List 26.
Navadna kalina ali kostanjičevje
najbolja pomoč, da se drevje more zasaditi na
goličavah gora.
Vsak le nekoliko izveden gospodar v6, da po golih in kamnitih gorah vsejano gozdno seme se pogubi, dokler se ne zaraste kaj grmovja, ki zdržuje peščico prsti in je gozdnemu semenu zavetje.
Po obilih mojih skušnjah ni nobenega grmovja, ki bi bilo v ta namen tako dobro, kakor ono, ki se naredi
iz navadne kaline, kteri po nekterih krajih tudi kostanjicevje aH zimolez, ali samolezga pravijo in se po nemški „Rainweideu ali „gemeiner Hart-riegel" latinsko ,,ligustrum vulgare" imenuje.
To grmovje je tudi skor nabolje za žive plote. Vsako leto naredi prav veliko na metlicah rastočih črnih jagod, ktere strpijo skor celo zimo in jih tiči radi zobljejo. *) To grmovje služi za pogozdenje golih gori in hribov ali za pogozdenje goličav v borštih in to iz sledečih vzrokov:
To grmovje strpi najhujši mraz in raste na suhi kameniti zemlji. Seme druzega grmovja leži celo leto v zemlji, predno kaliti začne, in potrebuje še marsikakega druzega obdelovanja, ki je večkrat težavno.
Vse to pa ni pri kostanj ičevj i. Zrele jagode njegove, jeseni v zemljo dane, kalijo že prvo spomlad tako rade kakor grah.
Grmovje to zraste 3 do 5 čevljev visoko in okoli sebe naredi precej sence po perji na svojih vejah.
Med tem in pod tem grmovjem raste vsaka gozdna rastlina, ker je zavarovana solnčnega pripeka in druzih vremenskih nezgod. Sicer pa potem gozdni les zatare to grmovje, zato ni treba ga pozneje iztrebiti. Nasproti pa kostanjicevje ne zatira mladih gozdnih sadik, pa tudi se ne zaduši kaleče gozdno seme pod listjem ko-stanjičevja, in sicer za to ne, ker je njegovo perje ozko in rahlo leži.
Ce se je gospodarju posrečilo na tistih krajih, ktere želi pogozditi, da so v jeseni vsejane jagode kostanji-čevja se prijele, potem je namen že na pol dosegel, kajti potem ni treba druzega, kakor da v jeseni, predno listje odpade, gozdno seme vsejati, ktero perje pokrije, da spomladi kaliti začne.
Po tej poti je prav lahko mogoče, goličave na hribih in drugod v gozdih pripraviti v to, da se zopet z lesom zarastejo.                                   „Prakt. Landw."
_____________________________________m
*) V „prirodopisu rastlinstva", izdanem po Matici slovenski je kalina popisana takole: „Kalina (Ligiistrum vul-gare, Rainweide) je jako vejnat grm z nasprotnimi, suličastimi, celorobimi, nekoliko usnjatimi listi. Beli močno dišeči cveti izrast6 vrh vej v gostih kitah; imajo lijast cvetni venec, 2 prašnika in 1 prost pestič, kteri se razvije v črno, za grah debelo jagodo. — Po grmovji in kraj gozdov. Cvete junija, julija meseca".