Sinu Jezusu Kri¬ stusu milostivo razodel; dodeli nam to sveto skrivnost vedno terdno verovati, in tako častiti, hvaliti in moliti, da bi enkrat vredni bili, to, kar zdaj verujemo, v večnosti spoznavati in veselo uživati. Po ravno tem Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen. Kako nam jc Eva smert, Marija pa življenje rodila ? Eva, mati žalostne smerti. 6 mmm 1. Zakaj vama je Bog- prepovedal, jesti od tega drevesa ? 2. Da kje ne umerjeva. 3. Nikakor ne bota umerla. 4. Tedaj je Eva vzela od sadu drevesa, in je jedla, in dala svojemu možu, in ta je tudi jedel. I. Moz. 3. Maria, mati življenja. X/ 1. Česena si Maria, »nade polna, Gospod je s teboj; žegnana si med ženami, . . . milost si našla pri Bogu, . . . porodila bos sina; ime Jez us mu daj; — njegovega kraljestva ne bo konec. 2. Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi. Luk. 1. Adam in Era, po božji podobi stvarjena in za večno srečno življenje namenjena, bila bi tudi po telesu neumerjoča bila, pa nista se ravnala po božjej volji. Bog jima prepove, sad nekega drevesa jesti in cIo se dotekniti ga. Nesrečnej Evi na misel pride, brez da bi svojemu možu od tega povedala kaj, prepo¬ vedano drevo iti ogledat. Tam jo hudi duh v podobi zvite kače v pogovor zapelja in jej laže, da bo Bogu enaka, če je od prepo¬ vedanega sadu. Eva pozabi dobrotljivega stvarnika in žugane kazni, ter verjeme lažnjivemu duhu. Bolj ko prepovedani sad ogleduje, bolj jo mika. Zadnič seže po njem in — je, in tudi možu da jesti. In pervi nesrečni greh bil je storjen! In s tem grehom se je srn er t na svet rodila, in otemnela pamet in popačena volja in vsa dušna in telesna nesreča za ves človeški rod. — Tako satan še den denešni v različnih podobah laže in zapeljuje. Gorje, kdor mu verjame! Dragi mladenči in deklice, kedar vas zapeljivci zvito vabijo in vam vse dobro obetajo, nesrečne Eve spomnite se! Marija, sveta devica v Nacaretu, je bila za mater obljub¬ ljenega odrešnika izvoljena. V tiliej samoti je živela, božje reči premišljevala, vse svoje dolžnosti tenko dopolnovala, ter v vsih rečeh zvesto Bogu služila. Dasiravno iz kraljeve rodovine Davidove rojena, je bila vendar vsa zadovoljna v svojem ubožtvu, ker ponižna devica nikdar ni želela pred svetom imenitna biti ali blišati. Ustrašila se je angela in njegovega čudnega ozna¬ njenja, — alkakorhitro razume, da je božja volja tako.se tud vso v božjo voljo uda, pokorna in ponižna dekla Gospodova — in tako postane mati odrešnika Jezusa, po kterem je imelo priti in je prišlo pravo živl jenje na svet. 7 Od kod je izhajal in še izhaja greh, in ž njim sincrt in poguba? Ud tod, tla človek Boga pred očmi niina. Kdor božjih zapoved pred ocnu' nima, tudi svoje lastne sreče nima pred o cim. Kdor Boga pred očmi nima, tudi božjih zapoved nima pred očmi'. Bog je Adamu in Evi prepove¬ dal od nekega drevesa jesti. Pa ker Boga nista imela pred očmi, sta se dala zapeljati in sla jedla._ Adam in Eva sta bila za greha del iz paradiža pregnana in sta mogla umreti. Lastne sreče nista imela pred ocnu. Kdor svoje lastne sreče nima pred očmi, tudi sreče strojega bližnjega pred oemi nima - . Od Adama iu Eve izvira greh, terpljenje in smert nad vse ljudi; že njuni pervi sin ubije svojega brata Abelna; ona sreče svojega bližnjega nista imela pred očmi. Ijjuba duša, dobro pomisli, kaj ti ta podoba pred oči stavi. Poglej, kako je izvirni (poerbani) greh na svet prišel — iz pomanj- kanjastraha božjega; in kako greh še vedno na svet dohaja — iz pomanjkanja straha božjega. To sta si Adam in Eva poskušala, in to si poskuša vsak človek, ki Boga pred očmi' nima. Grešno poželjenje, kedar je spočelo, greh rodi; greh pa, kedar je storjen, rodi smert in mnogo strašnega terpljenja za dušo in telo. Premisli, človek! kako se je mnogo ljudem godilo, ki so svojim strastim se udali, in prepričal se boš, kako živo potrebno je, da zapovedi božje vedno pred očmi imamo, ako želimo časni in večni nesreči ubežati. Gorje človeku, ki Boga žabi, in svojemu strastnemu poželjenju služi, on si šibo spleta, ktera ga iz prijet¬ nega raja časne zadovoljnosti in sreče v revšino, sramoto, bolezen in velikrat v zgodno smert tukaj, tam pa v pogubljenje zapodi. Kdor se Boga ne boji, ki telo in dušo lehko v pekel verže, ali se bo takšen ljudi bal in zavolj ljudi hudo opušal? Kdor greh in krivico dela, je sovražnik svoje duše. Blagor mu, kdor ob času skušnjave s pobožnim Jožefom zdihne rekoč: „Kako bi zamogel toliko hudo storiti in grešiti zoper svojega Boga! „Blagor hiši, kder je strah božji duma! Strah božji je začetek modrosti. Boj se Boga in spolnuj njegove zapovedi. Blagor mu, kdor se božjemu strahu uda! To je storil razbojnik na križu, in je bil še tisti večer s svojim odrešnikom v svetem raju. Usmi¬ ljeni Bog je našim pervim starišem in nam vsem odrešnika obljubil, da bi tudi nam spet se odperl sveti raj. To zvesto zaupam in s serčnoj žalostjo nad svojimi grehi prosim tebe usmiljeni odrešnik Jezus: Gospod! spomni se me v svojem kraljestvu. 8 Dogodovšina sveta. Po grehu je prišla smert in vsa nesreča na svet. ^Iili Bog je odrešnika obljubil, kteri naj dela hudičeve zatre in ukonča. Ta je Jezus, Sin božji, ki je za nas na križu umeri. Preden se je k svojemu Očetu povernol, je zveličavno napravo, sveto katolj- ško cerkvo, ustanovil, jo na sv. Petra, na skalo edinosti, pozidal, in obljubil, da ho terpela do konca sveta, da je vse peklenske moči zmagale ne bodo. On je svojim aposteljnom in njih nasled¬ nikom sv. Duha podelil; jim oblast dal grehe odpušati, in obljubil, pri njih ostati do konca sveta. Slednič je svojim učeu- com ukazal, da naj grejo po vsem svetu, naj učijo vse narode spolnovati, kar je on zapovedal, in naj jih keršujejo. Glej, kri¬ stjan! to je dogodovšina sveta, skrivnost vesolne rešitve, to so velike dela božje, to je zapopadek sv. evangelja, vsega božjega razodenja in našega upanja, zapopadek keršanskega nauka. V tej veri, v tej sveti od Jezusa ustanovljeni cerkvi, hočem ostali, živeti in umreti. Zatoraj k tebi o Jezus! svoje roke povzdignemo in s Petrom kličemo: Gospod! ostani pri nas; kam hočemo iti? Ti imaš besede večnega življenja. 9 Kdo je Jezus Kristus po nauku sv. katoljške cerkve? Jezus je tudi pravi človek. Jezus je Sin živega Boga, Glas se je zaslišal iz nebes : Ta je moj ljubeznjivi Sin, ki imam dopadenje nad njim. Luk. 3, 22. Beseda je meso postala, in je med nami prebivala. Jan. 1, 14. Meni je dana vsa ob¬ last v nebesih in na zemlji; zato pojdite in učite vse naro- de. Mat. 28, 18. Jezus je sodnik sveta, Glejte, ta je jagnje božje, ki grebe sveta odjemljc. Jan. 1, Mi vsi moramo prikazati se pred sodnim stolom Kristusovim, da vsak prejme, kakor je v svojem telesu dobrega ali hudega storil. II. Kor. 5, 10. Jezus je Odresnik sveta Jezus je gospod in postavodajavec sveta. (Slov.J 2 1. To je večno življenje, da edino pravega Boga spoz¬ namo, in Jezusa Kristusa, kterega si nam ti, o usmiljeni Oče! poslal. Jezus, tvoj Sin, je odsvit tvojega veličastva, ravno-podoba tvojega bitja, luč od luči, v čegar imeni se imajo vse kolena priklanjati, teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo; zakaj on je visoko hvaljeni Bog vekomaj. Hebr. 1, 6. Bimlj. 9, S. Fil. 2, 10. 2. Kristjan! glej in posnemaj ljubo ponižnost in drago pokoršino Jezusa Kristusa. Sin živega Boga je podobo hlapca na-se vzel, in je bil po zunajnem kakor človek; on je sam sebe ponižal, in je bil pokoren do smerti, ja do smerti na križu. Fil. 2, 6—8. 3. Sin človekov ni prišel, da bi bil postrežen, temoč da bi stregel, in da bi za njih veliko svoje življenje dal v odre- šitvo. Mark. 10, 45. Zatoraj ni nobeno drugo ime pod nebom dano ljudem, v kterem bi mogli biti zveličani. Ap. djan. 4, 12. 4. Apostolom bilo je ukazano, da naj narode učijo vse spolno vati, kar jim je Jezus zapovedal; in on je obljubil: glejte, pri vas ostanem vse dni, noter do konca sveta. Mat. 28, 20. On je kralj vsili kraljev in gospod vsili gospodov. Skrivn. razod. 1, 5. - 19, 16. 5. Pomni, o Človek! pri vsih svojih delih — poslednih reči, in ne boš grešil vekomaj. Sir. 7, 40. Hvaljen bodi Jezus Kristus vekomaj. Amen. 10 Nauk iz življenja device Marije, jg Angel Marijo pozdravlja. j Elizabet Marijo pozdravlja. Gnade si polna, Gos- Ti si zegnana ženami. Marija s Simeonom v tempelnu. Marija pod križem, 1. Glej ga, tvoj sin. 2. Glej jo, tvoja mati. Meč bo tvoje serce presunol. Rožna devica, mati božja, je bila polna gnade, pa vendar polna križev in terpljenja; mi pa smo polni greha, pa nočemo ničesa terpeti, ampak le veselje uživati. 2 Bodi mi pozdravljena gnade polna, preblažena devica Marija, mati našega gospoda! naš živi zgled, kako imamo vse dolž¬ nosti do Boga in do bližnjega dopolnovati! čudna v svoji glo¬ boki ponižnosti poleg te previsoke časti, da te je gospod Bog za mater svojega edinorojenega Sina izvolil, veliko skrivnost včlovečenja po svojem večnem sklepu zgotoviti! ti ponižna dekla gospodova, poterpežljiva v britkostih, vsa udana v sv. voljo božjo! Glej! tvoj božji Sin te je nam vsim za mater dal; z otroško ljubeznijo in polnim zaupanjem se ti bližamo, in s sv. Bernardom milo zdihavamo: „Spomni se, o premila Devica Marija! da se še nikdar ni slišati, da bi ti kterega zupustila,ki je pod tvojo brambo pribežal, tvoje pomoči iskal, in se tvoji priprošnji izrožil. Tega zaupanja vnet, k tebi hitim, o Devica vsih devic, k tebi, o Mati, pribe¬ žim, pred teboj objekan grešnik stojim. O mati večne Besede! ne zaverzi moje prošnje, temoč milostljivo me poslušaj in usliši. Amen.“ Sv. Oče, sedanji papež Pii IX. počeševanje blažene device in matere Marije kakor poseben pripomoček priporočajo, ljubo nedolžnost in čistost ohraniti. Za tega del so že leta 1851 sledečo kratko molitvico ob nečistih skušnjavah moliti priporočili: „0 moja gospa! o moja mati! spomni si, da sem tvoj! Zato obvaruj in ohrani me kakor svojo lastino in svoje posestvo.“ Kdor to kratko molitvico pobožno in s skesanim sercom opravlja, zadobi vsakokrat odpustek 40 liI > dni. rl)lwnnwniiffittm Jeznsovo rojstvo, 11 P-i Ne bojte se; z vikaj glejte, jaz vam oznanjujem veliko veselje, katero bo doslo vsemu ljudstvu; zakaj dnes vam je v mestu Davidovem bil rojen zveličar, kateri je Kristus gospod . . . našli bote dete v plenice povito in v jasli položeno. Slava Bogu na visokosti, in mir ljudem na zemlji, kateri so svete volje. Luk. 2. Dete nam je rojeno, Sin nam je podarjen, na njegovih ramah je vla- darstvo; in njegovo ime se imenuje: Čudežni, svetovavec, Bog, močni junak, Oče prihodnosti, kralj miru. iz. 9, 6. Kristjani! povzdignimo svoje serca proti nebesom, in ponižno na kolenih molimo Jezusa Kristusa, Sina živega Boga, svojega odrešnika, ki se je včlovečil, božjo in človeško natoro v sebi združil, in prišel za nas umret. Toliko je Bog svet ljubil. Ljubi Jezus! ti si človek postal, da bi mi otroci božji, tvoji bratje in sestre in so-erbiči bili. Ti si reven bil, da bi mi nebeško veličastvo posedli. Ti si hotel terpeti, da bi mi vekomaj veselili se. Ti si dolg naših grehov zbrisal, da bi tisti mir na svet prišel, kterega cel svet ne more dati, in da Očeta v nebesih svojega Očeta imenovati smemo. Ti si nas učil, z vsemi v ljubem miru živeti, in svojega bližnjega ko sebe ljubiti; v večnem kraljestvu, ktero si ti nam pripravil, ni vojsk ne prepira, — mirni so otroci božji, in ti si v resnici večni kralj miru. Za to bodi usmiljeni Bog hvaljen, in mi obljubimo v tebe ljubi Jezus zvesto verovati in v tvoji ljubezni živeti in umreti. 12 Trije modri iz jutrove dežele, Redarje bil Jezus rojen v Betlehemu na Judovskem o dnevih kralja Heroda; glej, so modri prišli iz jutrovega v Jeruzalem rekoč: Rde je novorojeni kralj judovski? zakaj videli smo njegovo zvezdo in smo prišli ga molit . . . Zvezda je pred njimi, dokler ni zgoraj obstala, kder je bilo dete. Redar so pa zvezdo ugledali, so se silno oveselili. In so sli v hišo, in so našli dete z Marijo njegovo materjo, in so pred njega padli; in ga molili; in so odperli svoje zaklade, in so mu darovali zlata, kadila in mire. Mat. 2. lil eb o in zemlja sta se veselila, ko je Jezus na svet se rodil. Angeli so Bogu hvalo prepevali in veseli bili sreče, ki je došla človeškemu rodu. Modri iz Jutrovega pridejo ga molit, mu darujejo kadila, zlata in mire, in s tem trojnim darom rahlo dete spoznavljajo za pravega, živega Boga, za svojega kralja in odrešnika, po kterem je večni mir na svet prišel, in v čigar kraljestvu je ljubezen perva in naj višja zapoved; zato se tudi kralj miru imenuje. Poleg jaslic božjega deteta obljubijo, v odrešnika vesolnega sveta živo verovati in v tej veri živeti in umreti; tukaj med seboj sklenejo zavezo miru in ljubezni. Te modre sv. tri kralje zovemo; bili so še neverniki (ajdi) ih pra¬ vega Boga niso poznali. Pa zveličar je bil rojen, tudi neverni¬ kom pot v nebesa kazat in jim svoj nebeški evarigelj oznanovat. Vedi, ljubi kristjan,' da tudi naši predniki so bili ajdi, da so mertve malike molili, po tmini tavali, in da od pravega Boga nič vedeli niso. Vedi, da ti trije kralji niso le v svojem, temoč tudi v našem in vseh narodov imeni poleg jaslic svojo ponižno molitvo, hvalo in zahvalo opravili. V Jezusu so vsi kralji sveta, vsi narodi, vse mesta, vesi in rodbine le eno telo, le ena rodbina ali familja; vsi smo bratje med seboj, ki nas pas sprotne ljubezni oklepati ima, — vsi imamo enega Očeta v nebesih, in v božjem kraljestvu ne sme biti ne narodnega neosebnega zavida in serda, temoč otroci božji naj se božjemu Duhu vladati dajo. To tudi zvesto obljubimo v imeni Boga Očeta in Sina in sv. Duha; da se vsi enkrat tam gori snidemo v kraljestvu večne ljubezni. Amen. 13 Otroci! bodite kakor ljubo dete Jezus: Otroci! nikdar ne zabite, da ste otroci nebeškega Očeta. Spol- nujte njegove svete zapovedi, da k njemu v nebesa dojdete. Radi molite in pridno hodite v Šolo in v cerkev, da se učite v tem biti, kar je vašega Očeta v nebesih. II. Otrokom, kteri svoje stariše lepo in za ljubo imajo, Bog posebno srečo in blagor deli. Jezus, ki je bi! Bog in človek ob enem, je bil bornim ljudem pokoren. Ne zabite, da vsa pokor- šiua se le Bogu skazuje; božja volja in očitna zapoved je, da naj otroci svoje stariše lepo ubogajo. III. Otroci! ne sramujte se nobenega dela, če je le pošteno, ker tudi Jezus se ni sramoval, prav navadnega in nizkega dela proprijeti se. Kedar na polju delate, spominjajte se Jezusa, ki je pluge delati in tesati pomagal, in v molitvi k njemu zdihujte. IV. Jezus je bil otrokom poseben prijatelj in jim je nebesa obetal. Imejte ga vedno pred očmi, in tudi vi bote rastli v milosti pred Bogom in pred ljudmi, in angeli varhi bodo vedno radi poleg vas. Glejte jagnje božje, ktero grehe sveta odjemlje. Jan. 1, 29. Pravo jagnje božje, ktero grehe sveta odjemlje. Jan. 1, 29. Jagnje božje v predpodobi. Nase velikonočno jagnje Kristus je za nas darovano bilo. 1. Kor. S, 7. Jezus je jagnje, od začetka sveta darovano. Skrivn. razod. 13, 8. Vedni spomin tega, kaj je jagnje božje terpelo. To je moje telo, ktero bo za vas dano. To je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v odpusenje grehov. To storite v moj spomin. Vsak človek je grešna sirota pred Bogom, strahovanja ali kazni vreden. Sv. apostol pravi: „Vsi smo od natore otroci jeze; — vsi so grešili in pogrešajo veličastva božjega." Efez. 2, 3. Rimi j. 3, 23. To spoznanje lastne grešnosti je že od nekdaj ljudi spod- badalo, z Bogom se spraviti in poprijazniti, in v ta namen Bogu darov opravljati, posebno kervavih darov stare zaveze, ki jih je Bog ukazoval, da so ljudem pravičnega in ostrega Boga Izraelcov prav živo pred oči stavili. Pa vsi, tudi kervavi darovi stare zaveze, bili so le pred- podobe in gole pomembe tiste velike daritve, ktero je božji Sin Kristus v odpušenje grehov vesolnega sveta na sv. križu doprinesel. Kristus je za nasterpel; on je (kakor pravo jagnje božje) naše grehe na svojem životu nosil na lesu; po njegovih ranah smo mi ozdraveli! I. Peter. 2, 21. 24. Bili smo sovraž¬ niki božji, pa skozi smert njegovega Sina smo se spravili z njim. Bimlj. S, 10. In ne le v večni spomin te kervave daritve na križu, temoč tudi zato, da bi nekervavo še vedno ponavljala se, je mili Jezus pri slednji večerji nekervavo daritvo nove zaveze, to je daritvo ali ofer sv. meše postavil, ko je rekel svojim učencom: „To je moje telo, ktero bo za vas dano; ta kelih je nova zaveza moje kervi, ktera bo za vas prelita; — to storite v moj spomin." Luk. 22, I. Kor. 11. Tedaj, ljubi kristjan, vselej hvaležno in z ginjenim sercom oziraj se na podobo križanega, ki je mir in zveličanje donesel tvoji duši! Bodi vselej prav pobožno pri sv. meši, da boš sadu te presvete daritve deležen. 15 Jezus Odrešnik sveta, Jezus je prišel v Nacaret in je sel po svoji navadi v saboto v shodnico in se je vstopil, da bi bral. Bile so mu dane bukve Izaija preroka. In ko je bukve odperl, je zadel besede: „Duh gospodov je nad menoj; zato mejepoma- zilil in me poslal, ubogim evangelj oznanovat, ozdravljat jih, ki so potertega serca, jetnikom resitvo, slepim videz napovedovat, ranjene proste spusat, prijetno leto Gospodovo in den povračila oznanovat. Dnes je ta pisemska beseda se nad vami dopolnila.“ Luk. 4, 16—21. Izai. 61, 1, 2. P o enem človeku je greli na svet prišel, in po grehu smert. Na tem svetu nam vsak den terpljenje donaša. Naj hujše ter- pljenje je smert, ko bi brez tistega upa umirali, ki nam vera ga daje. Gorje nam, ako bi novega leta den nam druzega ne klical, kakor: Pomni, o človek! da si spet za eno leto bližej smerti. Novega leta den si srečo in vse dobro vošimo; si dajemo spo¬ minke ljubezni; otroci starišem pokoršino obetajo; in glejte, — le ostanemo, kakor smo bili, in tako nam novo leto mnogo¬ krat več terpljenja rodi', kakor staro. Ako v novem letu sreče želimo, moramo novi ljudje postati. Po Jezusu odrešniku se je vse ponovilo; on je v shodnici oznanil, da z njim je prijetno leto Gospodovo prišlo. On nas vabi: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi, in jaz vas bodem pokrepčal. On je prišel, dela hudičeve razdjat, in zveličavno kraljestvo božje ustanovit. Človek brez vere ne pozna te sreče, in za-nj ni veselega novega leta. Ljube duše! izslecite starega grešnega človeka, in oblecite novega. Zapustite grešne pota, in hodite po potu življenja. Ozdravite ranjeno vest; potrebite stari kvas; raztcrgajte vse grešne vezi; povernite krivično blago; spravite se s svojim bližnjim; bodite kakor novorojeni otroci, ki hinavšine, zavisti in sovražtva ne poznajo. Hodite v luči svete vere, ker le za pravega vernega kristjana je vsako novo leto veselo in srečno za vselej. 16 Jezns, otrok ljubeznivi prijatelj. Bogaboječe matere so k Jezusu otroke nosile, da bi roke nad-nje polagal in molil nad njimi. Učenci pa so revkali nad njimi. Jezus pa je rekel: »Najte malim k meni priti, in nikar jim ne branite; zakaj takih je nebeško kraljestvo." Mat. 19, 13—la. »Resnično vam povem, ako se ne spreobernete, in ne bote kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor koli se tedaj poniža, kakor ta otrok, je nar veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme kterega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujsa kterega teh malih, ki v mene verujejo, boljše bi mu bilo, da bi se mu mlinski kamen na vrat obesel, in bi se potopil v globočino morja. Glejte tedaj, da ne zaničujete nobenega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega OČeta, kateri je v nebesih." Mat. 18, 1—10. ljubi otroci! Ali niste veseli lepe podobice, ki jo tukaj ugledate? Kaže vam, koliko nedolžen otrok pri Bogu velja; uči’ vas, da ste božji otroci, in da ste pri ljubem Bogu v nebesih doma. Ali veste, kdo je ta, ki zbrane otroke ljubeznjivo blagruje? Ta mili prijatelj otrok je božji Sin Jezus, ki je iz nebes prišel za vas svojo kri prelit, da bi vi vsi prišli v nebesa. Veče ljubezni bi Jezus ne mogel vam skazati; on pravi, da, kdor kterega otrok sprejme, njega samega sprejme; sreča, ki je upati imate, je tolika, da bi zaslužil z mlinskim kamnom na vratu v globočino morja potopljen biti, kdor bi vas v greh zapeljal; da vsaki otrok ima svojega angela za varstvo, ki ga lepo vbogati mora. Stariši so pred Bogom dolžni, otroke hudega varovati in k dobremu napeljevati, da se noben otrok ne pogubi, ampak da stariši in otroci z angeli vred enkrat božje obličje gledajo. Glejte, preljubi otroci, koliko vas Jezus obrajta in ljubi! Deržite se zvesto njegovih svetih naukov in Boga žaliti varujte se. Spoštujte in lepo vbogajte stariše svoje, da vas bodo veseli in vam dobro pojde. V časti imejte svoje duhovnike in bodite pokorni jim, zakaj oni bodo odgovor dajali za vaše duše. Z brati in sestrami v lepem miru živite in storite vsakemu dobro. Svo¬ jemu odrešniku ostanite zvesti do smerti, kakor je tudi on vas ljubil do smerti in vabil vas, k njemu priti. Rastite v starosti in milosti pred Bogom in ljudmi; molite radi, delajte pridno, cerkvo in šolo za ljubo imejte in z menoj recite: Hvaljen bodi Jezus Kristus vekomaj. Amen. 17 Pokoršino. Bila je volja Boga Očeta, da Jezus njegov Sin naj za odrešenje sveta umerje. Vedel je Jezus, da bo in ko¬ liko bo imel terpeti; zakj\j njegova duša bila je žalostna do smerti, in kervav pot je rosil od njegovega cela; pa vedel je, kaj srečnega^ bo sledelo iz njegovega ter- pljenja, ter je molil: „Oce! ne moja, temoc tvoja volja naj se zgodiin voljno je svoj križ zadel; zato gaje Bog povišal in mu ime dal, ktero je crez vse imena, in v kterem naj se vse kolena priklanjajo teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Fil. 2. pogl. Le Bog je dober, in kar Bog stori, zamore le dobro biti; kar mi storimo, je le takrat dobro, če je v božjih očeh dobro; kar je dobro, ima dobre nasledke, kar je Bogu nasproti, je hudo in v pogubo pelja. Vsa nesreča izvira iz nepo- koršine našili pervih starišev, vsa sreča in bla¬ gor pa iz pokoršine Jezusove. Adam in Eva nista pomislila, kaj bo iz njune nepokoršine sledelo, Jezus pa je nasledke svoje pokoršine pred očmi imel. O človek! pri vsakem svojem delu pomisli na konec in kaj bo iz tega sledelo, (Slov.} 3 pomisli, da vse tvoje dela bodo s teboj šle v večnost in te bodo tam zagovarjale ali pa obsodile. Kristjan! želiš enkrat pred božjim tronom obstati in svojih del večno vesel biti, bodi vselej Bogu pokoren, bodi pokoren duhovski in deželski gosposki, ktero je sam Bog postavil; kdor se njej v pravičnih rečeh ustavlja, se božji volji ustavlja; kdor pa se po božji volji ravna, mirno živi in srečno umerje. Bodi tudi v malem zvest in pokoren, zakaj iz malega raste veliko, in od vsake besede boš enkrat odgovor dajal. Gorje mu, kdor z besedo ali djanjem bližnjega pohujša, pri sodbi enkrat bo videl strašne nasledke svojega govorjenja in obnašanja. Vsikdar tako govori in delaj, kakor si boš ob smerti želel, da bi govoril in delal bil. Si se pa zmotil in pregrešil, hitro se spokori, in pohujšanje, ktero si dal, kolikor moreš hitro popravi, da ti usmiljeni Bog odpusti. Pomisli, da dobrega in hudega, kar ti delaš, se večidel tudi tvoj bližnji udeležuje. Adam in Eva sta le enkrat od prepovedanega sadu jedla, in ves človeški rod še sedaj zategadel terpi. Jezus pa je svojo kri prelil, da vsi, ki se njegove rešne kervi udeležujejo, odpušenje in zveličanje zadobe. On nam je dal nar lepši zgled ponižnosti in pokoršine. Bodi mu čast in hvala vekomaj! 18 Ali niste mogli eno uro z menoj bedeti? Cujte in molite! Mat. 26, 40. 41. Moja duša je žalostna do smerti. Mat. 26, 38. Sovražniki pa bedijo. Zdajci je prišel Judež, in z njim velika truma. Mat. 26, 47 3 * Vsak stan ima svojo oljsko goro. V božjem kraljestvu na zemlji je veliko stanov, pa vsi so v to postavljeni, da bi božjo čast poviševali in za svojo in bližnjega časno in večno srečo trudili se. Mi vsi služimo enemu gospodu, kije v nebesih in bo povernol vsakemu po njegovih delih. Vsak stan ima prednike in pomočnike. Njih imena so tako različne, kakor stanovi. Naj več pri božji sodbi bo prednik odgovarjal, in naj težja butara sloni na njegovih ramah, ker mnogo-mnogo- krut se prigodi, da tudi on s svojim odrešnikom na oljski gori svojega stanu se britko žalostiti in zdihovati mora. Blagor mu, če se svojih dolžnost in svojega Boga zvesto derži. Blagor tudi vsem njegovim pomočnikom in podložnim, če svojega prednika lepo vbogajo in ga v njegovem trudu podperajo; zakaj v ljubezni in lepej zastopnosti se da naj več dobrega učiniti. Gorje pa vsem, ki svoje dolžnosti zanemarjajo in svojih predpostavljenih serce z žalostjo prebadajo, ali jih clo po jude- ževo izdajajo. 19 Orešnik! glej Odrešnika, in ne IMRLl Gospod! spomni se me, kedar prideš v svoje kraljestvo. Luk. 23, 42. Še denes bos z menoj v paradižu. Luk. 23, 42. Strašno je pasti v roke živega Boga. Hebr. 10, 13. Kakor gotovo živini, govori Bog gospod, jaz nočem smerti grešnika; temoč da se hudobni od svojega pota verne in živi. Eceh. 33, 11. Ko bi vaši grehi bili rudeči kakor škerlat, bodo beli kakor sneg. Izai. 1, 18. Pomisli, o grešnik! da usmiljeni Bog sam pri sebi prisega, da noče tvojega pogubljenja, temoč da se v zavetje svojega odrešnika podaš, svoje grehe spokoriš in v nebesa dojdeš. Zdihleji. O Jezus, zavoljo mojega odrešenja na križu razpet, usmili se me! 0 Jezus, zavoljo mojega odrešenja z žrebJji predert, usmili se me! O Jezus, ki si zavoljo mojega odrešenja na križu umeri, usmili se me! O Jezus, daj mi gnado goreče objokati in spokoriti svoje grehe ! O Jezus, daj tudi meni ob moji smertni uri zaslišati od v tebe sladke besede: „Se denes boš z menoj v paradižu!" 20 Sveti grob v Jeruzalemu, v kterem je Jezusovo telo počivalo, obeta tolažbo ob sraerti in veselo Luk. 24, 5. fi. Po enem človeku je smert, in po enem človeku je vstanjenje od mertvih. In kakor v Adamu vsi umerjejo, tako bodo v Kristusu vsi oživeli. Smert, kde je tvoja zmaga? Smert, kde je tvoje telo? Bogu bodi hvala, ki nam je zmago dal, po našem gospodu Jezusu Kristusu. I. Kor. 15. pogl. Življenje Jezusovo v sv. roženkrancn s V veselem delu. (Od perve adventne do pervc postne nedelje.) 1. Kterega si devica od sv. Duha spočela. 2. Kterega si devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kterega si devica rodila. 4. Kterega si devica v tempeljnu darovala. 5. Kterega si devica v tempeljnu našla. V žalostnem delu. (Od perve postne nedelje do velike noči.) 1. Kteri je za nas kervavi pot potil. 2. Kteri je za nas gajžlan bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4. Kteri je za nas težek križ nesil. 5. Kteri je za nas križan bil. V častitem delu. (Od velike noči do adventa.) 1. Kteri je častito od smerti vstal. 2. Kteri je častito v nebesa šel. 3. Kteri nam je sv. Duha poslal. 4. Kteri je tebe v nebesa vzel. 5. Kteri je tebe v nebesih kronal. 21 Kristusov vnebohod. Sv. apostol Pavel je bil zamaknjen v tretje nebo, kder je slišal skrivne besede, kterib človek ne sme izgovarjati. Kar je Bog tistim, ki ga ljubijo pripravil, ni še nobeno oko videlo, nobeno uho slišalo, in nobeno človeško serce ne občutilo. Jezus nam je Boga, svojega Očeta in nebesa spoznati dal. Bodi vesela, moja duša, in raduj se v Bogu, zveličarju svojem; zakaj zdaj zamo- remo reči, da cele nebesa so naše. Bog Oče je za res naŠ Oče; Jezus, božji Sin, je naš brat, in sv. Duli nam zveličavno ljubezen božjo v serca vliva; mati božja Marija je naša mati, zakaj njeni božji Sin nas je imenoval brate svoje; angeli božji so nam mili prijatelji, nam v zveličanje dani; nebesa, nam od začetka sveta pripravljene, bodo vekomaj naša dedšina (erbija); prebivali bomo v nebeškem Jeruzalemu, v morju večne luči; tam ne bo več nobene solze, ne smerti, ne ločitve, in nobenega razločka med bogatinom in ubožcem. — Kristjani! spoznajte svojo visoko vrednost, zakaj za drago kri Jezusovo ste odkupljeni; bojte se greha, ki vam vso to neizrekljivo srečo podira; živite, kakor se božjim otrokom in dedičem svetih nebes spodobi; ljubite se med seboj in sproti v nebesa pomagajte si; bodite terdni v tem upanji, in radi bote živeli, pa tudi radi umerli. Amen. Presveto serce Jezusovo Žalostno serce Jezusovo. Moja duša je žalostna do smerti. Moj Oce! če je mogoče, naj gre ta kelih od mene; vendar ne kakor jaz hočem, temoc kakor ti hoČes. Usmiljeno serce Jezusovo. Pridite k meni vsi, ki ste s trudom in de¬ lom obloženi, in jaz vas bo¬ dem pokrepčal. Vzemite jaz sem krotek in ponižnega serca, in hote mir našli svo- |jim dušam; [zakaj moj ja¬ rem je sladek, in moja butara fje lehka. Mat. Il2, 28—30. m oj jarem na sebe, in učite se od zakaj mene Veselo serce Jezusovo. Jezus je na-se vzel sramoto križa, ker je jasno vedel, kaj osrecivnega bo iz tega sledelo. Ko je na križu zgovoril: „Do- polnjeno je“ je bil svet odrešen, pot v nebesa seje odperla, in Jezus se z oljske gore vesel vzdigne k svojemu in našemu Bogu in Očetu, nam ondi prostor pripravit. Ni ga hujšega terpljenja kakor dušne britkosti. In tvoje serce, ljubi Jezus, je toliko britkost občutilo, da ti je bila duša žalostna do smerti. Kdo je tvoje nedolžno serce v tako žalost pripravil ? Ob naši grehi so to storili! Vsi grehi vesolnega sveta so na oljski gori tvoje preljubo serce težili, in za nas del si moral grenki kelih terpljenja piti. Odpusti nam to, usmiljeni zveličar! in milo pomagaj nam, grehov znebiti in varvati se. Kelih na altarju me spominja, kolika hudobija je greli; me spominja tvoje ljubezni, ktero si nam skazal do smerti; me spominja večne sreče v nebesih, ktero si nam ti s svojim britkim ter- pljenjem zaslužil, tvoja smert je naše življenje. Kako bi te, ljubi zveličar zahvalil? Vem, kaj bom storil. Kar iz ljubezni do tebe bližnjemu, bodi si naj bornejši, dobrega storimo, bodeš tako povernol, kakor bi bili tebi storili, saj nam bližnjega ko svojega brata priporočaš. Ti si bil golo usmiljenje, tudi jaz hočem iz ljubezni do tebe vsakemu usmiljen biti in s tem tvoje serce oveselovati. Tvoje veselo serce me spominja večnega neizrek¬ ljivega veselja, ktero si ti v kraljestvu svojega Očeta pri nebeški gostiji svojim zvestim učencom pripravil. Bodi tedaj vesela moja duša, in raduj se v Jezusu svojem zveličarju, ki mu vsa hvala bodi vekomaj. Amen. 23 Drugi prihod Jezusov, — poslednja sodba. Kedar bo gospod v svojem veličastvu spet prišel, in vsi angeli z njim, bo vse ljudstva narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov; bo ovce na svojo desno, kozle pa na svojo levo postavil. Kralj poreče k tem na desnici: „Pridite, izvoljeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, ktero vam je od začetka sveta pripravljeno; zakaj lačen sem bil, in vi ste mi dali jesti . . . Onim na levici pa poreče: »Poberite se od mene, prekleti, v večen ogenj, ki je hudiču in njegovim angelom pripravljen; zakaj lačen sem bil, in vi mi niste dali jesti . . In ti bodo sli v veČno terpljenje, pravični pa v večno življenje. Mat. 25, 31—46. Blagor jim, ki bodo sodni den na desnici stali! Kdo bodo tisti ? Oni, kterih vera ni bila mertva dobrih del, posebno kteri so potrebnim in ubožcem zavolj Jezusa dobro storili in po Jezusovo usmiljenega serca bili. Gorje pa onim, ki bodo na levici stali! Na levico bodo postavljeni vsi, ki so svojega odrešnika zaničevali in zane¬ marjali, ki njegovim revnim bratom in tako njemu nič dobrega storili niso; vsi neverni in terdoserčni ljudje. Pomisli, o človek, na kteri strani boš ti stal tisti grozo- vitni den, ko bo sodba za celo večnost dotekla. Na ktero stran te sedaj tvoja vest postavlja? Ali si prijateljev si nabral za večnost? Spominjaj se neusmiljenega bogatina v evangelju in njegovega strašnega konca. Oj nikar ne zamudi, dokler je še čas, biti revežem usmiljen prijatelj, da boš enkrat med tistemi, ki bodo slišali: Pridite, izvoljeni mojega Očeta! 24 Verujem v svetega Buha, po kterem se ljubezen božja nam v nase serca vliva. Rimlj. S, 5. Jezus obeta svetega Duha. Vsi so bili napolnjeni s sv. Duhom. Djanj. ap. 2 . pogl. Jezusova naprava o vednem prejemanju sv. Duha. Prejeli bote moc sv. Duha, kteri bo nad vas prišel. Djanj. apost. 1. pogl. Peter in Janez sta v Sam ari i nad kersene svoje roke polagala, in ravno tako sv. Pavel v Efezi, in prejeli so svetega Duha. Djanj. ap. 8. in 19. pogl. In tako se po škofih katolj- ske cerkve v zakramentu sv. birme se do dnesnjega dne sv. Duh podeljuje. mm Molitev. Dobrotljivi Bog, zahvalim te, da si me v Kristusu poterdil in pomazilil, in mi v zastavo mojega upanja svetega- Duha v serce podelil. Nikdar ne bom zabil, da sem tempelj božji, ker sveti Duh v meni prebiva. Daj mi gnado, da se vsikdar svetemu Duhu, nikoli pa posvetnemu duhu vladati ne dam. Pomagaj mi, greha in vsega grešnega poželjenja se varovati, da mi ne oskruni tem- peljna mojega telesa. Naj, dobrotljivi Bog, da me sveti Duh nikoli ne zapusti. Sveti Duh! ostani vedno v meni, da vedno tvoj tempelj ostanem, da zvesto hodim po potu nedolžnosti, in da živim in umerjem v veri v Boga Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. 25 Katoljška cerkev je naša duhovna mati, nam od Jeznsa izročena. Grem k svojemu Očetu in k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k vašemu Bogu. Meni je vsa oblast dana v nebesih in na zemlji; pojdite tedaj, in učite vse narode in kersujte jih v imeni Očeta in Sina in svetega Duha; in učite jih vse spolnovati, kar koli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Mat. 28, 18—20. (Slov.J 4 JVebeško kraljestvo je podobno kralju, kije šel svoje kraljestvo posest, in je pred svojim odhodom kluče in vso oblast za srečo svojih otrok materi izročil. Ta kralj je naš odrešnik Jezus, ki je šel v posestvo svojega večnega kraljestva, ktero je tudi nam pripravil. Pred svojim odhodom k Očetu je v svojem kraljestvu na zemlji napravo ustanovil, ktera bo terpela do konca sveta. Svojim učencom, in po njih njihovim naslednikom, škofom, je ukazal, vse ljudi v božje kraljestvo vabiti, jim grehe odpušati ali pa priderževati in jih učiti vse spolnovati, kar je on zapovedal. Jezus je apostolom potrebno oblast dal in jih zago¬ tovil, da njegove cerkve, ktero je na skalo, sv. Petra, pozidal, vse peklenske moči zmagale ne bodo. To napravo je Jezus imenoval svojo cerkvo, in ker njena edina skerb je naše večno zveličanje, je bila že od začetka mati človeškega rodu imeno¬ vana; zakaj v njej se za božje kraljestvo prerojujemo, v njej prejemamo Duha božjih otrok; ona nas okrepčuje z živim kru¬ hom, ki iz nebes dohaja in nas redi za večno življenje; ona celi rane naše zadolžene vesti; ona nas o zadnem smertnem boju s svetim oljem poterduje; ona od Jezusa dano oblast hrani in božjim namestnikom zročuje; ona zakon posvečuje, da se otroci za časno in večno srečo izrejajo; — ob kratkem, ona nam sedem sv. zakramentov deli. Otrok varno počiva v naročju svoje matere, še varnejši je kristjan v naročju katoljške cerkve, zakaj ona skerbi za sedaj in vselej, za časnost, in večnost. Ze pred 1600 leti je sv. škofCiprian pisal: „Le ena mati je; kdor se od cerkve loči .... ne bo dosegel, kar je Kristus obljubil. Kdor cerkve za mater nima, tudi Boga ne bo za Očeta imel. 26 Jezns je obljnbil svoji cerkvi poglavarja dati in ga je tudi dal. Jezus je obljubil svojo cerkev postaviti na aposte^na Petra, kakor na neomajljivo skalo. •Jezus je postavil aposteljna. Petra za višji pastiija cerkve, Jaz ti povem: Ti si Peter (skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bojo zmagale. Mat. 16—18. Jezus je kratko pred svojim vnebohodom aposteljna Petra trikrat vprašal, ce ga ljubi; in sicer pervikrat, alj ga bolje ljubi, kakor drugi. Peter gospo a trikrat zagotovi, da ga res ljubi. In po tem mu Jezus trikrat reče: asi m j jagneta; pasi moje ovce. 4 * 1. Jezus je vprašal svoje učence: Vi pa, kaj pravite, kdo da sem jaz? Na to mu odgovori Simon Peter in reče: Ti si Kristus, sin živega Boga. Jezus pa mu je odgovoril in rekel: Blagor ti, Simon . . . ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih; pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, inpeklenske vrata je ne bojo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo tudi v nebesih razvezano. Mat. 16. 15 — 19. 2. To je že bilo tretjič, da se je Jezus svojim učencom prikazal, po tem ko je bil od smerti vstal, in je vprašal Petra: Me ljubiš bolje, kakor tile? On pa mu reče: Ja Gospod! ti veš, da te ljubim. In Jezus mu reče: Pasi moje jagneta. Zdaj pa ga spet vpraša: Simon Janezov, me ljubiš? Peter spet odgovori: Ja Gospod! ti veš, da te ljubim. In Jezus mu reče: Pasi moje* jagneta. Pa še ga tretjič bara: Simon Janezov, me ljubiš? Na to je Peter žalosten postal in je rekel: Gospod! ti vse veš, ti veš, da te ljubim. In Jezus mu reče: Pasi moje ovce. Jan. 21. 14—17. Oh kaj bi bila cerkva brez vidnega poglavarja? Kakor telesi glava, tako je potreben cerkvi vidni poglavar. Zato terdim s svetim Hieronimom: Le, kdor je v zvezi z rimskim papežom, ta je moj. 27 Perva keršanska prediga v Jeruzalema. 1. Za gotovo tedaj vedi vsa izraelska hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, od smerti vzbudil, na desnico božjo povišal in Gospoda storil. 2. Ko so pa to slisali, jih je v serce zbodlo, in so rekli Petru in drugim aposteljnom: „Vi možje in bratje! čuda božja smo zdaj slisali; kaj pa nam je dalej storiti ?“ 3. Spokorite se! in slehern zmed vas se naj da kerstiti v imeni Jezusa Kristusa v odpusenje grehov; in bote prejeli svetega Duha. 4. In glej, se tisti den je bilo blizo 3000 dus v sveto cerkvo Kristusovo sprejetih. Dj. ap. 2. Moji ljubi! če prav pomislite, kaj je Bog storil za vaše odre¬ šenje, bote se radi odpovedali sladnosti zapeljivega sveta, da se vdeležite blaženosti božjih otrok, ker kdor svet ljubi, se bo s svetom vred tudi pogubil. Kdor pa skerbi za zveličanje svoje duše, in kdor je iz Boga, bo tudi rad poslušal sveti evangeli, to veselo oznanilo božjega kraljestva. Zato bodite prav skerbni za nauk božji in rastite vedno v spoznanji božjega veličastva. Zveličani, kteri veruje; zakaj, njegovo lastno serce mu bo spričevalo, da je ta nauk od Boga. Jan. 7. 16. 17. 28 P« čem se prava cerkva Jeznsova spozna. Ona je: I. Edina. Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje ovce, in in oje poznajo mene. Imam se druge ovce, ktere niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati, in bojo moj glas poslušale, in bo en hlev in en pastir. Jan, 10. ^ IIL Občna, ali katoljska, in IV. Apostolska. Kristus je svojo cerkev ljubil, in je sam sebe za njo dal, da bi jo posvetil v kopeli vode ... da bi si napravil častito cerkev, ktera nema ne madeža, ne gerbe, ali kaj drugega takega, temoc daje sveta in neomadežana. Ef. 5. Jezus je rekel svojim aposteljnom : Pojdite in učite vse narode, in kersujte jih ... in učite jih vse spolnovati, kar koli sem vam za¬ povedal; in glejte jaz sem z vami do konca sveta'. Mat. 28. 1. Jezus nam kaže svojo cerkvo v podobi hleva. In pred vsem terja edinost; zato govori le od enega hleva, ene cerkve, ene črede, in enega pastirja. Le eden gospod je, ena vera, eden kerst. Ef. 4. 2. Jezus je povabil vse narode vseh krajev v svojo cerkev, da hi vse očistil njih grehov in vse posvetil. Zato se tudi kri¬ stjanom „sveti ali svetniki" pravi. In apostol Pavel, kedar je v svojih pismih kristjane pozdravljal, ali njihove pozdravljenja drugim oznanoval, je vsikdar pisal: Pozdravite vse svete, ali pozdravijo vas vsi sveti. Fil. 4. 22. Tes. 5. 27. Kor. 1. 2; 2. 1; 14. 33. Rim. 1. 7. Kol. 1. 2. Ef. 1. 1. 3. Jezus je za zveličanje vseh ljudi terpel in umeri, in je svojim aposteljnom zapovedal, naj vsem narodom sveti evangeli oznanijo. Zato se njegovi cerkvi pravi občna, to je, pribe- žališe vseh, ki želijo v nebesa priti. Jezus je vse ovce v svoj hlev povabil. 4. Jezus je svojo cerkvo na podlago apostolsko postavil. Zato le tista cerkva je prava, ki se apostolska imenuje, ktera je iz apostolskih časov in ktero so aposteljni vtemeljili, ne pa kdo drugi. Te četiri znamenja pa ima samo rimsko-katoljška cerkva, zato je tudi ta edino prava cerkva. Papež Pij IX. so 258 nastopnik za aposteljnom Petrom, kteremu je Jezus sam svoje ovce in jagneta sporočil, in ki je v Rimu zavoljo Jezusove vere križan bil. 29 V svarjenje vsem preganjavcem sv. Jeznsove cerkve. Saul! Saul! zakaj me greganjaš? Kdo si ti, gospod ? Jaz sem Jezus, kterega ti preganjaš. Težko ti je se meni vstavljati. Gospod ! kaj hoees, da naj storim? Vstani in pojdi v mesto, in tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Dj. ap. 9. Ivdor cerkev in njene služebnike preganja, preganja svojega Boga, Jezusa Kristusa, svojega Odrešnika in prihodnega sodnika, ki je svojim učencom rekel: Kdor vas zaničuje, mene zaničuje; in kdor mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal, mojega nebeškega Očeta. Luc. 10. 16. Moj človek, kdo si ti? da se upaš Bogu se vstavljati. Oh bodi pokoren svojim duhovnim predpostavljenim, in jih ubogaj; zakaj oni bedijo črez te, kakor taki, ki bojo od tvoje duše odgovor dajali; naj bi to z veseljem storili in ne z žalostjo, ker to ne bi bilo k tvojemu pridu. Hebr. 13. 17, 30 Moj človek! stori voljo bo/jo, ker ti si podoba božja ; Bog pak je Ijnbezen. Stori voljo nebeškega Očeta, ki te je stvaril. Ljubite svoje sovražnike; dobro jim storite, kteri vas sovražijo in molite za nje , kteri vas preganjajo in obrekujejo; da bote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in da dežiti na krivične in pravične. Bodite tedaj popolnoma, kakor je vas OČe nebeški popolnoma, Mat. 10, 44. Stori voljo Sina božjega, ki te je pekla rešil. Moja jed je, da storim voljo tega, kteri me je poslal, in da dopolnim njegovo delo. Jan. 4, 34. Stori voljo Boga svetega Duha, ki te je posvetil, da bi bil vekoma zveličan. In vsi so bili polni svetega Duha, vsi enega serca in ene misli; božje kraljestvo pa je pravičnost, mir in veselje v svetem Duhu. Dj. ap. 2, 14; 4, 32. Dog je ljubezen, in scer čista, popolnoma in preobilna ljubezen. Iz gole ljubezni nas je Bog Oče za nebesa stvaril; iz same ljubezni nas je Bog Sin skoz svoje britko terpljenje in smert odrešil; iz gole ljubezni nas je Bog sveti Dub skoz svojo božjo milost posvetil. In ker nas Bog tako ljubi; kaj pa on terja od nas za svojo neskončno ljubezen? Nič drugega, kakor da mi tudi njega ljubimo, ker nas je on pervi ljubil. In resnično, kaj se bolje spodobi, kakor da dober otrok svojega nebeškega Očeta ljubi? On je vsegamogočen, neskončno moder in sveti, črez vse usmi¬ ljen in dobrotljiv; on nam je dal življenje z brezštevilnimi dobrotami za dušo in telo, vse, karkoli smo in imamo, smo od njega prejeli; on nas hoče vekoma srečne in zveličane storiti, zato nam tudi k temu obilo pripomočkov deli. Oh kdo ne bi tako dobrega in ljubeznivega Očeta črez vse ljubil? Moj Bog! jaz te ljubim črez vse, iz vsega svojega serca, ker si ti največa, vse ljubezni in časti najvrednejša dobrota. Tudi zategadel te ljubim, ker si do mene in vseh stvari neskončno dobrotljiv. Oh obudi ti v mojem sercu vedno veči ogenj tvoje svete ljubezni. Mili Jezus pa nam govori: Ako vi mene ljubite, spolnujte moje zapovedi. Kdor moje zapovedi ima in jih spolnuje, ta je, ki mene ljubi. Kdor pa mene ljubi, tega tudi moj Oče ljubi in jaz ga bom ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala. Jan. 14. IS. 21. 23. 31 Kake vrednosti je ljubezen do bližnjega pri Bogu? Vse, kar vi hočete, da vam drugi storijo, storite tudi njim; to je> kar postava in preroki učijo. Dj. ap. 7,12. Luk. 6, 31. Jak. 4. 8. In eden zmed njih, učenik postave, da bi Jezusa skusal, ga vpraša: »Učenik! ktera je velika zapoved v postavi?“ Jezus pa mu reČe: »Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Taje največa in perva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. V teli dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki. Mat. 22, 35—40. Sveti apostol in evangelist Janez je visoko starost dosegel. In ker je zavoljo tega ni zamogel sem v cerkev hoditi, so ga verni v njo nosili. In kedar so ga prosili, naj bi jim božjo besedo razlaganje njim takole predgal: »Moji ljubi otroci, ljubite se med seboj!" Ker pa je vsikdar lete besede k njim govoril, so ga barali, zakaj njim kaj drugega ne pove. On pa njim odverne: Moji ljubi! naš gospod Jezus Kristus nam je to bratovsko ljube¬ zen najbolje priporočil, in kdor to zapoved gospodovo prav dopolni, je vse storil, kar je za zveličanje potrebnega. In res, zlo imenitne so te kratke besede! Ker, ako kdo pravi, da Boga ljubi, svojega bližnjega pak sovraži, je Iažnik; zakaj, kdor svo¬ jega bližnjega ne ljubi, kterega vidi, kako zamore reči, da Boga ljubi, kterega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, da kdor Boga ljubi, naj tudi ljubi svojega bližnjega. I. Jan. 4. 20. 21. Otročiči moji! nikar ne ljubimo samo z besedo, tudi ne samo z jezikom, ampak v djanji in v resnici. I. Jan. 3. 18. Kako pa pokažemo, da v svojem sercu pravo ljubezen imamo? Mili Jezus nas je sam podučil, kako se to spozna, kedar je rekel: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Vse, kar hočete, da bi drugi vam storili, storite tudi njim, in kar nočete, da bi drugi vam storili, ne storite tudi njim." Pomislimo zato le pri vseh priložnostih, kaj bi nam ljubo in drago bilo, da bi drugi nam storili; in tako bodemo tudi spoznali, kaj imamo svo¬ jemu bližnjemu storiti, in kaj opustiti, da bodemo po zapovedi Kristusovi svojega bližnjega zavoljo Boga ljubili. 32 Kdo je zapnšena sirota? Nevernik, ki nima vere, in se tako odpove dedini ali erbšini božjih otrok, ter za vselej ostane sirota. Kdor taji Sina, nima tudi Očeta; in kdor spozna Sina, ima tudi Očeta. I. Jan. 2, 23. Kdor nima Boga za Očeta, tudi nima Sina božjega za svojega od¬ resnika. Kdor nima Boga za Očeta in Sina božjega za odresnika, nima tudi svetega Duha za tolažnika; zakaj Kdor nima vere, nima tudi cerkve za svojo mater; in kdor nima cerkve za svojo mater, ne more tudi imeti Slišal se je glas iz oblaka: Ta je moj Jjubi Sin, nad kterim imam sroje dopadenje; njega poslušajte. Mat. 17. 5. Sin božji tako govori: Nise ne pride k OČetu, kakor po meni. Jan. 14, 6. sveti Duh, ki od zgoraj pride, iz¬ haja iz Očeta in Sina, in le ti so otroci božji, ktere Duh božji vodi. Rim. 8, 14. Luk. 24, 49. Boga za Očeta, Sina božjega za odresnika, in svetega Duha za po- svečevavca in tolažnika. Kako žalostno je, kedar otrok ljubega očeta in drago mater zgubi in kakor zapušena reva po svetu tava; še bolje žalostno je, kedar človek vero zgubi in svojega nebeškega Očeta zapusti, ter v časno in večno nesrečo se pogrezne. Oh taki človek ne ve koder in kam, on gleda krasoto božjih stvari, pa ne ve, kdo jih je stvaril, kdo jih ohrani in tako modro vodi. On počuti sam na sebi kazni greha, pa ne ve, kako bi si pomagal, kde zoper to spačenost svoje lastne natore pomoči iskal. On tudi dobro ve, da ga nemila smert povsod zalezava, pa ne ve, kaj ga po smerti čaka. On ima scer tudi dobrega Očeta v nebesih, pa ga neče poznati, ampak rajši v svoji nevernosti ostane in slednič skoz svojo terdovratnost tudi zadnjo milost zapravi; in ker je on Boga zapustil, Bog tudi njega zapusti, da se nesrečnež vekoma pogubi. To je konec vsakega nevernika. — Vsaki človek ima tudi na zemlji skerbljivo mater, sveto katoljško cerkvo; pa nevernik tudi to svojo mater zaverže in zapusti, in tako v resnici zapušena sirota postane, brez očeta in brez matere, pa tudi brez vsega upanja do nebeških zakladov, ktere je naš nebeški Oče pripravil in ktere sveta mati katoljška cerkva vsem deli, ki imajo pravo vero in keršansko ljubezen. Oh zato le zvesto se deržimo zaklada prave vere, ki ga sveta mati katoljška cerkva hrani. Varujmo se vseh nevarnih tovaršij, v kterih se zoper vero govori, ker take tovaršije so podobne kužnemu bolenju in tisti široki stezi, ki pelja v pogubljenje. Oh molimo z gorečim sercom, da nam Bog luč svete vere ohrani; zdehnimo vsaki den k Bogu in recimo: Gospod! pusti črez nas priti vse nadloge vse težave, le to edino te prosimo, ohrani in pomnoži v nas sveto vero! 33 Alj ni Boga v Izraela ? (Slov.J Ohocija, kralj izraelski, ki je okoli leta 896 pred Kristu¬ som kraljeval, je bil bolen, in mesto da bi svojega Boga za pomoč prosil, je poslal v Akaron k malika Belcebubu prašat, alj bo ozdravil. Prerok Elia pa dobi od Boga za¬ poved, naj gre kraljevim poslancom na proti, in naj bol¬ nemu kralju naznani: Alj ni Boga v Izraelu, da pri ostudnem maliku pomoči isete? Le pove'te kralju tole, da bo on gotovo umeri, ker ni iskal pomoči in tolažbe pri Bogn, ki sam pomagati zamore. In kar je prerok govoril, seje tudi zgodilo. I. Kralj. 1. Ljjubi kristjani! kaka sreča, kako veselje za nas, ker naš dobri Bog med nami prebiva; vlecimo se zato v vseh svojih nadlogah k njemu, in ga prosimo za pomoč; ker on, ki je neskončna ljubezen, nam rad pomaga, ako je to, za kaj prosimo, k naši pravi sreči; on je vsegamogočen, nam tudi vsikdarlehko pomaga; on je zvest v svojih obljubah, ter noč in den nad nami bedi, in nam bo gotovo pomagal. Oh trikrat gorje vsakemu človeku, vsakemu ljudstvu, pri kterem ni spoznanja božjega, nad kterim se on milo potoži: Stermite nebesa, vrata nebeške, žalujte; moje ljudstvo je dvojno hudobijo storilo; mene, živi studenec zdrave vode so zapustili, ter si vodnjake skopali, ki vode ne deržijo. Jer. 2. 12. 13. Kralj izraelski je zapustil pravega živega Boga, in je pri mertvem maliku Belcebubu pomoči iskal; zato ga je tudi prerok Elija baral: „Alj ni Boga v Izraelu." Da bi Elija v naših časih živel, ter bi slišal in gledal mnoge kristjane, ki brezbožno govo¬ rijo in še hujše živijo, naj bi videl, kako mlačno in pohujšljivo se v cerkvi zaderžijo, bi gotovo tudi z ostrim glasom pital: Alj ni Boga v teh krajih in cerkvah? Zato gorje taki deželi, ki svo¬ jega Boga pozabi, ter nobene ljubezni do njega več nima. Go¬ tova kazen božja jo bo zadela na tem in na unem svetu. Sam Bog nas varuj take nesreče! zato prosimo Boga vsaki den s ponižnim sercom, ter terdno sklenimo, da čemo v tej pravi veri živeti in umreti, se vsega greha varovati, vsikdur le pri pravem živem Bogu pomoči iskati, da ne bi tistim podobni bili, ki so pri Belcebubu v Akaronu pomoči iskali. Moj človek, po tem se ravnaj v vsem svojem početji in v vseh potrebah; zato, kedar kako opravilo imaš, pred vsem poglej, da Boga ne razžališ; prava keršanka modrost je, na Boga terdno zaupati, njega za blagoslov prositi, in ničesar ne početi, kar bi bilo zoper voljo božjo. 34 Angel varh zvest pomočnik v vseh potrebah. Angel Rafael se poslovi pri bogaboječi rodbini Tobijevi. Jaz sem angel Rafael. Kedar si ti s solznimi očmi molil in mertve pokapal, in kedar si ti svoje kosila popusal, in mertve po dnevi v svojem hramu skrival, po noči pa pokapal, sem jaz tvojo rno- litvo nosil pred gospoda; in ker si ti se Bogu dopadel, je morala skušnjava te poterditi. V pričo teh hesed se je Tobija z svojimi zlo prestrašil, in od straha na tla se zgrudil. Pa angel jih potolaži in reče: „Mir vam bodi; nikar se ne bojte; jaz se scer imam spet k svojemu Bogu verniti, ki me je poslal; vi pa slavite gospoda, ki vam je pomagal." Na to pa angel zgine, da ga ne vidijo vec. Tobija. 12 . To se je dogodilo 663 let pred Kristusovim rojstvom. 5 * Oh kako lepa je ta podobica? rad njo premišljujem, ker me lepo uči in tolaži. Tobija je bil ubog in vendar ga je Bog tako ljubil, da mu je enega viksili angelov v pomoč poslal. Bog ne gleda na bogastvo in visoko čast, ampak le na pobožnost serca. Otroci božji smo in dediči nebeškega kraljestva. Toliko Bog človeka ljubi, da mu celo svoje angele za varhe da, naj bi dedino (erbijo) nebeškega kraljestva leže dosegel. Moj človek! spoznaj svoj visoki poklic. Vselej govori in stori le to, kar se otroku božjemu spodobi. Glej, angel Rafael je pazil na vse Tobijeve dobre dela in jih je pred Gospoda nosil. Vsaki večer skerbno poprašuj svojo vest, alj si kako dobro delo opravil, ki zasluži, da ga tvoj angel varil pred Očeta nebeškega nosi; nikoli ne pozabi se svojega angelca varha spomniti, ki ti vedno na strani stoji. Gorje tebi, če se ti prederzneš kaj takega govoriti ali storiti, kar se tvojemu angelu varhu zameri in le peklenski hudobi dopade. Mladi Tobija ni tako storil, on je zvesto uboga! svojega angela varha, in da ga nebi tako na tenko ubogal, bi bil gotovo v trebuhu požrešne ribe pokopan. Hudi duh vedno okoli lazi kakor erjuveči lev in iše koga bi požerl. Terdno skleni, da boš pred vsakim opravilom svojega angelca varha vprašal, alj te bo k temu dela spremljal, in če ti on v tvoji vesti odgo¬ vori, da te ne more spremljati, oh takrat to delo opusti, da se mu ne zameriš in ne pogubiš. Blagor vsakemu, kterega bo angel varil nekda pred nebeškega Očeta pripeljal in tam takole zago¬ varjal: Glej, Gospod! to je tisti človek, kterega si meni izročil; ker me je vsikdar lepo ubogal, je srečno ohranjen, da te veko¬ maj hvali in časti. im/iiMMiimmmvm Kaj smo dolžni preljubi materi božji? 38 Zahvalo, Zaupanje. Meč bodo tvoje lastno serce pre- Vina nimajo. Kaj vam on poreče, to storite. Jan. 2. Dekla sem gospodova, naj se mi zgodi po tvoji besedi. Luk. 1, 38. KS m o bode odzdaj me bojo srečno imenovali vsi narodi. Luk, 1, 48. I. Zahvalim le, mati smiljena, za ljubezen, ktero si nam ubogim grešnikom v svoji britki žalosti skazala. Prizanesi mi, ljuba mati; ker tudi moji grehi so krivi nedolžne smerti tvojega milega Sina Jezusa, moji grehi so tudi tvoje ljubeznivo serce z ostrim mečem ranili. Prosi za me, dobrotljiva mati, da Jezusa spet z novimi grehi ne križam in da tvoje ljubeznivo serce z novim mečem ne prebodem. Amen. II. Mati mila! otroško zaupanje imam do tvoje ljubezni; Jezus, tvoj preljubeznivi Sin, je nas svoje brate imenoval; tedaj si ti v resnici naša mati. Oh prosi za me, da tudi jaz deležen posta¬ nem nebeške svatovšine božjih otrok; kakor je tvoj preljubi Sin svojim vernim obljubil, ko je od nas slovo jemal. Amen. III. Tvoj zgled, o brez madeža spočeta devica Marija! me naj uči prave ponižnosti in pokoršine do svete volje božje, naj me poterdi v poterpežljivosti in pravičnosti, da tako voljo božjo vselej spolnjavam. Amen. IV. Premila devica in mati Marija! moje serce mi naj rajši oterpne in jezik obmolkne, kakor da bi na te pozabil in popustil tebe ljubiti in tvojo čast in hvalo prepevati. Oh sprosi mi to milost, da bojo vse moje misli, besede in djanja božjo čast povikševale in tvoje materno serce razveselevale. Amen. 36 Presladko serce Marijino. Hvaležno serce Marijino je polno božje hvale in časti, dekle in sprejel Iz» raela svo¬ jega služeb- nika, ter se spomnil svojega vsmiljenja. Luk. 1, Moja duša poveličuje gospoda, in moj duh se raduje v Bogu svojem zveličarju, ker se je ozerl na ni- zokost svoje Pobožno serce Marijino vse, kar je svetega, v sebi hrani. in nje V&J premislje- Yy* vala v svojem sercu. Luk. J'| # Marija " je ohranila vse te besede Žalostno serce Marijino oster meč presune, Ljubezniva mati hožja se je dovolj prepričala, kar je Si¬ meon v tem- peljnu go- voril: Jezus je postavljen v padec in v vstanjenje mnogih v Izraelu; in v znamenje, kteremu se bo zoper- govorilo. In tvojo lastno dušo bo mec presunil. Luk. 2, 34. Jan. 19, 23. Preljuba mati Jezusova! že vemo, zakaj si ti Boga v svojem sercu poviševala. Ti si se zahvaljevala milostivnemu Očeti nebeškemu, da se že bliža prihod obljubljenega odrešnika. Iz visokih nebes je prišel angel gospodov in ti je veselo oznanilo prinesel, da si ti izbrana za mater odrešnikovo; tvoje serce je kipelo od velikega veselja in neizgovorne sreče, ki se vsemu človeštvu bliža; zato si ti hitela k svoji teti Elizabeti, ktera je skoz to bila zlo oveseljena, da je mati njenega gospoda in Boga njo prišla obiskovat. V tisti srečni noči, ko je tvoj Sin luč sveta zagledal, so prihiteli angelci božji z nebes, naj bi tudi oni bili priča naše prevelike sreče, in naj bi tebi oznanili, kaj so videli in slišali. Vse to si ti v svoje bogaboječe serce si globoko vtis- nola in v svojem milem sercu zvesto obranila. Za to veliko veselje, ki si ga ti najboljša mati nad nami, tvojimi otroci imela, te zdaj lepo zahvalimo. O Marija, naša ljuba mati! prosi ti za nas, svoje otroke, da se prevelika cena rešne kervi, ktero je tvoj Sin na svetem križu za nas prelil, ne pogubi, in da tvoje materne solze ne bojo zastonj prelite.Preljuba mati! ti se veseliš, ker se delo našega in vseh ljudi odrešenja opravlja, in mi smo pri vsem tem tako nehvaležni, merzli in mlačni. Ti si ohranila vse, kar je svetega, globoko v svojem sercu, in mi zatisnemo svoje serca in ušesa velikokrat pred vsem, kar bi nam najljubše biti moralo. Ti si stala pod križem, in si za nas britke solze točila; mi pa le za tem hrepenimo, kar nam dapade in kar našemu slabemu nagnjenju služi. O Marija, mati milosti! prosi za nas, da nikolj ne pozabimo! kako nas je tvoje sladko serce ljubilo in nas še zdaj ljubi. Amen. 37 Velike vrednosti je katoljški pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Rristns na vekoma. Amen. Jezus se je podal s tremi svojih učencov na nek breg in se je tam preobrazil. Njegovo obličje se je svetilo ko solnce in njegove obla¬ čila so bile bele ko sneg. Tudi Mozes in Elija sta se prikazala in sta ž njim govorila. Učence pa je obsenčil svetel oblak, so na svoj obraz padli, in se silno bali. Iz oblaka pa se je slišal glas: „Ta je moj ljubeznivi Sin, nad kteritn imam svoje dopadenje; tega po¬ slušajte." Jezus po tem potolaži svoje žalostne učence, kteri vstanejo in zdaj njega samega vidijo. Priserčni kristjani I tega se spomnite in kedar se srečate, recite s pobožnim sercom: „ II valj en bodi Jezus Kristus na vekoma. Amen." Mili Oče nebeški! kdo ne bi tistega ljubil in častil, kteremu si ti sam popričal, da je on tvoj ljubeznivi Sin? Ja Oče! terdno verujemo, da je Jezus nazarenski tvoj ljubeznivi Sin, nad kterim imaš od vekoma svoje dopadenje; obljubimo dalje, da čemo v življenju in smerti njega ljubiti in njemu zvesto služiti. Verujemo vse, kar je on učil; pred njegovim imenom pripogibamo svoje kolena s tistimi, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Verujemo, da je on pot, resnica in življenje, in da se je on včlovečil, naj bi za nas svojo predrago kri prelil. Tudi verujemo, ljubi Oče! da nihče ne pride k tebi, kakor skoz njega; ohrani v nas to živo vero, ktero nas je tvoj Sin učil, ter nas varuj vseh zmotnjav; zakaj tvoj edinorojeni Sin, naš gospod Jezus Kristus, nas je podučil, da otroci božji na zemlji samo eno cerkev imajo, in da po njegovi obljubi, ktero je svetemu Petru dal, vsa peklenska moč je ne bode premagala. Edino pravi pastir vseh ljudi je Jezus Kristus. Kristjani! spoštujte in ljubite se med seboj, kakor nas je on učil. Blagor vsakemu hramu, v kterem se s pobožnim sercom govori: „HvaIjen bodi Jezus Kristus na vekoma. Amen." In kder se te svete besede glasijo, tam se preklinjanje, klafanje ali ogovarjanje ne sme čuti; zakaj te reči so iz pekla doma. — Gotov žegen božji prinese ta pre¬ lepi katoljški pozdrav: ..Hvaljen bodi Jezus Kristus na vekoma. Amen."*) *) Papež Sikst V. so leta 1587 sto dni odpustkov podelili vsem ki se tako pozdravljajo. Dobri Bog je v svojih zapovedih tndi za Ijnbo živinico nam skerb priporočil. Ako vidiš, da osel tvojega bliž- Nezavežuj volu gobca, kedar na njega pod butaro obteči, pojdi in tvojem gumnu snopje mane. mu pomagaj. 2. Moz. 23, 8. 5. Moz. 25, 4. Kdor se kake živali iz ljubezni do Boga vsmili, tega se bo tudi Bog vsmili 1. Veselje, ktero imamo do ljube živali, se ima tudi berzdati. Hudoben fantalin je izkopal iz gole prevzetnosti nekemu tičeku oči; njegova grozovitnost je ž njim rastla in za neke leta je sam nesrečen konec storil. In ako Bog celo tistim, ki so do živali vsmilječni, plačilo obljubi, nevsmilječnim pa kazen zažuga, kaj še le take čaka, ki so do svojega bližnjega terdovratni in nevsmilječni? Stariši! vadite od malih nog svoje otroke, da bojo vsmi¬ lječni do živine, ktera terpi in se ne more potožiti; da ne bi vaši otroci tudi do ljudi nevsmilječni in brezserčni postali. Pravičen se tudi živinice vsmili, serce hudobneža pa je grozovitno. Prig. 12. 10. 39 Četerta božja zapoved. »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji:*' Exo Gospod tako govori: Na tistem mestu, kder so psi kerv Nabo- tovo lizali, bojo tudi tvojo lizali, in tvoje truplo, .Tecabel, bojo psi na njivi Jezrahelovi požerli. 3. Kralj. 2i, 23. 4. Kralj. 9, 36. Nehemija, svari oderfnike Krivično blago tekne slabo. Prerok Elija stoji v vinogradu Nabotovem pred kraljem Ahabom in pred kraljico Jecabel. Ako bodete se prederzniii odirati eden drugega, gorje vam! Glejte, kak jaz svoj plajs zdaj pred vami stepam, tako bo stepel Bog odertnika iz njegove hiše in njegovih opravil; ja stepen in prazen naj bo. Odertniki pa so rekli: kar si nam govoril, bomo storili. In vse ljudstvo je pridjalo Amen; in je hvalilo Boga. 2. Ezdr. 5, 7, 9, 13 V starem zakonu je bilo Judom prepovedano rodbinsko zemljiše predati. Hudoben kralj Aliab pa je okoli leta 899 pred Kristu¬ som od Nabota terjal, naj mu svoj vinograd preda; ker pa Nabot v to ni hotel privoliti, je bil po nasvetu kraljice Jecabel s kamen¬ jem pobit, in kralj si je potem njegov vinograd prilastil. Pa Bog je preroka Elija poslal, naj jima naznani, da bota nagle smerti umerla, kar se je tudi zgodilo. Odertnik scer svojega bližnjega s kamenjem ne pobija; pa on je vendar tako neusmiljen in terdoserčen, da zamore svojega bližnjega do smerti žaliti, mu življenje prikrajševati, in veliko tavžent nedolžnih solz iztiskati, ktere bojo gotovo kazen božjo črez njega spravile. Oh daj hitro nazaj, kar krivičnega pri hramu imaš; drugač te čaka na onem svetu goreča ječa, iz ktere ne boš rešen, dokler slednjega vinarja ne poverneš. Gorje vsa¬ kemu, kteri brez prave pokore v večnost gre! Kdor o pravem času ne očisti svojo vest, bo ga vekomaj pekla. Tempelj jeruzalemski je bil leta 434 pred Kristusom spet sozidan, in odertniki so jeli ubogo ljudstvo hudo stiskavati tako, da je začelo veliko pomankanja terpeti, in zdaj pride Nehemija, mož po volji božji, odertnike ostro posvari in tudi na boljše misli spravi. Blagor vsakemu, kterega denar ne oslepi in kteri keršansko s svojim premoženjem ravna, takemu se ni treba bati, da bi njegovo premoženje bilo raztepeno kakor prah iz plajša: „Zitnega odertnika, ki žito skriva, čaka prekletstvo med njego¬ vim ljudstvom; obilen blagoslov božji pa čaka tiste, ki radi pomagajo." Prig. 11. 26. 44 Hudič je lažnik in oče laži. rizejem: „Vi imate hudiča za očeta in hočete zelje svojega On je bil od začetka vbijavec in v resnici ni ostal, ker ni kedar laž govori, iz lastnega govori, ker je Jaznik in oce laži.* Jan. 8, 44. Hudič je Adama in Evo v paradižu nalagal : Nikar ne hote umerli, ako p prepovedan sad jeste; Velikovec se vam bojo oci odperle in hote Bogu g| enaki. Gen. 3, 4. kdo je oče laži! iVa to vprašanje imate odgovor na pervi podobi. Bog je našim predstarišem rekel: Tega drevesa sad ne smeta pokusiti, kteri koli den bota to storila, bota umerla. Hudi duh pa je zoper božjo besedo govoril, je Adama in Evo nalagal, in tako v greh zapeljal. Skoz to je smert in vse hudo prišlo na svet. Zato je hudič oče laži in vbijavec od začetka. Kdo pa je otrok hudiče? ? Na to vam druga podoba odgovori. Jezus je imenoval neverne in lažljive Jude otroke hudičeve. Otrok hudičev tedaj je, kdor se po očetu laži ravna, kdor se resnici vstavlja, božjo besedo zatajuje ali kvari, kakor neverniki, krivoverci, vsi zape¬ ljivci in lažljivi preroki. — Otroci hudičevi so vsi lažljivci, goljufi, hinavci in nevošljivci. — Otroci hudičevi so sosebno isti, ki drugim vero jemljejo in jih grešiti učijo. Otroci! hočete tudi vi hudiča za očeta imeti! Gotovo ne, tega Bog ne daj! zato se le skerbno varujte tvsake laži, kakor tudi vseh lažljivih in zapeljivih ljudi. Hudičev tovarš biti, oh to je strašna, grozovitna beseda. Alj znate, kaj hudiča in njegove služebnike čaka? Strašen peklenski ogenj! Mat. 25. 41. -- 45 Sveta meša, daritva nove zaveze. Postavljanje, Vedno opravljanje te daritve, dokler Gospod spet pride. Jezus pa, ker ostane vekomaj, ima večno (luhovstvo; zato zamore tudi tiste vekomaj zveličati, kteri po njem pridejo k Bogu, ker on vedno živi, da za nas prosi. Hebr. 8, 24, 25. Melhizedek, kralj iz Salerna, je prinesel dar kruha in vina; ker on je bil duhoven Najvisega. 1. Moz. 14, IS. Jezus, duhoven po redu Melhizedekovem, je daroval ravno v teh podobah svoje meso in kri; ter je vkazal: To storite v moj spomin. Kar je Melkizedek v predpodobi že pred več tavžent leti naz¬ nanil, je včlovečeni Sin božji na koncu svojega življenja pri zadnji večerji za večen spomin svojega terpljenja postavil, in ravno ta daritva se na naših oltarjih vsaki den opravlja in se bo opravljala do konca sveta. Skoz mešnikove roke se Jezus daruje svojemu nebeškemu Očeti, naj bi njega vredno počastil, se za vse dobrote vseli ljudi zahvalil, odpušenje naših brezštevilnih grobov izprosil in vse gnade za dušo in telo nam naklonil. Jezus Kristus. Sin božji, kteri se vpričo nas svojemu nebeškemu Očeti za nas in z nami daruje, hoče tudi naš živež biti, naj bi naše duše poživil, obranil in pripeljal v večno življenje. O presveta večerja! pri kteri se Kristus, pravi živi Bog in človek, naš odrešnik in naš prihod ni sodnik, zavži vati daje; v kteri se nam živi spomin njegovega svetega terpljenja pred oči postavlja; pri kteri potoki božje milosti črez tiste rosijo, ki jo vredno zavživajo; in pri kteri se nam dava zastava, da bodemo svojega Boga, kterega zdaj v zakramentu zakritega z živo vero prejmemo in zvesto v serci zahranimo, da bodemo njega nekda po dokončanem pozemeljskem teku življenja tam¬ kaj v neizrekljivi blaženosti vekomaj gledali in brez konea uživali. Dobro pomisli, moj kristjan ! kar se na oltarju pri sveti meši godi, in bodi vsikdar pobožno in ponižno zbran pri tem najsvetejšem opravilu. Globoko si v serce vtisni in premisli, koga prejmeš pri svetem obhajilu, ter se vselej vredno k mizi gospodovi pripravi, da se tako preobilnih gnad tega zakramenta vdeležiš. Hvaljeno bodi in vekomaj češeno presveto rešnje telo! 46 Jezusova poslednja večerja Jezus je vzel kruli, se zahvalil, in zlomil in ucencom dal, govoreči „To je moje telo, ktero bo za vas dano; to storite v moj spomin/ Ravno tako je tudi vzel kelih po večerji in je rekel: „Ta kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo za vas prelita/' Luk. 2’, 19, 20. Kedar gledam na to podobo, se mi zdi, kakor da bi moje serce bilo v Jeruzalemu v tisti palači, kder je Jezus na večer pred svojim terpljenjem od svojih ucencov slovo jemal. Tukaj je z njimi slednjikrat velikonočno jagne jedel in je postavil po tem v najsvefejšem sakramentu daritvo nove zaveze, za dar (ofer) in gostijo; tukaj je obljubil svojim učencom, da ga bojo v nebe¬ sih spet videli, in da jim bo tam dal drugega vina piti; jih je prijazno opomenil, naj se vselej hvaležno spomnijo prevelike ljubezni njegovega Očeta, ki je dal svojega edinorojenega Sina v odrešenje svela; naj se spomnijo tudi njegove ljubezni, ki svojo kerv preliva v odpušenje grehov; zapovedal njim je, da se med seboj ljubijo, kakor jih je on ljubil do sinerti, po tem je umival njihove noge, naj bi njim lep zgled zapustil. Glej, vsi nauki božji so tukaj v spomeniku vere, upanja in ljubezni zader- žani. Zato kedar koli si pri sveti mesi, ali pa kedar k mizi gospodovi pristopiš, obudi vsikdar te božje čednosti v svojem sercu in reci: Gospod Jezus Kristus, ti si Sin živega Boga, moj Bog in odrešnik; pri tebi čem ostati in tvoj biti do smerti. Ti si živi kruh, ki si iz nebes prišel, to je tvoje telo, ktero si ti za odrešenje sveta daroval. To je zastava mojega veselja, da tudi jaz veseli up imam, da bodem kakor otrok božji tudi nekda deležen nebeške večerje; iz ljubezni do tebe čem tvoje zapovedi dopolnjevati in svojega bližnjega kakor sebe samega ljubiti. V tej veri, v tem upanju, in v tej ljubezni želim živeti in um¬ reti. Amen. 47 Prijazno povabilo k pokori in poboijšanju. Jezus pravi: Jaz sem dobri pastir, in dam svoje življenje za svoje ovce. To je volja Očetova, kteri me je poslal, da nobenega ne zgubim od teh, ktere mi je izročil. Jan. 10, 14, 15; 6, 38, 39. Sveta cerkev ima od Jezusa oblast grehe odpusati. Jezus je rekel svojim učencom: Mir vam bodi! kakor je Oče mene poslal, tako tudi vas pošljem; je v nje dehnil in rekel: Prejmite svetega Duha. Kterim bote grehe odpustili, so jim odpuseni; in kterim jih hote zaderžali, so jim zaderžani. Jan. 20, 21 — 23. Tako vam povem, veselje bo med angeli božjimi nad enim grešnikom, kteri se spokori. Luk. 15, 10. Veliko veselje je imel oče nad zgubljenim sinom, da se je spet v njegovo naročje povernol. Luk. 15, 20. Moja duša, zakaj si žalostna in nemirna? Oh! slišim te žalovati, da si svojega dobrega Boga zapustila, da si ga velikokrat raz¬ žalila, ter tako se vse tolažbe obropala in v smertne težave pogreznila. Zaupaj na Boga, moja duša; glej tvoj nebeški Oče noče tvojega pogubljenja; on je svojega edinorojenega Sina Jezusa na svet poslal iskat in rešit, kar je bilo zgubljenega; on je dobri pastir, ki je svoje življenje dal za svoje ovce, on te bo na ramenih svoje ljubezni k svoji srečni čredi nazaj nesel. Nikar ne obupaj, ako ravno so tvoji grehi veliki in brezšte¬ vilni. Jezus, tvoj odrešnik je svoji cerkvi oblast dal, da te zainore tvojih grehov odvezati, ako se jih resnično zgrevaš in odkritoserčno spoveš. Oče je svojega zgubljenega sina milost¬ ljivo sprejel, ter mu še veliko gostijo napravil. Bavno tako se veseli tvoj nebeški Oče, Jezus, tvoj zveličar in Marija, tvoja mati; tako se radujejo vsi nebeški prebivavci, kedar se grešnik spreoberne in peklu ujde. Ljuba duša! razveseli tudi ti svojega dobrega nebeškega Očeta, svojega ljubega zveličarja, svojega angelca varha in tiste svetnike božje, ki so nekda tudi veliki grešniki bili. Oserči se in hiti v naročje svoje matere, svete katoljške cerkve, kteri so izročeni ključi nebeških vrat. Pokora te vabi na nebeško večerjo, kder se boš z angeli božjemi veko¬ maj veselila. Amen. - -K* 48 Nauk od pokore. Sveti, pravični, usmiljeni Bog! Ti le, kar je dobrega, ljubiš, in nočeš, da bi se kdo pogubil; ti rad odpustiš, kedar grešnik svojo krivico spozna in se k tebi nazaj poverne. Kakor je zgu¬ bljeni sin svojega očeta zapustil, ravno tako sem tudi jaz tebe razžalil in grešil, kar je veča nesreča, kakor zguba celega sveta. Izprašal bom zdaj svojo vest; oh pošlji mi svetega Duha, da vse svoje grebe prav spoznam in se njih resnično zgrevam. Kakor zgubljeni sin se hočem vzdignoti, in vse zapustiti, kal¬ ine v greli zapeljuje; pri spovednici čem pred tvojega služeb- nika poklekniti in se svojih grehov čisto spovedati, govoreči: Oče, grešil sem, ter nisem vreden tvoj sin imenovan biti; odpusti mi, in me spet sprejmi za svojega otroka. V zadostilo hočem dela milosti opravljati, svoje sovražnike ljubiti, grešno nagnjenje s postom strahovati, težave voljno terpeti, rad moliti, tvoje zapovedi spolnjevati in vsega, kar bi mi vtegnilo nevarno biti, se skerbno varovati. Oh Oče vsega smiljenja! naj tudi tvoji angeli zvejo, da seje en grešnik spreobernil, da zamorem z njimi vred, tebe, dobri Bog! večno hvaliti in častiti. Za to te prosim po svojem zveličarju, Jezusu Kristusu. Amen. 49 Krivi in pravi duh pokore. Ta je-sel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj, kdor se sam poviša, bo ponižan; kdor pa se sam poniža, bo povišan. Kdor svoje grehe resnično obžaluje, temu bo dobro djalo, se jih tudi spovedati; ker cerkva ima od Jezusa oblast grehe odpusati, sercu zgubljeni mir poverniti in na sodbi božji varnost pridobiti. Ne sodite, da ne bote sojeni; zakaj s kteroj sodboj vi sodite, s tistoj bote tudi sami sojeni; in s kteroj meroj vi merite, s tistoj se vam bo odmerilo. Kaj gledaš ti pezder v oku svojega brata, bruna pa v lastnem očesu ne vidiš? Ti hinjavec! izderi najpoprej bruno iz svojega oka. Mat. 7. (Slov.) Očitna spored. Jaz ubogi grešnik se odpovem hudiču, njegovim nasvetom in vsem grehom. Verujem v Boga Očeta, v Boga Sina, v Boga svetega Duha. Verujem vse, kar sveta, keršan sko-katoljška cerkva verovati zapoveda. V tej pravi, sveti veri se spovedani in spoznavam Bogu vsemogočnemu, Mariji najsvetejši materi, in vsem ljubim svetnikom; in se dajem krivega, da sem od svojih mladih dni do zdajnega časa, veliko in zlo grešil; z mislimi, z besedami in z djanjem, in opuŠenjem veliko dobrih del; naj se je to skrivno ali očitno zgodilo, vedno ali nevedno, zoper deset božjih zapovedi, zoper sedem glavnih grehov, na pet počutkih mojega života; zoper Boga, zoper svojega bližnjega, zoper zveličanje moje uboge duše. Ti in vsi moji grebi so mi žal in me iz serca grevajo. Prosim tedaj ponižno tebe, večnega smilječnega Boga, dodeli mi svojo milost, ohrani mepri življenju, dokler se vseh svojih grehov vredno spovem in spokorim, si tvoje božjo dopadenje spet pridobim in tako po tem kratkem življenji večno veselje in zveličanje dosežem. Zato terkam na svoje grešno serce, in zdihujem z očitnim grešnikom, govoreči: Gospod! bodi meni ubogemu grešniku milostljiv. Amen. so Molitva kristjana za dobre duhovne. Žetva je seer velika, pa delavcev je malo. Prosite zato gospoda žetve, naj delavcev posije v svojo žetvo. Luk. 10, 2. Mat. 9, 37, 38. Jan. 4, 35—38. Mat. 13, 37-43. JNeskončno smilječni, večni Bog, Oče nebeški! k tebi povzdignemo zdaj svoje serce, in te prosimo, dodeli nam to neizrekljivo srečo, da se tebe vekomaj v nebesih veselimo. Ti si nas vse za nebesa stvaril, in tvoja volja je, da se nikdo ne pogubi. Tako živo si nas ljubil, da si svojega edinorojenega Sina za nas v smert križa dal. Bodi ti zato večna hvala in čast! Tudi tebi. nreliubi zveličar, se zahvalimo, da 7 »posteljne po vsem svetu poslal; naj bi vse narode in vse ljudstva v tvoje sveto kraljestvo povabili. Ravno to povelje si dal svojim 72 učencom. Mi smo tvoja žetva; škofje in mešniki so tvoji delavci; njim je dano povelje, naj nam pot v nebesa kažejo in nas pred stezo pogubljenja svarijo. Jezus nas opomina, gospoda žetve prositi, naj bi delavcev poslal. Zato k nebesam obračamo zdaj svoje serca in oči, posebno v teli dnevih, v kterih škofi, ki so namestniki aposteljnov, mladim duhovnim roke pokladajo in jih za meštiikc posvečujejo. Lepo te prosimo, ljubi naš zveličar, daj duhovnim duha prave pobožnosti, kedar sveto mešo služijo, daj jim duha gorečnosti, kedar božjo besedo oznanjujejo; daj jim slednič duha prave ljubezni pri vseh njihovih duhovskih opravilih. Ne daj, da bi pozabili, kar smo svojim dušnim pastir¬ jem dolžni, namreč spoštovanje in pokoršino, ker oni bodo od naših duš pri Bogu odgovor dajali. O Bog, daj njim in nam to milost, da nas bojo zveseljem vladali, nikar pa z žalostnim ser- com; zakaj to bi bilo k naši večni pogubi. O dobri Bog, mi te ne prosimo, da bi nas iz tega sveta poklical, ampak da nas greha varuješ; naj bi mi vse dolžnosti dopolnjevali, ki jih do endrugega imamo; tebe v tvojih služebnikih častili, božjo besedo iz njihovih ust radi poslušali, da se tako vsi v nebesih spet srečno zidemo in tamkaj večno hvalo dajemo tebi, Bogu Očeti vse milosti, tebi, milemu Jezusu, Sinu živega Boga, ki si nas do smerti na križu ljubil; in tebi, Bogu svetemu Duhu, ki nas boš v nebesih vekoma zveličal. Svetniki božji, kteri ste v svojem življenji z gorečim ser- com za blagor duš skerbeli in zavoljo tega veselja gospodo¬ vega deležni postali — vi prijatelji božji, ki ste skoz gorečnost svojih dušnih pastirjev večno čast zadobili, združite v nebesih svoje prošnje z našimi tukaj na zemlji, da se nobena duša ne pogubi. Amen. Sl Pravičen je sreča za svojega bližnjega. Ako bi v hudobnem mestu Sodomi samo 10 pravičnih bilo, bi se ga bil Bog se zavoljo pravičnih usmilil. 1. Moz. 18, 33. Bogaboječi Mozes je ob času vojske molil; in kedar je svoje roke povzdigal, je Izrael zmago¬ val, kedar pa je le malo nje pustil padati, so sovražniki premagovali 1. Moz. 17,11. 1.Mak.5.62. Prig;. 21,31. Hišo Putifarovo v Egipfu je Bog zavoljo pobožnega Jožefa blago¬ slovil, in vso njegovo premoženje pomnožil pri hramu in na polju. 1. Moz. 39, 3. Angel je rekel svetemu Pavlu: Ne boj se, Pavel, glej Bog ti je po¬ daril vse te duše, ki so s teboj v ladji. Dj. ap. 27, 24. Mat. 24, 22. Vsaki človek le to velja, kar pred Bogom velja, zakaj samo Bog nas prav pozna; tiste šteje on med pravične, ki njegovo voljo dopolnijo; to pa je njegova volja, da mi na Jezusa veru¬ jemo in v ljubezni ostanemo, da Boga črez vse in bližnjega kakor sami sebe ljubimo; kdor pa v veri, pobožnosti in keršanski ljubezni ne živi, tega djanje in nehanje, ako ravno se dobro zdi, je vendar pred Bogom, kakor sveti Pavel pravi, prazna slama. Blagor temu, ki med’pravične sliši; oči gospodove in njegove ušesa so na njega in na njegove molitve obernjene; molitva pravičnega pri Bogu veliko premore; pravičen je sreča za bližnjega, ki velikokrat ne ve, kdo mu je toliko dobrega zaslužil, in zato dostikrat še pravične, svoje dobrotnike preganja. Blagor vsaki hiši, deželi in kraljestvu, kder veliko pravičnih živi, bodi si posamesno ali pa v družbi. Kar je žlahtni sok terti, to so pravični človeštvu. Gospod govori: „Ne tergaj jagode, ker še ima dober sok; ravno tako bodem tudi jaz zavoljo svojih slu- žebnikov storil.“ Pravičen je tedaj najkoristnejši ud človeškega družtva. Zato kristjani! pomagajte razširjevati pravo vero in pobožnost, ne zaničujte nikogar, bodi si še tako ubog in reven, ker ne veste, kake vrednosti je on pri Bogu, s kterirn vi tako ošabno ravnate; spoštujte in ljubite se med seboj; kdor v strahu božjem in keršanski ljubezni živi, živi v Bogu, in Bog je z njim. Jak. 5. 16. 2 Kor. 10. 17. 18. Hebr. 11. 38. Is. GS. 8. 1, Kor. 13. 1—13. 52 je k vsemu dobra, ker ona opravlja vse v imeni božjem in božji blagoslov njo spremlja povsod. 1. Tim. 4, 8. Gospod! na tvojo besedo hočem vreči mrežo. Luk. Pobožnost Kar je Peter na se zaupajoči storil, ni imelo vspelia; kar pa je storil na besedo gospodovo, to je bilo blagoslovljeno. Tako je tudi z nami: Vsaki ima svoje posebne dolžnosti in opravila, pri kterih potrebuje božjega blagoslova; svojega bližnjega za nebesa pridobiti, je tudi naša dolžnost, na to imamo tak rekoč svojo mrežo vreči, in če bližnjega pogube rešimo, nas čaka veliko plačilo v nebesih. In kakor je Peter v svojem početji le takrat srečen bil, kedar je v imeni gospodovem delo opravljal; ravno tako bodemo tudi mi v svojih opravkih le takrat srečni, ako na Boga zaupamo in njegovo voljo spolnjavamo. To je prava pobožnost, da vedno Boga pred očmi imamo ; taka pobožnost človeka žlahtni in osreči; taka pobožnost nakloni blagoslov božji hramom in ljudem, ona vse posveti; zakaj ona stori iz posvetne hiše hišo gospodovo, v kteri se rado moli; ona osreči človeško serce, ker prinese vero, ljubezen, tolažbo, mir in veselje v hram; ona varuje hiše in ljudi, ker z njoj blagoslov božji k hiši pride; le nekoliko pravičnih bi bilo mesto Sodomo rešilo. Kder strah božji gospo¬ dari, tamkaj pregreha beži, tamkaj jeze in preklinjanja slišati ni. Kristjani! bodite pobožni in vaš nebeški Oče bo z veseljem na vas gledal, angeli varhi bojo radi med vami prebivali. nam je storiti, da ho milost božja in blago- božji z nami, in da nas kazen (kaštiga) božja ne zadene? Spoštuj očeta in mater Ro(Ti ponižnega serca, To je perva zapoved z obljubo: da ti bo dobro in da bodeš dolgo živel na zemlji. Ef. 6, 2, 3. Bog se prevzetnim vstavlja, ponižnim pa daje svojo milost. Jak. 4, 6. Derži se postave in dobrega sveta. Prig. 3, 21. Bodi pohlevnega in smiljec- nega serca. Ako to dopolniš, bos srečno hodil svoje pote. Prig. 3, 23. In se nimaš bati, da bi te kaj slabega zadelo. Nesmilječno sodbo ima pri¬ čakovati , kdor je nesmi- ljeČen; smiljeČnost pa pre¬ maguje sodbo. Jak. 2, 13. 1. Dog je Abrahama izvolil za očeta svojega ljudstva, po kterim bi se naj prava vera obranila. Gosp.od se mu večkrat prikaže, ter mu obljubi, da bo on oče velikega naroda, ako svo¬ jemu Bogu zvest ostane, zato mu je tudi rekel: Gledaj na me, in bodi popolnoma. Abraham je storil, kar mu je Bog zapovedal, in je bil blagoslovljen tako, da so skoz enega iz njegovega zaroda vsi narodi zemlje blagoslov prejeli. l.Moz. 12. 3; 17. 1. 2. Egiptovski Jožef je bil svojemu očetu pokoren, na njegovo povelje je iskal brate, ki se čredo pasli. Ta pokoršina je bila steza k visoki časti, ktero je v Egiptu po mnogih težavah dosegnol, kder je po tem tudi o času hude lakote očeta in brate preskerbel. 3. Usmiljeni Samarijan seje usmilil enega od razbojnikov ranjenega, ga položil na svoje živinče in na oštariji za njega poskerbel. Pojdi in stori tudi tako. Luk. 10. 28. 4. Saul je bil izvoljen za kralja izraelskega, in Bog ga je vendar spet zavergel, ker se je prederznil Bogu darovati, kar mu ni bilo dopušeno; kar pa je bil dolžen storiti, je zanemaril. Da bi bil Saul vselej preroka Samuela poslušal in vbogal, bi ne bil zaveržen; pokoršina je Bogu ljubša, kakor daritve. 1. Kralj. 13. 22. 54 Nevarno je Bogn čast jemati, in v sebe samega zaupati. Ilerodeževe besede so se ljudstvu tako dopadle, daje klicalo: Božji glas je to, in ne človeški; in glej pri ti priči ga je angel gospodov udaril, ker ni Bogu dolžno čast dal; in je bil od Červov sneden, ter je dušo izdehnil. Dj. ap. 12. in v smert bo dvakrat Peter govori: Gospod! jaz sem pripravljen s teboj v iti. Jezus pa mu reče: Resnično ti povem, Peter, petehi zapel in ti me bos trikrat zatajil, da me ne poznaš. \ semogočni Bog govori: Jaz sein gospod, svoje časti nikomur ne dam. Is. 42. 8. Kdor Bogu čast krade, in bolj na se, na svet in ljudi zaupa, kakor na Boga, ta je, od Boga preklet. Jer. 17. 5. Ponižajte se pred Bogom in vas bo povišal. Jak. 4. 10. Naj živimo ali umiramo smo gospodovi. Nehvaležni človek živi in se trudi, je in pije, iše srečo in čast, pa Bogu za vse to dolžno čast dati in se zahvaliti rad pozabi. Kde je vera na previdnost božjo, brez ktere niti vrabec iz strehe ne padne? Napuh Bogu čast krade. Ob kde je dolžna hvaležnost do Boga? Kde strah božji? Sreča, ktera ne pride od zgoraj, je želj, ktere nebeški Oče ni vsadil. S ponižnim sercom čeino pred gospodom hoditi, da se nad nami volja božja dopolni. Herodež je Bogu dolžno čast sebi prilastil, in glej naglo ga je angel gospodov udaril. Peler je na se zaupal, in glej, kako globoko je padel, in še le kedar ga je gospod milostno pogledal, je spet vstal in britko svojo pregreho objokal. Najsvetejši Bog! pusti črez mene rajši vse hudo priti, le ene nesreče me varuj, da bi se črez tebe povzdigni, tebi dolžno čast kradel in sebe samega iskal in poviševal. 00 Kaj mi je storiti? Ra/dreti hočem svoje žitnice in vece pozidati, in po tem svoji duši reci: Moja duša! glej, zdaj imaš vsega zadosti in to za mnogo mnogo let; poči¬ vaj si, jej in pij, kar ti serce poželi. Bog pa mu reče: Ti neumnež, se to noc se ho tvoja duša od tebe terjala; čigavo pa bo to, kar si pripravil? Luk. 12, 16—20. Kdor najpoprej posvetno iše in poželi, s posvetnim vred nebesa zgubi; kdor pa najpoprej po nebesih hrepeni, nebesa in tudi posvetno srečo pridobi. Oh varujte se lakomnosti, zakaj tako se vsakemu godi, ki si zaklade (bogastvo) nabira, pa pri Bogu bogat ni. Luk. 12. 21. Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi? Mat. 16. 26. Išite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse drugo vam bo naverženo. Mat. 6. 33. Mili Jezus bogatcom lepo svetuje, naj z goljufnim, minlji¬ vim bogastvom dela milosti opravljajo in si tako prijateljev za večnost nabirajo, da, kedar jim bo svet zapustiti, bojo v nebeške prebivališa sprejeti, Luk. 16. 9. -- 56 Jezus je cerkveni skrinjici na proti sedel, in gledal, kako so ljudje dnarje metali v njo; in veliko bogatih je veliko verglo. Prišla pa je tudi uboga vdova in je vergla dva denarca v njo, to je, en vinar. In Jezus je poklical svoje učence, in jim rekel: »Resnično vam povem, da ta uboga vdova je vec v njo vergla, kakor vsi, kteri so v skrinjico metali; zakaj vsi so od tega v njo vergli, Česar so obilno imeli; ta pa je iz svojega ubožtva vse, kar je imela, ves svoj živež, v njo vergla. Mark. 12, 41—44, Kdor rad v bogaime da, Boga za dolžnika ima. Prav dobro je za stare dni skerbeti, pa še bolje je, za večnost skerb imeli. Kaj bo pomagalo, če kdor do smerti potrebni živež ima, po smerti pa skoz dolgo večnost strada in terpi. Zato nas mili Jezus lepo opomina, da si skoz telesne in duševne dela milosti prijateljev nabiramo, ki nas bojo nekda v nebeško pre- bivališe spremili. Kdor veliko dobrih del za večnost si nabere, v nebeškem kraljestvu kruha stradal ne bo. Ker, kdo rad v bogaime da, Boga za dolžnika ima. Pa le, kar iz pravega namena, iz ljubezni do Boga in bližnjega dobrega storimo, to si v nebesih shranimo, in po naši smerti pri sodbi božji se nam z obresti (činži) povernolo bo. Kdor pa scer v bogaime daje, pa ne stori z dobrim sercom, ampak z jezo in nevoljo, si zakladov v nebesih rie nabira; tako ravnanje razžali Jezusa Kristusa, našega zveli¬ čarja, kteremu v ubogih služimo, ali pa ga v ubogih razžalimo. Kakor nekda v tempeljnu, tako gleda zdaj Jezus doli iz nebes, kaj in kako delamo in alj zaslužijo naše opravila, da se v nebesih shranijo. Blagor bogatim, ki si skoz dobre dela zakladov nabirajo, na ktere se v večnosti zanesti smejo. Pa tudi vi ubogi zamorete dobre dela opravljati; zakaj vinar uboge vdove je Bogu bolje dopadel, kakor vse zlato, ktero so bogatci darovali. Spolnjujte božje in cerkvene zapovedi; premagujte svoje strasti; varujte se goljufije in nevošljivosti; išite svoj kruh pri delu; obišite bolene; prenašajte svoje ubožtvo voljno in poterpežljivo. To so zakladi za nebesa. Ljubi kristjan! ako se ti kako delo težavno zdi, spomni se, da si tako lehko kaj več za nebesa pripraviš. Delaj zvesto, in tvoje serce se bo veselilo. ■ ' i.^vwAtWVW "" 1 S7 IVe pozabi, moj človek! da boš od svojih talentov odgovor dajal. Zvesti hlapec. Gospod! pel talentov si mi dal; glej, se pet drugih sem pridobil. Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bi! v malem zvest, te bom crez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda. Mat. 25, 20, 21. Luk. 19, 12—28. Leni hlapec. Gospod! skril sem tvoj talent v zemljo. I Glej, tukaj imaš, kar je tvojega. d Ti hudoben in leni hlapec! Verzite tega nepridnega hlapca v vunajno temo. Mat. 25, 25 — 30. (Slov.J 8 Božje kraljestvo, ktero je zvestim služebnikom božjim od za¬ četka sveta pripravljeno, je podobno imenitnemu možu, kteri je šel v daljno deželo vzet kraljestvo v last, in je izročil svoje pre¬ moženje svojim hlapeom, ter je rekel: zvesto delajte, dokler spet pridem, ker mi bote morali od svojega hiševanja rajtengo dati. Ti hlapci, to smo mi, in imenitni mož je naš gospod, Jezus Kristus, kteri je 40 dni po svojem vstanjenji v nebesa odišel; od ondod bo prišel sodit, da na svetlo pride, kteri zmed hlapcev so vredni nebes in kteri ne! Hlapci, ki niso dobrega sada prinesli, ne bojo v nebesa vzeti, ampak bojo verženi v vunajno temo. Pridnim hlapeom pa bo gospod rekel: Pridite blagoslovljeni mojega Očeta in pose¬ dite kraljestvo, ki je vam pripravljeno. Pri ti sodbi se bo v rajtengo vzelo, kako je kdor od Boga prejete talente obračal. Vsaki dar je božji dar. Kaj imaš, o Človek! kar nisi prejel? in ako si prejel, pokaj se hvališ, kakor da ne bi bil prejel? Talent črez vse talente pa je sveti evangeli od božjega kraljestva, prava vera, in prevelika sreča, v edino pravi katoljški cerkvi živeti in umreti. Pomisli, moj kristjan! kako obračaš svoje talente, ktere si od Boga prejel? Alj kaj sada nosijo? Alj dolžnosti svojega stana spolnjuješ? Alj svoje premoženje, svoje dušne in telesne moči na dobro obračaš? Alj ne zapravljaš zlatega časa, kterega ti Bog daje, da si bogastva in prijateljev za večnost nabiraš? Spomni se, eden sam gospod je, Bog; eno kraljestvo božje, sveta katoljška cerkev; en poklic, eno opravilo, ktero imaš, da vse delaš k časti božji in svojega bližnjega sreči, da tako edino plačilo dosežeš, svete nebesa. Gorje temu, ki pozabi, da ga je Bog v svojo službo poklical, in da bo od svojih talentov in svo¬ jega premoženja odgovor dajal. Trikrat gorje pa temu, ki Bogu dolžne časti ne da, ampak zavoljo svojih talentov se prevzeme, druge zaničuje, svoje talente zakopa, ali pa celo v razširjenje nevere in pregrehe obrača; ki zlati čas v lenobi in hudobiji za¬ pravlja, če ravno dobro zna, da ga smert povsod zalezuje in že v tem trenutku lehko pokosi, ter na sodbo božjo postavi. Taki ne¬ zvesti hlapci bojo zaverženi, zvesti hlapci gospodovi pa hojo v večni mir in veselje gos podovo sprejeti. Luk. 19. 11—27.Mat. 23. 14—30. Luk. 16. 9. Mat. 21. 43. Kor. 4. 7; b. 12. -KS- S8 Kdor srečno umreti želi, si naj »a te četiri baranja odgovor Alj sem na pravi stezi k nebesom ? linam resnično žalost crez vse grehe? Oče! zagrešil sem. Luk. 15, 21. Jezus pravi, kdor svojega greha noče spoznati, bo kriv večne pregrehe; Mark. 3, 29. Jaz sem pot,, resnica in živ¬ ljenje. Nikdo ne pride k Očetu, kakor po meni. Jan. 14, 6. Imam na vesti kako krivično blag o ? Hitro se spravi s svojim zo- pernikom, dokler si z njim na potu. Mat. 5, 25. Gospod! če sem koga ogo¬ ljufal, povernem četverno. Luk. 19, 8. 1. iobaraj sam sebe: Alj imaš terdno voljo živeti in umreti v veri na Jezusa Kristusa,svojega Boga, gospoda in zveličarja; v naročju svete matere katoljske cerkve, ktero smo od aposteljnov prejeli? Alj si pripravljen vsem grehom in zmotam se odpove¬ dati? Alj se spomniš, kar Jezus uči; da, kdor hoče v nebesa priti, mora zapovedi božje spolnovati. Mat. 19. 17. 2 . Alj obžaluješ vse grehe svojega življenja le zavoljo tega, da si Boga največo dobroto razžalil? Si se vsikdar vseh grehov odkritoserčno in čisto spovedal, si ne morebiti kterega vedoma zamolčal? Alj ne bi morebiti dobro bilo vesoljno spoved alj spoved celega življenja opraviti? 3. Nisi koga ogoljufal? Si pripravljen vso krivico popraviti? Kako se n.aj to zgodi? Alj si nabiraš skoz dobre dela prijateljev za nebesa? Kaj ti pravi tvoja vest, alj že imaš v nebesih kaj prijateljev, alj morebiti več tožnikov, kakor prijateljev? 4. Okoli leta 260 sta živela dva kristjana, Sapricij inNicefor; bila sta si zvesta prijatelja, pa v kratkem sta se posvadila in si sovražnika postala. Nicefora je začelo serce hudo boleti, in je prosil onega za zamero, kar pa ti namreč čuti ni htel. Hudo preganjanje kristjanov nastane, tudi Sapricija vlovijo in na mn- riše vlečejo, da Kristusa zataji, alj pa da gotove smerti umerje. Sapricij se možko vojskuje za Jezusa in želi za njega tudi kri preliti. To slišavŠi pride Nicefor, in prosi tega spoznovavcn Kristusovega, naj vendar zdaj mu odpusti, kar ga je razžalil; Sapricij tudi zdaj ne odpusti. In oh groza, kaj se zgodi! ne- smiljnega Sapricija zapusti božja milost, in on zataji Kristusa, ter se obropa mučeniške krone, ktero mesto njega smilječni Nicefor zadobi. Zato resnica je, da kdor ne odpusti, se gotovo pogubi. 59 pa je davil svojega solil apca in ga je dal zavoljo malega dolga v ječo vreči. Mat. 18, 30. fiospod se je usmilil tistega hlapca, in mu odpustil ves nje¬ gov veliki dolg. Mat. 18, 27. Kaznovani hlapec. Hudoben hlapec! Ves dolg- sem ti odpustil. Alj nisi tedaj tudi ti dolžen bil se usmiliti svojega sohlapca ? In on ga je dal trinogom (mueivcem). Mat. i8, 31. Kako nas bo Bog sodil ? Kdor se svojega brata usmili in z njim polerpljenje ima, tega se bo tudi Bog usmilil. Naši dolgi pred Bogom so naši grehi; zato tudi vsaki den Očeta nebeškega prosimo: „Oče! odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpustimo svojim dolžnikom?" Dobri Bog nam rad naše grehe odpuša, ako nje spoznamo, obžalujemo, se njih spovemo, n na svojega ljubeznivega zveličarja, Jezusa Kristusa verujemo, kteri je svojo kerv za odrešenje sveta prelil. Mi pa nehvaležni tudi malo razžaljenje svojemu bližnjemu radi ne odpustimo, dolgo odlagamo in še po tem ne gre iz serca. Kdor je terdega serca, in svojemu bližnjemu rad ne odpusti, s tem sam sebe obsodi. 60 Človek je podoben poljodelcu, ki seja; kar poseja, to bo žel. Naše besede in djanja so podobne semenskemu zernu. Kdor dobro seme seja, bo dobro žetvo imel. Kdor dobre dela opravlja, bo na tem in onem svetu se njih z veseljem užival; zakaj, vsaki bo po svojem zasluženji plačan. Njiva je ta svet, na ktero je Jezus seme božje besede prinesel. Prišel pa je sovražnik (hudič) in je prinesel seme časne in večne smerti, zato med dobrimi tudi hudobni živijo. Hudobni so ljulka, ki bo v ogenj veržena; pravični pa hojo šli v hišo svojega Očeta. Gorje ne¬ vernikom in vsem grešnikom, ki se po naukih hudičevih ravnajo. Blagor pa vsem, ki se svojega odrešnika deržijo in v pravi cerkvi umerjejo. Kakor mladika nebenega sada ne prinese, ako se terte loči, ravno tako ne moremo tudi mi brez Jezusa nič dobrega storiti; zato se zvesto deržimo svete cerkve, kteri so vse sredstva (pripomočki) izročene, kterih potrebujemo za svoje zveličanje. Kako solnce zahaja, tako tudi vstaja; kako je človek umeri, tako bo tudi vstal k življenju ali pogubljenju. Nikar se ne motite; Bog je pravičen in zvest, bo vsakemu dal, kar si zasluži, zato delajmo dobro in se ne vtrudimo, ob svojem času bomo želi brez neprenehe. 49 Krivi in pravi dnli pokore. Farizej in cestninar v tempeljnn. Moj Bog! zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, ali kakor ta cestninar tamkaj. Taje sel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj, kdor se sam poviša, bo ponižan; kdor pa se sam poniža, ho povišan. Kdor svoje grehe resnično obžaluje, temu ho dobro djalo, se jih tudi spovedati; ker cerkva ima od Jezusa oblast grehe odpusati, sercu zgubljeni mir poverniti in na sodbi božji varnost pridobiti. Ne sodite, da ne hote sojeni: zakaj s kteroj sodboj vi sodite, s tistoj hote tudi sami sojeni; in s kteroj meroj vi merite, s tistoj se vam bo odmerilo. Kaj gledaš ti pezder v oku svojega brata, bruna pa v lastnem očesu ne vidiš? Ti hinjavec! izderi najpoprej bruno iz svojega oka. Mat. 7 (Slov.) 7 Očitna spored. Jaz ubogi grešnik se odpovem hudiču, njegovim nasvetom in vsem grehom. Verujem v Boga Očeta, v Boga Sina, v Boga svetega Duha. Verujem vse, kar sveta, keršan sko-katoijška cerkva verovati zapoveda. V tej pravi, sveti veri se spovedani in spoznavam Bogu vsemogočnemu, Mariji najsvetejši materi, in vsem ljubim svetnikom; in se dajem krivega, da sem od svojih mladih dni do zdajnega časa, veliko in zlo grešil; z mislimi, z besedami in z djanjem, in opušenjem veliko dobrih del; naj se je to skrivno ali očitno zgodilo, vedno ali nevedno, zoper deset bnžjiji zapovedi, zoper sedem glavnih grehov, na pet počutkih mojega života; zoper Boga, zoper svojega bližnjega, zoper zveličanje moje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so mi žal in me iz serca grevajo. Prosim tedaj ponižno tebe, večnega smiljeČnega Boga, dodeli mi svojo milost, ohrani mepri življenju, dokler se vseh svojih grehov vredno spovem in spokorim, si tvoje božjo dopadenje spet pridobim in tako po tem kratkem življenji večno veselje in zveličanje dosežem. Zato terkam na svoje grešno serce, in zdihujem z očitnim grešnikom, govoreči: Gospod! bodi meni ubogemu grešniku milostljiv. Amen. so fflolitva kristjana za dobre duhovne. Žetva je scer velika, pa delavcev je malo. Prosite zato gospoda žetve, naj delavcev posije v svojo žetvo. Luk. 10, 2. Mat. 9, 37, 38. Jan. 4. 35—38. Mat. 13, 37-43. Neskončno smilječni, večni Bog, Oče nebeški! k tebi povzdignemo zdaj svoje serce, in te prosimo, dodeli nam to neizrekljivo srečo, da se tebe vekomaj v nebesih veselimo. Ti si nas vse za nebesa stvaril, in tvoja volja je, da se nikdo ne pogubi. Tako živo si nas ljubil, da si svojega edinorojenega Sina za nas v smert križa dal. Bodi ti zato večna hvala in čast! Tudi tebi, preljubi zveličar, se zahvalimo, da si nam ti skoz svojo smert nebesa odperl. Ti si svoje 7 * aposteljne po vsem svetu poslal; naj bi vse narode in vse ljudstva v tvoje sveto kraljestvo povabili. Ravno to povelje si dal svojim 72 učencom. Mi smo tvoja žetva; škofje in mešniki so tvoji delavci; njim je dano povelje, naj nam pot v nebesa kažejo in nas pred stezo pogubljenja svarijo. Jezus nas opomina, gospoda žetve prositi, naj bi delavcev poslal. Zato k nebesam obračamo zdaj svoje serca in oči, posebno v teh dnevih, v kterih škofi, ki so namestniki aposteljnov, mladim duhovnim roke pokladajo in jih za mešnike posvečujejo. Lepo te prosimo, ljubi naš zveličar, daj duhovnim duha prave pobožnosti, kedar sveto meso služijo, daj jim duha gorečnosti, kedar božjo besedo oznanjujejo; daj jim slednič duha prave ljubezni pri vseh njihovih duhovskih opravilih. Ne daj, da bi pozabili, kar smo svojim dušnim pastir¬ jem dolžni, namreč spoštovanje in pokoršino, ker oni bodo od naših duš pri Bogu odgovor dajali. O Bog, daj njim in nam to milost, da nas bojo /.veseljem vladali, nikar pa z žalostnim ser- eom; zakaj to bi bilo k naši večni pogubi. O dobri Bog, mi te ne prosimo, da bi nas iz tega sveta poklical, ampak da nas greha varuješ; naj bi mi vse dolžnosti dopolnjevali, ki jih do endrugega imamo; tebe v tvojih siužebnikih častili, božjo besedo iz njihovih ust radi poslušali, da se tako vsi v nebesih spet srečno zidemo in tamkaj večno hvalo dajemo tebi, Bogu Očeti vse milosti, tebi, milemu Jezusu, Sinu živega Boga, ki si nas do smerti na križu ljubil; in tebi, Bogu svetemu Duhu, ki nas boš v nebesih vekoma zveličal. Svetniki božji, kteri ste v svojem življenji z gorečim ser- com za blagor duš skerbeli in zavoljo tega veselja gospodo¬ vega deležni postali — vi prijatelji božji, ki ste skoz gorečnost svojih dušnih pastirjev večno čast zadobili, združite v nebesih svoje prošnje z našimi tukaj na zemlji, da se nobena duša ne pogubi. Amen. je k vsemu dobra, keKona ogratlja-rse v imeni božjem in božji blaaoslffKnjrs nremija^ ptfvseu. Gospod! na tvojo besedo hočem vreči mrežo. Luk. ti, S Nekega dne je prišel Jezus k genezareskemu morju, kder je Peter z Jakobom in Janezom ribil, ter reče Petru, naj verze mrežo na ribji lov, pa Peter mu odverne: »Mojster, celo noČ smo že delali in nič nismo vlovili, pa na tvojo besedo vendar hočem vreči mrežo", in glej, vlovili so toliko množino rib, da se jim je mreža tergala in da so skoro obe ladjice se potopile. Peter to vidivsi pade k Jezusovim nogam in reče: »Gospod! odstopi od mene; zakaj jaz sem grešni človek." Na to mu Jezus pove, da bo od zdaj njegovo delo, ljudi loviti, kar se je tudi spolnilo, ker že pri pervi predigi se jih je tri tavžent spreobernilo. Dj. ap. 2, 41 ; 2, 4. \ \ J z' / { s CY X Kar je Peter na se zaupajoči storil, ni imelo vspeha; kar pa je storil na besedo gospodovo, to je bilo blagoslovljeno. Tako je tudi z nami: Vsaki ima svoje posebne dolžnosti in opravila, pri kterih potrebuje božjega blagoslova; svojega bližnjega za nebesa pridobiti, je tudi naša dolžnost, na to imamo tak rekoč svojo mrežo vreči, in če bližnjega pogube rešimo, nas čaka veliko plačilo v nebesih. In kakor je Peter v svojem početji le takrat srečen bil, kedar je v imeni gospodovem delo opravljal; ravno tako bodemo tudi mi v svojih opravkih le takrat srečni, ako na Boga zaupamo in njegovo voljo spolnjavamo. To je prava pobožnost, da vedno Boga pred očmi imamo ; taka pobožnost človeka žlahtni in osreči; taka pobožnost nakloni blagoslov božji hramom in ljudem, ona vse posveti; zakaj ona stori iz posvetne hiše hišo gospodovo, v kteri se rado moli; ona osreči človeško serce, ker prinese vero, ljubezen, tolažbo, mir in veselje v hram; ona varuje hiše in ljudi, ker z njoj blagoslov božji k hiši pride; le nekoliko pravičnih bi bilo mesto Sodomo rešilo. Kder strah božji gospo¬ dari, tamkaj pregreha beži, tamkaj jeze in preklinjanja slišati ni. Kristjani! bodite pobožni in vaš nebeški Oče bo z veseljem na vas gledal, angeli varhi bojo radi med vami prebivali. S3 Spoštuj očeta in mater To je perva zapoved z obljubo: da ti bo dobro in da bodeš dolgo živel na zemlji. Ef. 6, 2, 3. Bog se prevzetnim vstavlja, ponižnim pa daje svojo milost. Jak. 4, 6. Derži se postave in dobregj sveta. Prig. 3, 21. Bodi pohlevnega in smilje«- nega serca. Ako to dopolniš, boš srečno hodil svoje pote. Prig. 3, 23. In se nimaš bati, da bi te kaj slabega zadelo. Nesmilječno sodbo ima pri¬ čakovati , kdor je nesmi- lječen; smilječnost pa pre¬ maguje sodbo. Jak. 2, 13. \/v? \ / \ h fvi#// JU ) f Kaj nam je storiti, da bo milost božja in blago¬ slov božji z nami, in da nas kazen (kaštiga) božja ne zadene? 1. Dog je Abraharhaazvolil za očeta svojega ljudstva, po kterim bi se naj prava vertKbhranila. Gospod se mu večkrat prikaže, ter mu obljubi, da bo on oče velikega naroda, ako svo- "7 jemu Bogu zvest ostane, zato mu je tudi rekel: Gledaj na me, in bodi popolnoma. Abraham je storil, kar mu je Bog zapovedal, in je bil blagoslovljen tako, da so skoz enega iz njegovega zaroda vsi narodi 'zemlje blagoslov prejeli. l.Moz. 12. 3; 17. 1. 2. Egiptovski Jožef je bil svojemu očetu pokoren, na njegovo povelje je iskal brate, ki se čredo pasli. Ta pokoršina je bila steza k visoki časti, ktero je v Egiptu po mnogih težavah dosegnol, kder je po tem tudi o času hude lakote očeta in brate preskerbel. 3. Usmiljeni Samarijan seje usmilil enega od razbojnikov ranjenega, ga položil na svoje živinče in na oštariji za njega poskerbel. Pojdi in stori tudi tako. Luk. 10. 28. 4. Saul je bil izvoljen za kralja izraelskega, in Bog ga je vendar spet zavergel, ker se je prederznil Bogu darovati, kar mu ni bilo dopušeno; kar pa je bil dolžen storiti, je zanemaril. Da bi bil Saul vselej preroka Samuela poslušal in vbogal, bi ne bil zaveržen; pokoršina je Bogu ljubša, kakor daritve. 1. Kralj. So Kaj mi je storiti? Razdreti hočem svoje žitnice in vece pozidati, in po tem svoji duši reci: Moja duša! glej, zdaj imaš vsega zadosti in to za mnogo mnogo let; poči¬ vaj si, jej in pij, kar ti serce poželi. Bog pa mu reče: Ti neumnež, Še to noc se bo tvoja duša od tebe terjala; čigavo pa bo to, kar si pripravil ? Luk. 12, 16—20. Kdor najpoprej posvetno iše in poželi, s posvetnim vred nebesa zgubi; kdor pa najpoprej po nebesih hrepeni, nebesa in tudi posvetno srečo pridobi. Oh varujte se lakomnosti, zakaj tako se vsakemu godi, ki si zaklade (bogastvo) nabira, pa pri Bogu bogat ni. Luk. 12. 21. Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi? Mat. 16. 26. Išite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse drugo vam bo naverženo. Mat. 6. 33. Mili Jezus bogatcom lepo svetuje, naj z goljufnim, minlji¬ vim bogastvom dela milosti opravljajo in si tako prijateljev za večnost nabirajo, da, kedar jim bo svet zapustiti, bojo v nebeške prebivališa sprejeti, Luk. 16. 9. C 56 Boga za dolžnika ima. Jezus je cerkveni skrinjici na proti sedel, in gledal, kako so ljudje dnarje metali v njo; in veliko bogatih je veliko verglo. Prišla pa je tudi uboga vdova in je vergla dva denarca v njo, to je, en vinar. In Jezus je poklical svoje ucence, in jim rekel: »Resnično vam povem, da ta uboga vdova je vec v njo vergla, kakor vsi, kteri so v skrinjico metali; zakaj vsi so od tega v njo vergli, cesar so obilno imeli; ta pa je iz svojega ubožtva vse, kar je imela, ves svoj živež, v njo vergla. Mark. 12, 41—44. Prav dobro je za stare dni skerbeti, pa še bolje je, ža večnost skerb imeti. Kaj bo pomagalo, če kdor do smerti potrebni živež ima, po smerti pa skoz dolgo večnost strada in terpi. Zato nas mili Jezus lepo opomina, da si skoz telesne in duševne dela milosti prijateljev nabiramo, ki nas bojo nekda v nebeško pre- bivališe spremili. Kdor veliko dobrih del za večnost si nabere, v nebeškem kraljestvu kruha stradal ne bo. Ker, kdo rad v bogaime da, Boga za dolžnika ima. Pa le, kar iz pravega namena, iz ljubezni do Boga in bližnjega dobrega storimo, to si v nebesih shranimo, in po naši smerti pri sodbi božji se nam z obresti (činži) povernolo bo. Kdor pa scer v bogaime daje, pa ne stori z dobrini sercom, ampak z jezo in nevoljo, si zakladov v nebesih ne nabira; tako ravnanje razžali Jezusa Kristusa, našega zveli¬ čarja, kteremu v ubogih služimo, ali pa ga v ubogih razžalimo. Kakor nekda v tempeljnu, tako gleda zdaj Jezus doli iz nebes, kaj in kako delamo in alj zaslužijo naše opravila, da se v nebesih shranijo. Blagor bogatim, ki si skoz dobre dela zakladov nabirajo, na ktere se v večnosti zanesti smejo. Pa tudi vi ubogi zamorete dobre dela opravljati; zakaj vinar uboge vdove je Bogu bolje dopadel, kakor vse zlato, ktero so bogatci darovali. Spolnjujte božje in cerkvene zapovedi; premagujte svoje strasti; varujte se goljufije in nevošljivosti; išite svoj kruh pri delu; obišite bolene; prenašajte svoje ubožtvo voljno in poterpežljivo. To so zakladi za nebesa. Ljubi kristjan! ako se ti kako delo težavno zdi, spomni se, da si tako lehko kaj več za nebesa pripraviš. Delaj zvesto, in tvoje serce se bo veselilo. 3Ve pozabi, moj človek! da boš od svojih talentov odgovor dajal. Zvesti hlapec. Gospod! pet talentov si mi dal; glej, se pet drugih sem pridobil. Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom črez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda. Mat. 25, 20, 21. Luk. 19, 12—28. Leni hlapec Gospod! skril sem tvoj talent v zemljo. Glej, tukaj imaš, kar je tvojega. (J Ti hudoben in leni hlapec! Verzite tega nepridnega hlapca v vunajno temo. Mat. 25, 25—50. C Slo v.J S I> o žj e kraljestvo, ktero je zvestim služebnikom božjim od za¬ četka sveta pripravljeno, je podobno imenitnemu možu, kteri je šel v daljno deželo vzet kraljestvo v last, in je izročil svoje pre¬ moženje svojim hlapeom,ter je rekel: zvesto delajte, dokler spet pridem, ker mi botemorali od svojega hiševanja rajtengo dati. Ti hlapci, to smo mi, in imenitni mož je naš gospod, Jezus Kristus, kteri je 40 dni po svojem vstanjenji v nebesa odišel; od ondod bo prišel sodit, da na svetlo pride, kteri zmed hlapcev so vredni nebes in kteri ne! Hlapci,ki niso dobrega sada prinesli, ne bojo v nebesa vzeti, ampak bojo verženi v vunajno temo. Pridnim hlapcom pa ho gospod rekel: Pridite blagoslovljeni mojega Očeta in pose¬ dite kraljestvo, ki je vam pripravljeno. Pri ti sodbi se bo v rajtengo vzelo, kako je kdor od Boga prejete talente obračal. Vsaki dar je božji dar. Kaj imaš, o človek! kar nisi prejel? in ako si prejel, pokaj se hvališ, kakor da ne bi bil prejel? Talent črez vse talente pa je sveti evangeli od božjega kraljestva, prava vera, in prevelika sreča, v edino pravi katoljški cerkvi živeti in umreti. Pomisli, moj kristjan! kako obračaš svoje talente, ktere si od Boga prejel? Alj kaj sada nosijo? Alj dolžnosti svojega stana spolnjuješ? Alj svoje premoženje, svoje dušne in telesne moči na dobro obračaš? Alj ne zapravljaš zlatega časa, kterega ti Bog daje, da si bogastva in prijateljev za večnost nabiraš? Spomni se, eden sam gospodje, Bog; eno kraljestvo božje, sveta katoljška cerkev; en poklic, eno opravilo, ktero imaš, da vse delaš k časti božji in svojega bližnjega sreči, da lako edino plačilo dosežeš, svete nebesa. Gorje temu, ki pozabi, da ga je Bog v svojo službo poklical, in da bo od svojih talentov in svo¬ jega premoženja odgovor dajal. Trikrat gorje pa temu, ki Bogu dolžne časti ne da, ampak zavoljo svojih talentov se prevzeme, druge zaničuje, svoje talente zakopa, ali pa celo v razširjenje nevere in pregrehe obrača; ki zlati čas v lenobi in hudobiji za¬ pravlja, če ravno dobro zna, da ga smert povsod zalezuje in že v tem trenutku lehko pokosi, ter na sodbo božjo postavi. Taki ne¬ zvesti hlapci bojo zaverženi, zvesti hlapci gospodovi pa bojo v večni mir in veselje gos podovo sprejeti. Luk. 19. 11—27.Mat. 2o. 14—30. Luk. 16. 9. Mat. 21. 43. Kor. 4. 7; o. 12. 58 Kdor srečno umreti žeti, si naj na (e četiri baranja odgovori. sem na pravi nebesom ? resnično zait vse grehe? Oce! zagrešil šeni. Luk. 15, 21. Jezus pravi, kdor svojega greha noče spoznati, bo kriv večne pregrehe. Mark. 3, 29. Jaz sem pot, resnica in živ¬ ljenje. Nikdo ne pride k Očetu, kakor po meni. Jan. 14, 6. Imam na vesli kako krivično blago ? Imam s kem kako sovražtvo? Gospod! če sem koga ogo¬ ljufal, povernem četverno. Luk. 19, 8. Hitro se spravi s svojim zo- pernikom, dokler si z njim na polu. Mat. 5, 25. 1. Jfobaraj sam sebe: Alj imaš terdno voljo živeti in umreti v veri na Jezusa Kristusa,svojega Boga, gospoda in zveličarja; v naročju svete matere katoljške cerkve, ktero smo od aposteljnov prejeli? Alj si pripravljen vsem grehom in zmotam se odpove¬ dati? Alj se spomniš, l