GLASILO INSTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU JEZIKOSLOVNI ZAPISKI ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Metka Furlan, Janez Keber, Valerij M. Mokienko, France Novak, Vera Smole, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Urednik Janez Keber Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl, DEKS d. o. o. Prelom Brane Vidmar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160 http://isjfr.zrc-sazu.si/ E-pošta: isj@zrc-sazu.si Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 € Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana Telefon: 01 4706 464 E-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhaja dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodnih bazah podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York; Bibliographie linguistique/Linguistic bibliography, The Hague, The Nederlands; IBZ, K. G. Säur Verlag, Osnabrück, Deutschland; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Deutschland. Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Tisk: Littera picta, d. o. o., Ljubljana © 2008, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 14 »2 2008 VSEBINA BESEdA urEdNIKA... ........................................................................................ 7 RazpRave in članki Jožica.Škofc,.Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru ........................................................................................ 11 Robert.Grošelj,.Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika v luči razvoja slovničnega opisa.. ................................................... 39 Valerij.Leonidovič.Vasil’ev, K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim severo-zapadom i Sloveniej ............................................................... 63 Elena.Savelieva,.Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku ............................................................................................... 87 Mojca.Žagar.Karer,.Geografski termini in frazeologija.. .................................... 101 GrAdIVO Jurij.Rojs,.Frazeologija v prozi Janka Kersnika ................................................. 125 Ocene, pOROčila Nataša.Jakop,.Notica o mednarodni konferenci EUROPHRAS 2008 ................. 151 France.Novak,.Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju (jezikoslovni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja) (Ljubljana, 17.–19. april 2008)....153 Jurij.Rojs,.Alefrenko, N. F., Zolotуh, L. G., Frazeologičeskij slovar’: Kul’turno-poznavatel’noe prostranstvo russkoj idiomatiki, Moskva 2008......159 Jurij.Rojs, Bol’šoj frazeologičeskij slovar’ russkogo jazуka,.Otv. red. V. N. Telija, Moskva 2006 ............................................................................ 163 Silvo.Torkar,.14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu 9.–16. 9 2008.. ..... 167 Mojca.Žagar.Karer,.Poletna terminološka šola (Ljubljana, 4.–6. 9. 2008) ........ 173 Andreja.Žele,.Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics – prispevki formalnih opisov slovanskih jezikov (Nova Gorica, 2006) ......................... 177 3 BESEdA urEdNIKA Beseda urednika Ob.zadnjih.uredniških.opravilih.pri.2..zvezku.14..letnika.Jezikoslovnih zapiskov.se. mi.zdi.umestno.zapisati.še.nekaj.misli.in.podatkov..V.vlogi.urednika.Jezikoslovnih zapiskov.namreč.tokrat.nastopam.zadnjič,.zato.bo.to.moja.zadnja.beseda.urednika.. O.predaji.mesta.urednika.sem.razmišljal.že.več.let,.tudi.skupaj.z.uredniškim.odbo-rom,.a.šele.v.letu.2007.sem.za.prevzem.te.odgovorne.funkcije.nagovoril.mlajšega. kolega.Petra.Weissa,.ki.je.po.premisleku.izrazil.pripravljenost.za.to.in.jo.obdržal.do. danes..Dejstvo,.da.me.kljub.želji.po.dokončanju.frazeološkega.projekta.v.rednem. delovnem.razmerju.kmalu.po.začetku.leta.2009.ob.vseh..izpolnjenih.pogojih.čaka. upokojitev,.je.tudi.dokončno.pripomoglo,.da.mesto.urednika.prepustim.nasledniku. ob.koncu.leta.2008.. Urednik.Jezikoslovnih zapiskov.sem.bil.namreč.kar.14.let,.tj..od.leta.1994.. Tega.leta.me.je.tedanji.urednik.Jakob.Müller,.ki.je.s.pomočjo.Petra.Weissa.leta. 1991.uredil.prvi.letnik.Jezikoslovnih zapiskov,.prosil,.da.bi.jaz.prevzel.nadaljnje. uredništvo..V.soglasju.s.predstojnico.Varjo.Cvetko.Orešnik.sem.funkcijo.uredni-ka.Jezikoslovnih zapiskov.sprejel,.čeprav.so.bile.razmere.za.nadaljnje.izhajanje. po.letu.1991.zelo.nevzpodbudne...Kazalo.je.že,.da.bo.obetavni.projekt,.ki.ga.je.v. času.svojega.kratkotrajnega.upravnikovanja.zasnoval.Vladimir.Nartnik,..po.prvem. letniku.propadel..Na.srečo.so.se.tudi.ob.naši.trdni.odločenosti.leta.1995.ob.50-le-tnici.Inštituta.za.slovenski.jezik.ZRC.SAZU.našla.sredstva.za.izdajo.posebnega. jubilejnega.2..letnika.Jezikoslovnih zapiskov..Za.nadaljnje.izhajanje.in.sofinanci-ranje.Jezikoslovnih zapiskov.kot.periodične.revije.s.strani.Ministrstva.za.znanost. in.tehnologijo.RS.je.bilo.potrebno.doseči.določene.standarde,.med.katerimi.so.bili. tudi.ustanovitev.uredniškega.odbora,.recenziranje.prispevkov.in.ustrezna.tehnič-na.raven..Skrb.za.slednjo.je.s.3..letnikom.1997.prevzela.Založba.ZRC..Tedaj.smo. že.dosegli.nujne.pogoje.za.status.periodične.revije..Jezikoslovni zapiski.so.tedaj. sicer.izšli.še.kot.zbornik,.medtem.ko.smo.za.4..letnik.leta.1998.že.pridobili.status. periodične.znanstvene.revije.z.zagotovljenim.sofinanciranjem,.ki.je.odtlej.redno. izhajala.vsako.leto,.od.7..letnika.leta.2001.naprej.v.dveh.zvezkih.letno.ali.v.dvojnih. zvezkih.(tj..7..in.13..letnik.2001.in.2007).. Prvi.letnik.Jezikoslovnih zapiskov.leta.1991.je.bil.posvečen.70-letnici.nekda-njega.upravnika.Inštituta.za.slovenski.jezik.Frana.Ramovša.Francu.Jakopinu,.dru-gi.leta.1995.50-letnici.Inštituta,.sedmi,.dvojni.zvezek.letnika.leta.2001.80-letnici. akademika.Franca.Jakopina..Drugi.zvezek.8..letnika.2002.je.bil.tematski.in.poime-novan.Slovensko imenoslovje,.prvi.zvezek.9..letnika.2003.poltematski.z.naslovom. Slovaropisje,.medtem.ko.je.bil.13..letnik.2007.spet.dvojni.in.s.povečanim.obsegom. 7 posvečen.80-letnici.Pavleta.Merkuja..Skupno.je.bilo.v.vseh.dosedanjih.letnikih. Jezikoslovnih zapiskov.na.4635.straneh.objavljeno.361.člankov,.ki.jih.je.napisalo. skupno.105 avtorjev.in.avtoric.iz.Slovenije.in.drugih.držav,.zlasti.slovanskih..Kot. edina.čisto.jezikoslovna.periodična.znanstvena.revija.v.Sloveniji.s.slovenistično.in. slavistično.usmeritvijo.so.si.Jezikoslovni zapiski.pridobili.ugled.doma,.prav.tako. v.tujini,.zlasti.v.slovanskem.svetu..Kot.tako.jo.prepuščam.v.nadaljnjo.skrb.svojemu. nasledniku.in.uredniškemu.odboru,.s.katerim.smo.vseskozi.tvorno.sodelovali.. Na.koncu.bi.se.rad.iskreno.zahvalil.vsem.sodelujočim.avtorjem.in.avtoricam,. ki.so.prvenstveno.pripomogli.k.rasti.revije,.kot.tudi.članom.uredniškega.odbora,. dalje.Založbi.ZRC.in.njenim.delavcem,.zlasti.glavnemu.uredniku.Vojislavu.Likarju. za.veliko.pomoč.pri.mojih.začetnih.korakih.ter.za.dolgoletno.naklonjenost.našemu. delu,.vsem.ostalim.pa.za.to,.da.so.bili.tolerantni.in.nam.dovoljevali,.da.smo.zagre-to.in.odgovorno.opravljali.svoje.prostovoljno.poslanstvo.v.prid.in.čast.Inštituta.za. slovenski.jezik.Frana.Ramovša.ter.slovenistične.in.slavistične.stroke. Ljubljana,.27..10..2008 Janez.Keber 8 RazpRave in članki Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Jožica Škofic IZVLEČEK: Paradigmatika glagolskih oblik, tj. njegovih oblikotvornih in oblikospreminjevalnih vzorcev, v gorenjskem kroparskem govoru (SLA 202) daje sinhroni pogled na naglasne, predvsem tonem-ske vzorce; izhaja iz primerjave z naglasnimi vzorci knjižnega jezika, kot so predstavljeni v uvodnem delu SSKJ, kjer glagolska tipologija temelji na naglasu v nedoločniku in sedanjiku. A B S T R A C T: The paradigm of verb forms (i.e., their inflectional and word-formation patterns) in the Upper Carniolan sub-dialect of Kropa (SLA 202) offers a synchronic overview of stress patterns, and especially tonemic patterns. This proceeds from a comparison with stress patterns in the standard language as presented in the introduction to the Standard Slovenian Dictionary (SSKJ), in which verbal typology is based on the stress in the infinitive and present tense. 1 Govor.Krope.na.Gorenjskem.(tudi.točke.202.Slovenskega.lingvističnega.atlasa). se.v.marsičem.razlikuje.od.sosednjih.gorenjskih.govorov,.njegove.posebnosti.pa.so. predvsem.na.glasoslovni.in.besedni.ravnini,.manj.v.oblikoslovju..Vendar.pa.je.tudi. ta.ravnina.za.jezikoslovno,.tj..dialektološko,.raziskovanje.zelo.zanimiva,.saj.prina-ša.nova.spoznanja.ne.le.o.narečnih.posebnostih.v.oblikospreminjevalnih.vzorcih. pregibnih.besed,.ampak.tudi.o.tonematiki.tega.govora.1 V razpravi bo zato natančno predstavljen kroparski2 glagol oz. paradigmatika glagolskih oblik, tj. njegovih oblikotvornih in oblikospreminjevalnih vzorcev. Čeprav se na prvi pogled glagol kroparskega govora ne razlikuje bistveno od glagola v slovenskem knjižnem jeziku (če seveda zanemarimo fonološke posebnosti ter gorenjsko onemitev in oslabitev kratkih samoglasnikov),3 se ob primerjavi z Riglerje- Članek je nastal na podlagi avtoričine raziskave (1993–1996) za doktorsko disertacijo Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem (Ljubljana, 1996) in njenih nadaljnjih raziskav za monografijo o tem govoru. Glavna informanta za kroparski govor sta bila (ob mnogih drugih) Nace Blaznik (1912– 2004) in Joža Eržen (1955) – prvič oba v devetdesetih letih 20. stoletja, drugič so bile oblike in tonemi preverjeni samo z J. Erženom leta 2006 in 2007. Avtorica članka sicer ni govorka kroparskega krajevnega govora ali gorenjskega narečja. O njih je avtorica tega članka že večkrat pisala – o tem v Literaturi. 11 . Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru vimi glagolskimi shemami za tonemski naglas knjižnega jezika, kot je predstavljen v prvi knjigi SSKJ (paragraf 209-211), pokažejo nekatere zanimive posebnosti, predvsem pa velika zapletenost premen glagolskih tonemov v primerjanih glagol-skih oblikah.4 S slovenskim glagolskim naglasom se doslej niso ukvarjali le raziskovalci sodobnega knjižnega jezika in njegove zgodovine (med njimi J. Toporišič, J. Rigler, M. Šekli), ampak tudi raziskovalci narečij, saj prav taka "/.../ obravnava (naglasne-ga) oblikoglasja /.../" lahko močno obogati "/.../ naše poznanje slovenskih narečij, to pa bi prispevalo k tipologiji in morda tudi k odkritju sedaj zakritih skupnosti in razlik med našimi narečji." (Toporišič 1990: 106.) Namen te razprave je zato ne le predstavitev narečnih paradigmatskih in naglasnih značilnosti kroparskega glagola, ampak tudi omogočenje primerjave s knjižnim jezikom in drugimi narečji, katerih glagol je že predstavljen na tak način. Tako je npr. V. Smole 1996 s svojim prispevkom o tonematiki glagola v dolenjskem šentrupertskem govoru želela opozoriti, "/.../ kako samosvoje, razvojno žive in s tem jezikovno neprecenljive naglasne sisteme ohranjajo slovenska narečja /.../" (prav tam: 286), T. Jakop 2003 pa je na tak način predstavila štajerski ložniški govor in ugotovila, da se "/r/azvojne tendence v smeri štajerskih tipoloških značilnosti /.../ ne ujemajo s splošnim sociolingvističnim prepričanjem, da se narečja približujejo knjižnemu jeziku" (prav tam: 22-23). 2 Tvorba in delitev glagolskih oblik Tvorba in raba oblik glagolskega časa, vida, načina in naklona se v kropar-skem govoru ne razlikuje od slovenskega knjižnega jezika, le pretekli pogojnik je tu precej pogosto rabljen, npr.: Če b 'jest i'mou dne:uno, bjjla x ma'na šla. Tr.zga sam 'mou za spornim, da ga bj>iu ur.du, kokö: i nanjem ‛Če bi jaz imel dnevno (sobo), bi k meni šla. Tistega sem imel za spomin, da bi ga (bil) videl, kako je narejen.’ Moški in ženski spol sta v kroparskem govoru dobro ohranjena, z dvema posebnostima: dvojina ženskega spola polnopomenskega glagola je enaka množini ženskega spola (v pomožnem glagolu biti pa je dvojina ohranjena, npr. Pümce sta stanväüe 'kan doma:. ‛Dekleti sta stanovali kar doma.’), samostalniki srednjega spola (oziroma levi pridevniški prilastki ob njih) pa se v ednini in dvojini maskuli-nizirajo, v množini pa feminizirajo, tudi glagol v povedku, ki se v spolu, številu in osebi ravna po osebku, dobi ustrezno končnico za spol (v ed. in dv. moškega spola, v mn. pa ženskega spola), npr.: So:nce ipotem'nou. ‛Sonce je potemnelo.’ Kolema mam potoiučene. ‛Kolena imam potolčena.’ Povedek v srednjem spolu ednine je ohranjen ob t. i. splošnem osebku to:, u'se, npr.: To: i blo/bh pa to'kd. ‛To je bilo pa tako.’ Čt:st u'se i bte za'nac. ‛Čisto vse je bilo zanič.’ Toko: pa (to:) na bo: š'h. ‛Tako pa to ne bo šlo.’ Z'h i ga:Rme:l. ‛Zelo je grmelo.’ 'Ko pa i blö:? ‛Kaj pa je bilo?’ A i bid ydo:? ‛Ali je bilo hudo?’. Tako kot slovenski knjižni jezik tudi kroparski govor dela velelnik, deležnik 12 Na ta način so narečni glagol obravnavali tudi V. Smole, T. Jakop in P. Weiss (glej Liter at u ro). Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru na -č (ki je redek in se rabi kot pridevnik, npr. pojgiča skRtmca) ter deležji na -č in -e (ki sta tudi rabljeni redko, in sicer le kot izglagolski načinovni prislov, npr. 'Kür stoje: ssm pojhdu. ‛Kar stoje sem pojedel.’) iz sedanjiške osnove; namenilnik, opisni deležnik na -/ ter deležnik na -n/-t (ki se rabi predvsem kot levi pridevniški prilastek ali povedkovo določilo) in deležnik na -ši (ki je redek in rabljen le kot levi pridevniški prilastek, npr. br.uša že:na) pa iz nedoločniške osnove (medtem ko se deležje na -ši v kroparskem govoru ne rabi). Deležniki stanja na -/ in -n/-t se rabijo in pregibajo kot pridevniki in kot izpridevniški povedkovniki (npr. PRede.iane stRÖije smo pö:ipRedä:jal. ‛Predelane stroje smo potem prodajali.’ U'sd so že zbRa:n. ‛Vsi so že zbrani.’) Nedoločnik ima v kroparskem govoru vedno končaj -t, vendar je iz mesta in dolžine naglasa mogoče sklepati, da poznajo tako dolgi (uze:t, zauozla:t, zde:t, žue:t) kot kratki nedoločnik (gouö.'Rt, daiRŽat, mö.it, polöimt, zaslu:ždt, nö:sdt, kü:p9t). V večini glagolskih tipov se govori kratki nedoločnik (naglas ni na priponi, npr. klkcat, oz. je naglašeni samoglasnik v priponi kratek, npr. ig'Rai) - podrobneje o tem v Pregledu glagolov po vrstah/tipih. Namenilnik se rabi ob glagolih premikanja. Končuje se na -t/-čt (tudi -št) in je večinoma enak nedoločniku, npr.: g'Rem s'jat - moiRsm s'jat, pei'dd le:žat - n&.čsm le:žat, pRt:t uečeiRJat - začnr.mo uečeiRJat, se g'Rem zgouöiRt - tRe:ba se izgouöiRt, mo š'ld ža:gat - mo ne:xal ža:gat, 'ped že ku:xat ‛pojdi že kuhat’– m: tRe:ba ku:xat, včasih (podrobneje o tem v Pregledu glagolov po vrstah) pa se od njega razlikuje v naglasu (tonemu), npr.: kouä:t (nedoločnik) - koua:t (namenilnik), pa:st (nedoločnik) - pa:st (namenilnik), spä:t (nedoločnik) - spä:t (namenilnik), delr.t (nedoločnik) - delr.t (namenilnik),/»*.^ (nedoločnik) - pt:t (namenilnik), gRt:st (nedoločnik) - gRt:st (namenilnik), pa:RJe:t (nedoločnik) - pa:RJe:t (namenilnik), uze:t (nedoločnik) - uze:t (namenilnik), pe:čt (nedoločnik) - pe:čt (namenilnik) itd. 3 Spregatveni vzorci glagolov V nadaljevanju glagol prikazujem tako, kot je predstavljen v Shemah za dinamični naglas in oblikoslovje ter v Shemah za tonemski naglas v Uvodu Slovarja slovenskega knjižnega jezika I (Ljubljana, 1980, str. XXXVIII-L in LV-LVIII), posebej pa so prikazani še brezpriponski glagoli - sheme so seveda prilagojene kro-parskemu govoru.5 Samo pri prvem glagolu je naveden celotni pregibnostni vzorec, v nadaljevanju pa ob nedoločniku navajam še opisni deležnik na -/ (m. sp. ed., ž. sp. ed., m. sp. mn.), namenilnik in deležnik na -n/-t (m. in ž. sp. ed.) ter povedni sedanjik (1. os. ed., 3. os. mn.) in velelnik (2. os. ed., 2. os. mn.). 5 (Jakostni) naglas na kratkem samoglasniku v naslednjih shemah v skladu s slovensko dialektološko transkripcijo označujem z znakom ˈ pred soglasnikom pred naglašenim samoglasnikom, dolžino samoglasnika pa z znakom ː za samoglasnikom. Tonem dolgih samoglasnikov je natančneje prikazan v Pregledu glagolov po vrstah - s krativcem nad naglašenim samoglasnikom je označen cirkumlektirani samoglasnik, z ostrivcem pa akutirani. Narečno gradivo je zapisano z vnašalnim sistemom in pisavo ZRCola, ki ju je na ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss. 13 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru 3.1 Atematski/brezpriponski glagoli jeist, yeidat, däit, bit, i'tal'jat Glavni spregatveni vzorec brezpriponskega glagola je:st 'jesti’ za sedanjik je: je:-m, -š, -0, je-'mo/je:-mo, je-s'telje:-ste, je'jo/i'do/je:-jo, je-'ualje:-ua, je-s'tal je:-sta, je-s'talje:-sta. Končaj -do v 3. os. mn. je kratek naglašen in je mogoč še pri glagolih ue:dat (ua'do) in i'tdl'jdt (gue'do), ne pa tudi da:t in bi:t. Glavni spregatveni vzorec za ve\e\nik: je:-i-mo za 1. os. mn., -va za čv.; je:-i-0 za 2. os. ed., -te za mn., -ta za dv. Glavni spregatveni vzorec za opisni deležnik na -/: je:du za m. sp. ed., je:dld za m. sp. mn., je:dla za m. sp. dv., je:dla za ž. sp. ed., je:dle za ž. sp. mn., je:dle za ž. sp. dv. Namenilnik tega glagola je je:st, deležnik na -n (m. in ž. spol) tega glagola pa je (po)je:den-0 -a.6 Posebnosti sedanjiških oblik: 1. Glagol je:st ima v 1. os. mn. in dv. lahko ohranjen -d- v osnovi (verjetno po analogiji iz opisnega deležnika na -/): jed-'mo, jed-'ua. Tako tudi glagol ue:ddt: udd'ua. 2. Glagol ue:ddt - ue:m tvori velelnik s končnico -0: ue:t-0. 3. Glagolu dä:t - dä:m v velelniku pred lil v podstavi oslabi samoglasnik /a:I: de:i-0l'dei-0, de:i-te. 4. Pomožni glagol bkt ima velelnik bö:t-0 bö:d-molbodt:-mo. Sedanjiški spregatveni vzorec tega glagola je prikazan v uvodu - če je naglašen, je cirkumfektiran, dolžina naglašenega samoglasnika pa je odvisna od govornega ritma ('sam, 'sd, 'je/ je:; s'molsmo:, s'telste:, 'so/so:; s'ualsuä:, s'talstä:, s'talstä:). Nikalne oblike tega glagola so akutirane: nr.ssm nt:s, nt:; nr.smo, nr.ste, nr.so; nr.sua, nr.sta, nksta. 5. Glagol i'tdl'jdt ima sedanjik g'Re-m gRe-'molgRe:-mo in velelnik 'pei-0lpe:i-0l pei^d-3, pei'-mo/pe:i-mo. Posebnosti nedoločniških oblik: 1. Glagoli bkt, i'td, ue:ddt nimajo deležnika na -nI-t. 2. Glagol i'tdl'jdt ima naslednje oblike opisnega deležnika na -/ (enako se pre-menjuje tudi opisni deležnik na -/ predponskih glagolov/«*/«^, Razkddt se, pRekddt, ui'td/ukddt): za m. sp 'šou, š'b, -a in za ž. sp. -a, -e, -e. 3. Glagol i'td seveda nima namenilnika. 4. Glagol bkt ima naslednje oblike opisnega deležnika na -/: za m. sp bt:u, b'hl bik, b'lalblä:, za ž. sp. b'lalblä:, b'lelbleüble:, b'lelbleüble: in za s. sp. ed. b'lolbloü blö: (rabljeno ob prislovu). 5. Glagol da:t ima opisni deležnik na -/ dä:u, dä.ia1 in deležnik na -n da:n-0 -a -0. 6. Glagol ue:ddt ima opisni deležnik na -/ ue:du, ue:dla. 14 Predponska/dovršna oblika deležnika na -n je v kroparskem govoru pogostejša kot raba deležnika na -n nedovršnih glagolov, zato so v tej in naslednjih preglednicah predpone takih deležnikov na -n zapisane v oklepajih. Srednji spol se v ednini maskulinizira, v množini pa feminizira, zato sta v nadaljevanju navedena le m. in ž. sp. tako pri opisnem deležniku na -/ kot pri deležniku na -n oz. -t. 6 7 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru 7. Predponski glagoli poje:st, najeist se ipd. imajo opisni deležnik na -/ m. sp. ed. cirkumfektiran: pojhdu, najeidu se. 3.2 Priponski glagoli I. Naglas na istem zlogu v nedoločniku in sedanjiku A. Naglas ni neposredno pred -ti in -m (ni na glagolski priponi) Tip IA1 - Glagoli na -ati -am oz. -at -am (kü:xat kü:xam; zi:dat zv.dam; zä:gat zä:gam) Tip IA2 - Glagoli na -ati -im oz. -at -am (šlkšat šlkšam) Tip IA3 - Glagoli na -ati -em oz. -at -em (kit: cat kTr.čem; sme.jat se smeijem se; kole:dvat kole:djem) Tip IA4 - Glagoli na -iti -im oz. -ti-at -am (nastä:ut nastaiuam; luišat lu:šam; spd:uant spd:unam) Tip IA5 - Glagoli na -niti -nem oz. -ant -nem (stksant stksnem; pote:gant pote:gnem) Tip IA6 - Glagoli na -eti -im oz. -at -am (ukdat ukdam) B. Naglas je neposredno pred -ti in -m (na glagolski priponi) Tip IB1 - Glagoli na -'a: ti -a:m oz. -aitl'at -a:m (izdä:t izdä:m; ig'rat/igrä:t igra:m) Tip IB2 - Glagoli na -a:ti -i:m oz. -'a:t -'i:m (spa:t spkm) Tip IB3 - Glagoli na -a:ti -em oz. -a:t -em (pa:ržga:t pa:rž''gem) Tip IB4 - Glagoli na -i:ti -i:m oz. -i:tl-'at -i:m (lou'atlloukt loukm) Tip IB5 - Glagoli na -e:ti -i:m oz. -e:t -km (žue:t žukm) Tip IB6 - Glagoli na -e:ti -em oz. -e:t -em, -e:ti -nem oz. -e:t -nem, -e:sti -em oz. 'e:st 'em (ŽRe:t ž'Rem; nape:t nap'nem; sne:st s'nem) Tip IB7 - Glagoli na -e:ti -e:m oz. -'e:t -e:m ((sme:t) sme:m) Tip IB8 - Glagoli na -e:ti -a:m oz. -e:t -a:m (ime:t ima:m) C. Naglas na istem zlogu v nedoločniku in sedanjiku, toda neposredno pred -ti oziroma -či in ne neposredno pred -m a) Samoglasnik pred -ti Tip ICal - Glagoli na -a:ti -em oz. -a:t -em (pResta:t pRestamem) Tip ICa2 - Glagoli na -'i: ti ali -u:ti -jem oz. -i: t ali -u:t -jem (pouk t pouk jem; zabkt zabkjem; obü:t obü.jem) Tip ICa3 - Glagoli na -e:ti -em oz. -'e:t -em (uze:t uza:mem; gRe:t gRe:jem ...) b) Soglasnik -s- pred -ti Tip ICbl - Glagoli na -a:sti -em oz. -a:st -em (pa:st pa:sem; kRa:st kRa:dem) Tip ICb2 - Glagoli na -i:sti -em oz. -kst -em (gRkst gRkzem) Tip ICb3 - Glagoli na -e:sti ali -o:sti -em oz. -e:st ali -o:st -em (ze:pst ze:be; go:st go:dem; use:st se use:dem se) Tip ICb4 - Glagoli na -e:sti ali -o:sti -em oz. -e:st ali -o:st -em (ne:st ne:sem; bö:st bö:dem) 15 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru c) Glagoli na -či -em oz. -št/-čt -em Tip ICc - Glagoli na -či -em oz. -štl-čt -em (pe:čt pe:čem; statist stur.žem; ud.-RŠt ugiRŽem) Č. Naglas na istem zlogu v nedoločniku in sedanjiku, toda ni neposredno pred -ti in je neposredno pred -m Tip IČ1 — Glagoli na -ati -e:m oz. -at -e:m (poueidat poue:m) Tip IČ2 - Glagoli na -eti -e:m oz. -9t -e:m (ueidat ue:m) II. Naglas na različnih zlogih v samem nedoločniku ali v nedoločniku in sedanjiku A. Naglas na različnih zlogih v samem nedoločniku Tip IIA1 - Glagoli na -atil-'a:ti -am oz. -atl'-at -aml-'a:m (štkxatlsta'xgt štkxaml št3xa:m) Tip IIA2 - Glagoli na -'i:til-iti -'i:m oz. -'dt/-(d)t -%:m (stuo'jdt/stRÖ.it stROJkml stRÖipm) B. Naglas na različnih zlogih nedoločnika in sedanjika Tip IIB1 - Glagoli na -a:ti -em oz. 'atl-'a:t -em (is'kat t:šem; kouä:t ku:jem; s'jatlsjä:t se.jem; kap'uat kapüijem) Tip IIB2 - Glagoli na -i:ti -im oz. -st -srn (se'tet se.ism; popepe'bt popepe:bm) Tip IIB3 - Glagoli na -e:ti -em oz. -'e:t -em (pa:RJe:t pRt:mem) Tip IIB4 - Glagoli na -ati -i:m oz. -at -i:m (dgiRŽat daiRŽr.m) Tip IIB5 - Glagoli na -iti -i:m oz. -(s)t -'i:m (gouö.'Rt gouoRt:m) Tip IIB6 - Glagoli na -u:t -em {mnu:t mr.nem) Tip IA1 - Glagoli na -ati -am oz. -at -am a) v nedoločniku akut, v sedanjiku cirkumfeks: Nedoločniške oblike: nedoločnik ku:xat; opisni deležnik na -/ m. sp. ed. ku:xou-0, mn. ku:xal-0, dv. ku:xal-a, ž. sp. ed. kü:xal-a, mn. kü:xal-e, dv. ku:xal-e, s. sp. ed. ku:xal-0 (rabljeno ob prislovu); namenilnik ku:xat; deležnik na -n (s)kii:xan-0 -a 0. Sedanjiške oblike: sedanjik kii:xa-m, -š, -0; -mo, -te, -jo; ua, -ta, -ta; velelnik: ku:xei-0; mo, -te; -ua, -ta. Nekaj glagolov, ki gredo v ta tip: bdiRskat, bömat 'zapravljati’, dkxat, dsiRzat 'držati, strgati’, gomcat 'stepati testo’, küikat, lopüitat, (na)bu:tat, (najfaiRcat* (pa:R)de:lat, (po)de:lat, (po)gle:dat, (po)je:nat, (po)po:kat, pose:dat,9 (po)se:kat, s 9 16 Navajamo primere iz gradiva. Glagoli, ki se v kroparskem govoru lahko rabijo tudi brez predpon, imajo predpone v oklepajih. Glagoli, ki se v kroparskem govoru ne rabijo brez predpone (oz. tega ne potrjuje zbrano gradivo), so v seznamih zapisani s predpono brez oklepajev. Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru potä:plat, (pRe)gleidat, pneseidat, (Ras)kü:xat, (Ras)se:kat, smäinkat, (s)se:kat, (s)ta:Rgat, (pRe)tqiRgat, uobt.'Rat, (uo)gle:dat sd, (u)se:kat, (zajdedat, (za)gle:dat, (za)kü:xat, (za)se:kat, (z)dedat, (z)gle:dat, (z)RÜ:kat. Posebnosti: 1. Glagol gleidat ima velelnik gle:i-0 -te ali le:i-0 -te. Tako tudi predponski glagoli. 2. V velelniku imajo nekateri od teh glagolov ob končaju -ei-0 za 2. os. ed. lahko tudi končaj -il-0, npr.: ča:kat - ča:keilča:kilča:k. 3. V ta tip gredo tudi glagoli, ki v opisnem deležniku na -/ spremenijo mesto naglasa, in sicer je naglas v m. sp. mn. in dv., s. sp. ed. (akut je tu ohranjen) ter v ž. sp. (oblike so tu cirkumfektirane) proti koncu besede, npr. nedoločnik dRkčat, opisni deležnik na -/ dRkčou-0 dRičad-a dRičad-0. Tako še: ča:kat, naštkmat, nabtiRCit, (po)ča:kat, pobk.Rat, poskpat, ubk.Rat, zažkgat, zbr.RCit. b) v nedoločniku in sedanjiku akut: Nedoločniške oblike: zi:dat; zi:dou-0 zi:dal-a zi:dal-0\ zi:dat; zi:dan-0 -a. Sedanjiške oblike: zi:da-m -jo; zi:dei-0 -te. Spregatveni vzorec je enak kot v tipu IA1a, le vse oblike so akutirane. V ta tip (IAlb) gredo glagoli: bkuat, fe:xtat, izlö:čat, jü:znat, mö:ygat 'valjati s kuhinjskim valjarjem’, načmaiRkat 'oklofutati’, nadomeiščat, nagö.ibat '(na)tepsti’ o:fnat, (po)štr.Rkat, pogRÜmtat, popuišat, poRÜikat, (po)temstat, pRežkulat, pu:ntat se, Ra.itat,Rt:ygat se 'prepirati se\Ri:xtat 'urejati’, scäimat se 'utruditi se’, spomt:nat se, (s)te:nstat, šeinkat, ukuäiRJat se, upRäiulat, URe.jat, ubRä.itat, ukuäiRJat se, upoRÜMat, zamje.'Rkat, zave:dat se, zr.dat, zbRt:xtat, zjeizat, zläiixat 'spoditi iz postelje’, (z)nu:cat, zušiRtat, ž&.kat. Posebnosti: 1. Nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -/ m. sp. mn. in dv., ž. sp. vseh števil ter s. sp. ed. mesto naglasa bolj proti koncu besede, pri tem je v oblikah za m. in s. sp. ohranjen akut, oblike ž. sp. pa so cirkumfektirane, npr. nedoločnik pomäigat, opisni deležnik na -/: poma:gou-0 pomaga:l-a pomaga:l-0. Primeri iz gradiva: zabijat - m. sp. mn. zabijali, püicat - m. sp. mn. pucäil, stReilat - m. sp. mn. stRelad, štRt:kat - ž. sp. ed. štRikada, (po)me:šat - ž. sp. ed. (po)meša:la, zapr.skat - m. sp. mn. zapiskäd, (s)pla:čat - s. sp. ed. (s)plačad, pospRa:ulat -ž. sp. ed. pospRaulada, postäiulat - m. sp. mn. postauläd, Razbt.jat - Razbijäda (ž. sp. ed.), zmeiRJat - m. sp. dv. zmeRJäda itd. Tako še: blr.skat se, dobiiuat, XRÜistat, izzkvat, joikat se, jä:gat se, le:tat, mä:xat, nabijat, nafidat, nagä.jat, nalkjat, namäixat, napRäiulat se, naukjat se, naudäiRJat 'na poseben način kovati s pomočjo drugega kovača’, paRpRäiulat, paRtkskat, paiRŠpaiRat, pluiuat, počkuat, pošklat, pošluišat, poštkmat, pobijat, pokRkuat, polkjat, pomäigat, pomkuat, (po)me:šat, ponuijat, (po)plaičat, (po)pRa:šat, (po)pRä:skat, popRäiulat, (po)pu:cat, poRkuat, pospRa:ulat, postäiulat, potädat, pouädat, (pRe)me:šat, (pRe)pkxat, Rassä.jat, Rastädat, Razbijat, sestäiulat, sezüiuat, skRkuat, spläicat se, spüisat, (s)pu:cat, stRedat, škuat, štRkkat, tädat, uplkuat, upRäisat, ustä.jat, uädat, ubnä:ulat, ubeisat, udRkuat, ulkjat, umkvat, uodRkuat, uopRäiulat, (uojzmeiRJat, 17 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru natiskat, (za)špt:lat, (za)jä:gat, zalkuat, (za)me:nat, (za)pkskat, zapRÜmlat, zkdat, zbkjat, (z)jä:gat, zlkjat, (z)me:sat. 2. V velelniku so nekateri teh glagolov ob končaju -ei-0 za 2. os. ed. akutirani, ob končaju il-0 za 2. os. ed. pa cirkumfektirani, npr. nedo\očmk pošM:šat, velelnik: pošlu:šei-0lpošlii:š-0 pošlu:šei-telpošlii:š-te. 3. Nekateri glagoli imajo tudi v velelniku mn./dv. naglas bolj proti koncu bese de (spremeni se tudi tonem), npr. nedoločnik/wa/,«^, sedanjik pRa:ša-m pRa:ša-jo, velelnik pRa:šei-0 pRa:šei-telpRaša:i-te. c) v nedoločniku in sedanjiku cirkumfcks: Nedoločniške oblike: ža:gat; ža:gou-0 ža:gal-a -0; ža:gat; (z)ža:gan -a. Sedanjiške oblike: ža:ga-m -jo; ža:gei-0 -te. Spregatveni vzorci so enaki kot v tipu IA1a, le tonem je v vseh oblikah cirkum- fleks. V ta tip (IAlc) gredo glagoli: arjgazuRat, a:jat, bombandr.Rat, bRhxat, bü:dlat ekspr/prepričevati’, ckmpRat, cii:zat, Čr.čat, Čr.kat, daiRleiskat, daRpääsat 'drgni- ti’, debatirat, dReifat 'drseti’, ft:lat, fRČ:j'at 'opravičiti služenja vojski’, fRU:štkat 'zajtrkovati’,/«/^, fiiiRat, gRa:užat se 'studiti se’, giimcat 'gugati’, gue:Rat 'tra- jati’, izgpuä.'RJat, jä:niRat, ja:xat, kapr.Rat, ka:šlat, klo:fat, kole:ncat 'sankati se z eno nogo kleče na saneh’, komandr.Rat, kontRoTr.Rat, kRÜmcat, kRe:gat, kua:čkat, Tr.čkat, mo:usat, masr.rat, masr.Rat, mä.icat, mä.'Rat, mä:tRat, mjä:ukat, (na)bu:dlat 'natlačiti, napolniti z nadevom’, (na)fü:tRat, (na)gä:Rbat, naklä:dat, nama:kat, (na)ma:lat, napa:dat, napemat, (na)Rt:bat, naRobo:tat, naueTr.čat se, ne:xat, (paR)lt:mat, paRle:gat se, pa:dat, pla:ušat, pla:uat, plombirat, ple:zat, poze:Rat, poče:nat, (po)cü:kRat, podä:jat, pode.'Rat, pogämat, (po)glr.xat, pogouä.'RJat, pomä:kat, (po)mö:kat 'namočiti kruh v omako’, (po)mii:ckat se, pomhtat, (po)Rr.bat, (po)Rt:xtat, pote:pat, (po)xii:šat 'pihniti v roke, da se ogrejejo’, (po)xe:cat se, pRÖ:bat, pReda:jat, (pRe)fla:ncat 'presaditi sadiko’, (pRe)ga:Rbat, pRekla:dat, pRemr.kat, pRena:šat, pReua:žat, pReua:jat, pRe:klat se, pRe:mzat, pii:mpat, Ro:fkat, Račii:nat, Rabii:tat, Rasxä.ikat, (Raz)ža:gat, Razgämat, Razva:žat, RČ.imat se 'prilegati se’, RČ:tat, Regr.Rat, Regulr.Rat, 'Roupšr.cat, sa:r)kat se, sekr.Rat se, sfaRge.'Rat 'izprašati’, skä:usat, sklämat se, slr.kat, smu:čat se, sne:mat, spo:kat, SRe:čat, stRemat, sxä.'jat, sxü.'isat, sr.bat, šofr.Rat, špRt:cat, šta:ncat, taRokr.Rat, tr.Rat se 'prepirati se’, testirat, tRemat, ii:pat, uua:žat, uoja:gat, ua:xtat, ueče:RJat, ula:gat, umr.kat, uoda.'Rzat, uoddä:jat, uoRdinr.Rat, uotpe.'Rat, upe.'Rat se, ute:kat, vanzr.Rat 'napredovati’, va:ndRat, (z)ža:gat, (za)žla:ifat 'zavreti’, (za)ŠRa:ubat, zago:ncat 'preveč stepsti testo’, zajebä:uat, zaxä:klatlzakä:xlat, (za)la:ufat, (za)pRe:mzat, zapemat, zape.'Rat, zbä:dat, (z)be:gat, zgämat, zgouä.'RJat se, (z)ma:ykat. Posebnosti: 1. Tako se sprega tudi glagol mo:Rdm (nedoločnika tega glagola - mo:Rat(i) -ne govorijo), ki ima sedanjik mo:Re-0 (2. os. ed.: mo:Rd-šlmo:R-š) mo:R-jo in opisni deležnik na -/ mo:gu-0 mo:gl-a mo:gl-d/mo:gdl-0. 2. Nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -/ m. sp. mn. in dv., s. sp. ed. ter ž. sp. vseh števil lahko mesto naglasa bolj proti koncu besede, pri tem so oblike za m. in s. sp. akutirane, oblike za ž. sp. pa cirkumfektirane, npr. (iz gradiva): 18 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru pogämat - m. sp. dv. poganäda - ž. sp. ed. poganäda, poteipat se - m. sp. mn. potepali se. Tip IA2 - Glagoli na -ati -itn oz. -at -am Nedoločniške oblike: šlršat; šlršou-0 šlršal-a -0.10 Sedanjiške oblike: šlršd-m šlrš-jo. Tip IA3 - Glagoli na -ati -em oz. -at -em Ti glagoli v sedanjiški podstavi mehčajo soglasnik pred končajem *-jem, npr.: -c-at : -č-em (klr.cat), -s-at : -š-em (prsat), -z-at : -ž-em (ue:zat), -d-at : -j-em (gl&.dat), -k-at : -č-em (skäikat), -p-at : -pl-em (kö:pat), -m-at : -ml-em (due:mat), -u-at (-ovati) : -j-em (-ujem) (ue:uuat, pe:stvat), -u-at : -ul-em (de:uat ‛devati’). Glagoli tega tipa imajo vedno kratki nedoločnik (medtem ko je v knjižnem jeziku mogoč tudi naglas na priponi -ati). a) akut v nedoločniku, cirkumfcks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: klr.cat; klkcou-0klicä:l-a klica:l-0; klr.cat; (pRe)klrcan-0 -a. Sedanjiške oblike: klrče-m -jo; klrč-0 -te. Ti glagoli imajo v opisnem deležniku na -/ m. sp. mn. in dv., s. sp. ed. ter ž. sp. vseh števil mesto naglasa bolj proti koncu besede, pri tem so oblike za m. in s. sp. akutirane, oblike za ž. sp. pa cirkumfektirane. Tako še: (na)ba:sat, (na)ma:zat, (na)ne:zat, (pa:n)mä:zat, (po)klrcat, (puejueizat, (uojbuksat, (uod)ne:zat, usrpat, (z)ba:sat, (z)bRt:sat. b) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: sme.jat se; sme:jou-0 se (je) smeja:l-a se (je) smeja:l-0 (so) se; sme.jat; (na)smeja:n-0 -a. Sedanjiške oblike: sme:je-m se -jo se; sme:i-0 se -te se. Tudi ti glagoli imajo v opisnem deležniku na -/ m. sp. mn. in dv., s. sp. ed. ter ž. sp. vseh števil mesto naglasa bolj proti koncu besede, pri tem so oblike za m. sp. ed. in mn. akutirane, oblike za ž. sp. ed. pa cirkumfektirane, npr. prsat - opisni deležnik na -/ pr.sou-0 pisä:l-a pisä:l-0, glöidat - opisni deležnik na -/ glo:dou-0 glö:dal-a/glodä:l-a glö:dal-0/glodä:l-0, kö:pat, opisni deležnik na -/ kö:pou-0 kopä:l-a kopa:l-0. Tako tudi predponski glagoli, npr.: naprsat, poprsat, potprsat, pReprsat, zaprsat; zasme.jat se, nasme.jat se, posme.jat se; napedat, panpedat; kä:zat, pokäizat, ukäizat; kleipat, skleipat; naueizat, udveizat, ue:zat, zaueizat, zveizat; poköipat, pneköipat, sköipat, uoköipat; skäikat, poskäikat; sü:kat, zasüikat; ple:sat, zaple:sat ter Irzat, me:tat, šr.pat, te:sat, zadneimat. Posebnost: nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -/ lahko naglas bolj proti koncu besede tudi v m. sp. ed., ki je tedaj cirkumfektiran, mn. in dv. m. sp. pa sta akutirani, npr. de:uat (in predponski glagoli), opisni deležnik na -/ m. sp. Oblike, ki se v kroparskem govoru ne rabijo, so v teh preglednicah izpuščene. 19 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru ed. deuä:u-0/de:uou-0, mn. deuä:l-0, dv. deuäila, ž. sp. ed. deuä:l-a, mn. in dv. deuä.i-e, s. sp. ed. deuä.i-0. c) cirkumfeks v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: koleidvat; kole:duou-0 kole:dual-a -0; koleiduat; (po)kole:duan-0 -a. Sedanjiške oblike: kole:dje-m -mo; kole:duei-0 -te. V tej skupini so večinoma glagoli na -ovati -ujem oz. -uat -jem (ti so v kro-parskem govoru za izražanje ponavljalnosti in trajanja pogostejši kot v knjižnem jeziku): kolemčuat/koleincvat, namaikuat, napneiduat, natrkuat, paiR^rguat, paiRpoiguat se, pogaiRkuat, posuhdvat, poteiguat, splaikuat, strkuat, uodleitvat, upo:guat, uti:kuat, zalhtuat se, zate:guat ter glagoli cr.sat, päisat, Rt:sat, ta:kat, zanašat. Tip IA4 - Glagoli na -iti -im oz. -tl-at -am Glagoli tipa IA4 (in tudi IB4) imajo v deležniku na -n glede na končaje ne-določnika naslednje oblike (navajam le obliko za m. sp. ed.): -sat -šen (pRestRa:šdt - pRestRa:šen), -čat -čen (po:Č3t - poičeri), -tat -ten (ču:tat - (ob)ču:ten), -dat -den (začuidat - začuideri), -jat -jen (mäüt - (uo)mä:jen), -žat -žen (slu:žat -(za)slu:žen), -nt -nen (že:nt - (uo)že:nen), -lt -len (žu.it - (uo)žu:len), -Rat -RJen (meiRt -(z)me:RJen), -sat -šen (nö:sat - (po)no:šen), -zat -žen (uö:zat - (z)uo:žen), -dat -jen (če:dat - (uo)če:jen), -tat -čen (umläitat - umlaičen), -stat -ščen (čr.stat -(uo)či:ščen), -bat -blen (pogRÜ:bat - pogRÜMen), -ut -ulen (napRÜiut - napRäiulen), -mat -mien (polöimt - polöimlen), -pat -plen (lü:pat - (uo)lü:plen), -salt -šlen (pRemksalt - pRemiišlen), -tat -tlen (RCis:ue:tat - Rosiuet'len), -tat -tnen (bü:tat -büitneri). Kakovostna premena naglašenega samoglasnika (nedoločnik - sedanjik) je pogosta, npr.: xö:dat - xö:dam, žemt se/žemt se - žemam se, is:e:lt - is:e:lam, mö:lt - modam, nö:sat - nö:sam, pRÖisat - pRÖisam, polöimt - polöimam, pomöicat -pomöicam, vöizat - vöizam. Izgovor sklopa zvočnik + zvočnik, nastalega zaradi onemitve ponaglasnega in izglasnega samoglasnika i v priponi nedoločnika, se olajša s polglasnikom, npr.: napoiuant ‛napolniti’ - napo:unam. a) akut v nedoločniku, cirkumfeks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: nastäiut; nastä:uu-0 nastä:ul-a -a; nastäiut; nastä:ulen-0 -a. Sedanjiške oblike: nastä:ua-m nastä:u-jo; nastä:u-0 -te. Tako še: bu:nt se, bu:tat, čr.stat, ču:dat se, daiRuäiRt, mä:it, naseimt, (na)jä:ut, napRÜiut, naudäiRt, pö:ct, paiRsr.lt, pciRpRäiut, prit, pogRä:bat, pokü:sat, (po)mrsalt, (po)me:Rt, ponasRe:čdt se, popRäiut, posküisat, postäiut, pozdRäiut, pRä:ut, (pRe)žve:čat, (pRe)mrsalt, RCizbüiRt, ROgourlt, spRÜiut, sü:mt, tläicat, tolmäicat, touö.'Rt, uštü.it, udä.'Rt, ustRÜ.'sat, ušpt:čat, (u)gne:zdat se, (uo)mä:it, uoxümt, ustäiut, (zajcaRrnt, zapRäiut, zdRäiut, (z)mrsalt sa. 20 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Posebnosti: 1. Nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -/ v vseh oblikah razen v m. sp. ed. naglas na priponi, npr. izRäizst, opisni deležnik na -/: izRa:zu-0 izRazkl-a izB.azkl-0. Tako še: bRO:Č3t, da:ut, ga:zat, pa:čat se, (po)gRa:bat, (po)skd:Č3t, Rami, (za)gRa:bdt, zakluičst, zastoipst, (z)gRa:bdt. 2. Glagol mksdlt ima v 2. os. ed. sedanjika lahko dve obliki: mksldš in mkš -zadnja se uporablja predvsem v vprašalnih povedih, npr.: Mr.ž, da u'se ue:š? 3. Glagol zastoipst se ima v velelniku (razen v obliki za 2. os. ed.) naglas na priponi: zastopkta se (2. os. dv.) - taka oblika je cirkumfektirana. 4. Nekateri glagoli, ki se v osnovi končujejo s sklopom soglasnik + zvočnik, imajo v velelniku za 2. os. ed. končnico -ə, npr.: (po)mksl-d, (pRe)mksl-d, (za)mt:sl-3 S3, c3:Rkn-3, flt:kn-3. b) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: lu:šst; lu:šu-0 lu:šl-a -s; lu:šst; (uo)lu:šen-0 -a. Sedanjiške oblike: lu:Š3-m lu:š-jo; lu:š-0 -te. V tej skupini so večinoma glagoli, ki imajo kratki nedoločnik, tj. naglas na osnovi (v knjižnem jeziku so tu dolgi nedoločniki z naglasom na glagolski priponi), tako še: čiiitst, če:dat, lu:pat, (na)xle:stat, (s)kRe:tat, (uo)lu:Š3t, (uo)lü:pat, (za)kRe:tat. Posebnosti: 1. Večina glagolov ima v opisnem deležniku na -/ v vseh oblikah, razen v m. sp. ed., naglas na priponi, npr.: xö:ddt - xo:du-0 xodt:l-a xodt:l-0. Tako še: bRÜ:sdt, ču:tdt, dovö.it, gömt, xö:dst, isse.it, mö:tst, mläitst, mö:lst, (na)ce:pst, (na)mö:cdt, (na)nö:s3t, (na)po:u3tit, (na)pRÖ:s3t, (pciR)že:nt, (po)lö:mt, (po)mö:C3t, (po)memt, (po)nö:s3t, posö.'dst, (po)sve:tdt, (po)vä:bdt, pozäibst, pRÖisst, (Ras)tRÖ:sdt, Rä:bst, Re:Š3t, sposö:ddt S3, (s)xö:dat, tüät/tüäat, ulä:C3t, (u)pü:lt, (u)zü:lt, uo:dat, (uot)kü:pdt, uoxRamt, (za)be:lt, (za)ce:lt se, (za)kü:Rt, (za)lü:bdt se, (za)me:sdt, (za)slü:zdt, (za)tö:zdt, (z)bRÖ:ddt, (z)be:lt, (z)lö:mt, (z)mö:lt, (z)me:nt se, (z)nö:sdt, (z)vö:z3t. 2. Nekateri glagoli imajo lahko tudi v velelniku (ne v ednini) naglas na priponi, npr.: znö:s3t - znö:s-0 znost:-te c) cirkumfcks v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: spoiuant; spo:unu-0 spo:u3til-a -3. Sedanjiške oblike: spd:uri3-m spo:u3n-jo; spo:un-3 spo:u3n-te. Tako še predponski glagoli, npr. zapoiusnt S3. Tip IA5 - Glagoli na -niti -nem oz. -ant -nem a) akut v nedoločniku, cirkumfcks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: stksant; stksnu-0 stksanl-a stksanl-a; stksant; stksnen-0 -a. Sedanjiške oblike: stksne-m -jo; stks3ti-0/stksn-3 stksan-te. Tako še: caiRkant, dšiRgant, flkkant, xöipant ‛zgrabiti’, kaiusant, naštoikant ‛nabosti’, (na)pkxsnt, paiRtkssnt, pciRsmöidsnt ‛prismoditi’, podäiRSsnt, podRkčsnt, 21 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru poRtmt, potksant, pRekü:c3tit, püixant, mint, spodäiRsant, spodRknt, spodReikant, ugäisant, ugRt:zdnt, utkxant, uzkgant, zadaiRleisant, zdkxant, zgknt. Posebnosti: 1. Glagol bqiRCsnt ima v 1. os. ed. sedanjika lahko naglas na glagolski podstavi (bhiRcnem), glagol bá:cdnt pa na glagolski priponi (bsc'nem). V opisnem deležniku na -/je naglas običajno na priponi (bdc'nou-0 bdcnkl-a bscnr.l-o/baiRCsnl-s). 2. Glagol pokleiksnt ima v opisnem deležniku na -/ (v vseh oblikah razen v m. sp. ed.) naglas na priponi: pokleiknu pokleknkla pokleknili. 3. V ta tip glagolov bi morda lahko uvrstili tudi glagol prkddt ‛priti’: Nedoločniške oblike: prkddt; pa:R'šou-0 pa:RŠ'l-a (kot atematski glagol i'td). Sedanjiške oblike: pRt:de-m pRkde-jo; pRkt-0 pRkt-te. b) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pote:gdnt; pote:gnu-0pote:gdnl-a/potegnkl-a pote:gdnl-d/ potegnkl-0; poteigant; pote:gnen-0 -a. Sedanjiške oblike: pote:gne-m -jo; pote:gn-3/pote:g3ti-0 -te. Tako še drugi glagoli, ki imajo kratki nedoločnik, v knjižnem jeziku pa je mogoč oz. celo običajnejši dolgi naglašeni samoglasnik: ga:nt se, näigsnt se, potä:kdnt, pRemä:kdnt, spotäiksnt, steigsnt, usäixsnt, uogsiRsnt, zaklemt, zapäixsnt, zate:gant. Posebnosti: 1. Nekateri glagoli imajo v velelniku za 2. os ed. lahko končniški naglas, npr. (iz gradiva): umaikant - umäikn-a/umak'n-a. Tako še: ubšiRant, päixant. 2. Nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -/ v ed. m. sp. lahko naglas na priponi, npr. (iz gradiva): namäiksnt - namak'nou. Tako še: päixsnt, natäiksnt. Tip IA6 - Glagoli na -eti -im oz. -at -am a) akut v nedoločniku, cirkumfcks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: ukdat; ukdu-0 ukdl-a -a; (gle:dat); (uogle:dan-0 -a oz. ukddn-0 dna).11 Sedanjiške oblike: ukda-m ukd-jo; (pogle:i-0 -te). Tip IB1 - Glagoli na -aiti -'aim oz. -'aitl'at -'aim a) akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: izdäit; izdä:u-0 izdä:l-a izdä:l-0; izdäit; izdä:n-0 -a. Sedanjiške oblike: izdä:-m -jo; iz'dei-0 izde:i-te. Gre za korenski naglas, saj je sem mogoče uvrstiti le predponske glagole iz atematskega glagola -dati (pRedäit, uoddait). b) cirkumfeks v sedanjiku: (Zdi se, da imajo vsi glagoli tega tipa v nedoločniku lahko (jakostni) naglas na kratkem samoglasniku ali akut na priponi -ati - naglas na kračini je vendarle običajnejši; navajam oblike, ki so izpričane v gradivu.) 22 Deležnik na -n ut:den-0 -a se ne rabi. Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Nedoločniške oblike: ig'ugt/igRä.'t; ig'uou-0 iguä:l-a ignä:l-0; ig'RQt; (za)igRa:n-0 -a. Sedanjiške oblike: igRa:-m -jo; ig*rei-0 igRe:i-te. Tako še: bait'RatlbaitRa:t 'nesti težko breme’, bd'cat 'brcati’, bRa'nat, cdfdd'Rat, cmand'RatlcmandRait 'stopicati’, ček'latlčekla:t 'narahlo vreti’, čes'nat, deuet'latl deuetläit jo 'hitro iti’, (do)kon'cat, flau'zatlflauzä:t 'besedičiti’,^«oW 'drvariti na poseki’, gol'fatlgolfa:t, xlaišt'RatlxlaištRa:t 'nerodno hoditi’, ig'RQt, jezi'kat, kla'fat, klam'bat 'nerodno hoditi’, koš'tat 'stat’, kofe'tat 'piti kavo’, kolešt'RatlkoleštRÖit 'krivo hoditi, kobacati se’, kRa'cat, kReu'latlkReulä:t, kROXo'tat selkROXotä:t se, kuaR'tat, lon'gatlloygäit 'mahati sem in tja, nihati’, mau'latlmauläit 'počasi jesti’, man'cat, meže'Rat 'tleti’, mex'cat, paik'latlpaiklä:t 'vejati’, (paRJxlaist'Rat, plan'katlplaijkäit 'tolči, klepati’, poštapatlpoštapait 'potresti, posipati’, pobaik'lat 'dogoreti’, (po)klepe'tat, (po)mau'latlpomaulä:t, (po)ROu'nat, (pRe)štd'xat '(pre)lopatiti’,_RopoW, (s)paik'lat, (s)poz'natl(s)poznä:t, šan'tat, št'mat, ue'latluelä:t, z'nat, (zajuoz'latl (za)uozlä:t, zjatlzjä:t, (z)mes'katl(z)meškä:t, (z)u'xat 'zuhljati’, žgec'kat. Tip IB2 - Glagoli na -aiti -'iim oz. -ait -'km a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: spä:t; spä:u-0 spä:l-a spä:l-0; spä:t; (na)spä:n-0 -a. Sedanjiške oblike: spr.-m jolspe:jolsp-e:; s'p-d spt:-te. Tako še predponski glagoli, npr.: zaspä:t, naspä:t se. Posebnosti: 1. Glagola stä:t in bä:t se imata v sedanjiških oblikah spremenjeno glagolsko podstavo, tj. v sedanjiku stojk-m stojk-jolstoje:-jo, bojk-m se bojk-jo selboje:-jo se in v velelniku sto:i-0 sto:i-te, bo:i-0 se bo:i-te se. 2. Ista dva glagola imata v ed. m. sp. opisnega deležnika na -/ namesto pripone -u-0 (< -l) pripono uu-0 in sta akutirana: sta:uu, ba:uu se. 3. V tem tipu glagolov je pogosta kratka oblika za 3. os. mn. sedanjika, npr. spe:, boje: se. Tip IB3 - Glagoli na -'aiti -em oz. -ait -em a) akut v nedoločniku, kračina v ed. sedanjika: Nedoločniške oblike: pa:RŽga:t; pa:RŽga:u-0pa:RŽga:l-a pa:RŽga:l-0; pa:RŽga:t; pa:RŽga:n-0 a. Sedanjiške oblike: pa:RŽ'ge-m pa:RŽge:-jo; pa:RŽ'g-3 pa:RŽgk-te. Tako še predponski glagoli, npr.: požga:t, zažga:t ter glagol daja:t. Tip IB4 - Glagoli na -i:ti -'km oz. -ktl-3t -km a) akutirana dolga ali kratka naglašena pripona v nedoločniku (navajam obliko, kakršna se pojavlja v gradivu) in akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: lo'uatlloukt; louku-0 loukl-a loukl-0; lo'uatlloukt; (u)loule:n-0 -a/(u)lou'len-0 (u)loule:n-a. Sedanjiške oblike: louk-m -jolloue:-jollou-e:; lö:u-0 -tellou-'tellouk-te. Tako še: cddkt, daRStkt se 'potepati se’, dd'sdt, delkt, do'bdt, dRažkt, dRobkt, fa'lat, gaskt, gteškt 'nadlegovati’, gnojkt, godkt, ka'tet, kadkt, koskt, kRopkt, 23 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru knotkt, madkt, monr.t, naiR'dat, naloži:t, napla'tat, (na)sa'dat, (na)u'Č3t, (na)ua'R3t, (pa:R)možt:t se, (paR)uaRt:t, pdstkt, pepe'bt, podlo'zdt, (po)ka'dst, (po)ko'sdt, (po)lo'udt, polo'zdtlpolozkt, pomolkt, (po)pstkt, poRo'cdt se, (po)su'sdt, potopkt, (pRe)ce'ddt, pReta'ldt, (Ras)kRopkt se, (Ras)solkt, (Ras)ta'ldt, (Raz)delkt, Razložkt, Ro'sdt, Rodkt, smodkt, snežkt, solkt, (s)pastkt, (s)po'dat, spoROČkt, š'satlsa'sat, ta'jat, taboRkt, topkt, URe'ddt, (u)sa'dat, ustano'uat, ustROJkt, ualkt, uciRkt, ueselkt se, uglaskt se, (u)možkt, (uot)pastkt, upokojkt se, zadciRStkt 'ozmerjati, grobo vzeti be- sedo’, (za)du'šdt, zagoizdkt, (za)gROzkt, zamsdkt, (za)pustkt, (za)sadkt, (za)sle'ddt, (z)bddkt, zgdbkt, zgodkt, (z)gRa'ddt, zgRe'sdt, zložkt, zuaRkt, zvo'ndt. Tako pred-ponski kot brezpredponski glagoli se lahko pojavljajo z dolgimi in kratkimi nedo-ločniki, vendar glede tega ni nobenega pravila {sa'ddt - zasadkt, usa'ddt, nasa'ddt; kadkt - poka'ddt; u'cdt - nau'cdt; s'sdt - posu'sdt). V nedoločniku je torej (lahko) ohranjen akut. Posebnosti: 1. V tem tipu glagolov (s sedanjikom na -km) je pogosta kratka oblika za 3. os. mn. sedanjika (nekaj primerov iz gradiva), npr. dobe:, duše:, gode:, naRde:, Razdele:, tope:. 2. Ti glagoli imajo poleg naglašene pripone -*;- v needninskih oblikah tudi pripono -e:-, npr. kose:mo, cede:te, loue:jo, nciRde:va, sade:ta. 3. Nekateri glagoli tega tipa so v 1. os. mn. sedanjika lahko naglašeni na kratkem samoglasniku v končnici, npr.: koskmolkos-mo, louk-mollou-mo, cedk-mol cdd-'mo. 4. V opisnem deležniku na -/ je naglas pogosto na glagolski podstavi, ne na priponi, npr. do'batldobkt - do:bu-0ldobt:u-0 dobkl-a do:bl-3ldobt:l-0. Tako še: naložkt, naRdkt, naROČkt, (na)u'čdt, (na)uaRt:t, (po)ka'ddt, pomolkt, poRo'cdt, (po)sadkt, (po)su'šdt, (pRe)ce'ddt, pustkt, Razlo'zdt, stopkt, utopt:t, zam'ddt, (za)podkt se, (za)sa'ddt, zgRe'sdt, zgubkt. Tip IB5 - Glagoli na -eiti -iim oz. -eit -km a) akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: žue:t; žkuu-0lžuii:-0 žue:l-a -0; žue:t; (uo)zt:ulen-0 -a. Sedanjiške oblike: žuk-m -jolžue:-jolžu-e:; ž'u-dlžku-0 žuk-telžud-te. Tako še: bole:t, cvete:t (ta glagol gre lahko tudi v tip IB6a), čpe:t, gmme:t, gORe:t, xte:t, lete:t, noRe:t, (paR)lete:t, paRŠe:t, paRde:t, (po)žue:t, (po)gORe:t, (po)temne:t, poxte:t, (pRe)žue:t, (pRe)xte:t, Rumene:t, sma:Rde:t, ta:Rpe:t, tle:t, (za)bole:t, (z)bole:t, (za)gORe:t, (za)RJaue:t, zde:tlsede:t, zde:t se, (z)lete:t. Posebnosti: 1. Nekateri glagoli imajo v 1. os. mn. sedanjika lahko naglas na kračini končnice, npr.: žv3'molžve:-mo, ta:Rp-'molta:Rpk-molta:Rpe:mo. 2. Pripona opisnega deležnika na -/ m. sp. ed. nekaterih glagolov tega tipa se je razvila v -ou in ne v -u kot v sosednjih gorenjskih govorih, npr.: smaR'dou, ta.'Rpou. Tip IB6 - Glagoli na -eiti -em oz. -eit -em, -eiti -nem oz. -eit -nem, -eisti -em oz. 'eist 'em 24 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Glagoli tega tipa imajo akutirano pripono v nedoločniku in kratko naglašeno pripono v ed. sedanjika. a) glagoli na -eit -'em: Nedoločniške oblike: žue:t; ž'rou-0/žci:ru-0 žširI-ci žg:Rl-d/žg:Rdl-0; ŽRe:t; (po)žg:Rt-0 -a. Sedanjiške oblike: z'Re-m ŽRe:-jo; ž'r-3 ŽRt:-te. Tako še: cvate:tlcvede:t, (na)ŽRe:t se, (po)ŽRe:t, (po)mRe:t, potpRe:t, (Ras)cuete:t, (u)ŽRe:t se, upRe:t se, (u)mRe:t, (uo)cRe:t, uotpRe:t, zapReit, (za)uRe:t. Posebnost: nedovršni glagol mudit ima v sedanjiku lahko obliko m'Rem ali ma.'R'jem. b) glagoli na -eit -'nem: Nedoločniške oblike: nape:t; nape:u-0 nape:l-a nape:l-0; nape:t; nape:t-0 -a. Sedanjiške oblike: nap'ne-m napne:-jo; nap'n-d napnt:-te. Tako še: paiRpeit, zape:t, poče:t. Posebnost: glagol zače:t je v opisnem deležniku na -/ ž. sp. ed. cirkumfektiran: zače:l-a. c) Glagoli na -eist -em: Nedoločniške oblike: sneist; sne:du-0 sne:dl-a -a; (sne:st); (sne:den-0 -a). Sedanjiške oblike: s'nemlsne:de-m -jo. Tip IB7 - Glagoli na -eiti -eim oz. -eit -eim Nedoločniške oblike: (sme:i);12 s'mgu-0 sme:l-a -0. Sedanjiške oblike: sme:-m sme:-jo. Tip IB8 - Glagoli na -eiti -aim oz. -eit -aim Nedoločniške oblike: ime:t; i'mgu-0 ime:l-a -0. Sedanjiške oblike: imä:-ml'mam imä.jo/'majo oz. nt:ma-mlnt:ma-m nkmajol nr.majo; i'mdlime:i-0 -te. Tip ICa1 - Glagoli na -aiti -em oz. -ait -em a) akut v nedoločniku, cirkumfeks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: pResta:t; pRes'tou-0 pResta:l-a -0. Sedanjiške oblike: pResta:ne-m -jo; pResta:n-0 -te. Tako še: uosta:t 'ostati’, usta:t 'vstati’. Tip ICa2 - Glagoli na -iiti ali -'uiti -jem oz. -iit ali -uit -jem a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pour.t; pout:u-0poukl-a pour.l-0; pout:t; pout:t-0 -a. Sedanjiške oblike: pout.je-m -jo; pour.i-0 -te. Tako še drugi predponski glagoli s to besedotvorno podstavo (oukt, pa:RUt:t, 12 Nedoločnik glagola smeti se v kroparskem govoru ne uporablja, zato je oblika sme:t tu tvorjena umetno. 25 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru zaukt, zukt) in predponski glagoli -Ikt (nalkt, pamlkt, polkt, pRelkt, ulkt, zalkt, zlkt). Posebnost: glagol pkt in predponski glagoli s to besedotvorno podstavo (npr. popkt, zapki) so v sedanjiku lahko naglašene tudi na priponi: pje-m pje:-jo. b) akut v nedoločniku, cirkumfcks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: zabili; za'bou-0lzabku-0 zabkl-a -0; zabt:t; zabkt-0 -a. Sedanjiške oblike: zabkje-m -jo; zabki-0 -te. Tako še drugi predponski glagoli z besedotvorno podstavo -bkt (nabkt, pobkt, pRebkt, Razbkt, ubkt, zbkt), -mkt (pomkt, umkt), -žkt (naužkt, užkt), -kRt:t (skRkt, uotkRkt, zakRt:t) -upkt (zaupkt), -škt (zaškt, poškt), -gnkt (zgnkt). Podobno se spregajo glagoli na -ii:t -jem: Nedoločniške oblike: obit:t; obit:u-0 obu:l-a -0; obii:t; obii:t-0 -a. Sedanjiške oblike: obii:je-m -jo; obit:i-0 -te. Tako še drugi predponski glagoli z isto besedotvorno podstavo: (sezü:t, zzu:t) ter podstavo -sü:t (nasü:t, usu:t, zasuli). Tip ICa3 - Glagoli na -eiti -em oz. -eit -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: uze:t; uze:u-0 uze:l-a uzed-0; uze:t; uze:t-0 -a. Sedanjiške oblike: uza:me-m -joluzeme:-jo; uze:m-0luz'm-d uze:m-teluzemk-tel uzmkte. Tako še: obje:t, posneit, pReuzeit, uje:t, uaRJeit, zaje:t. Nedoločniške oblike: že:t; že:u-0 že:l-a žed-0; že:t; (pože:t-0 -a). Sedanjiške oblike: ža:ne-m -jo; ža:n-0 -te. Tako še: me:t, pože:t, uoje:t. Nedoločniške oblike: pRede:t; pRedjou-0 pRedjä:l-a pRedjää-0; pRede:t; pRedja:n-0 -a ter zade:t; zade:u-0lza'deu-0 zade:l-a zadhl-0; zade:t; zade:t-0 -a. Sedanjiške oblike: pRede:n-em pRede:ne-jo; pRede:n-0pRede:n-te ter zada:ne-m zada:ne-jo; zade:n-0 zade:n-te. Po obeh vzorcih se lahko sprega tudi glagol ude:t. -a. Nedoločniške oblike: (z)mle:t; (z)m'lou-0 (z)mle:l-a -0; (z)mle:t; (z)zmle:t-0 Sedanjiške oblike: (z)me:le-m -jo; (z)me:l-0 tel(z)melktel(z)mlt:te. 26 Nedoločniške oblike: (za)pe:t; (za)pe:u-0 (za)pe:l-a (za)pe:l-0; (za)pe:t; (za)zape:t-0 -a. Sedanjiške oblike: (za)pö:je-m -jo; (za)po:i-0 -te. Nedoločniške oblike: ple:t; ple:u-0 ple:l-a pled-0; ple:t; (uo)ple:t-0 -a. Sedanjiške oblike: ple:ue-m -jo. Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru b) akut v nedoločniku, cirkumfeks v sedanjiku (glagoli na -eit -dijem): Nedoločniške oblike: gReit; ^rou-0 gne.i-a -0; gReit; (po)gRe:t-0 -a. Sedanjiške oblike: gRe:je-m -jo; gRe:i-0 -te. Tako še glagol šte:t in predponski glagoli, npr. našteit, pRešteit, pogReit, zgRe:t. Tip ICb1 - Glagoli na -aisti -em oz. -aist -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pä:st; pä:su-0 pä:sl-a -s; pa:st; (po)pa:šen-0 -a. Sedanjiške oblike: pa:se-m -jo; pa:s-0 -te. Tako še predponski glagoli, npr. popäist, ter glagol Ra:st in predponski glagoli {zRa:st, pReRä:si), pri katerih je -t- iz nedoločnika ohranjen tudi v sedanjiku, npr.: Ra:stem, zRa:ste. Nedoločniške oblike: pa:st; pa:du-0 pa:dl-a -3; (na)pa:st; (na)pa:den-0 -a. Sedanjiške oblike: pa:de-m -jo; pa:t-0 -te. Tako še: pRepäist 'propasti’, napäist, zapopäist 'doumeti’. b) akut v nedoločniku, cirkumfeks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: (u)kRÜ:st; (u)kRa:du-0 (u)kRa:dl-a -3; kRČ:st; (u)kRa:den-0 -a. Sedanjiške oblike: (u)kRa:de-m -jo; (u)kRa:t-0 -te. Tip ICb2 - Glagoli na -'iisti -em oz. -tist -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: gRt:st; gRr.z-u gRr.zl-a -3; gRt:st; (uo)gRt:žen-0 -a. Sedanjiške oblike: gRt:ze-m -jo; gRt:s-0 -te. Tako še predponski glagoli: zgsiist, pogsiist. Tip ICb3 - Glagoli na -'eisti ali -'pisti -em oz. -eist ali -oist -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: zeipst; ze:bl-s (s. sp.) Sedanjiške oblike: ze:be-0 (3. os. ed.). Nedoločniške oblike: gö:st; gö:du-0 go:dl-a -3; go:st. Sedanjiške oblike: gö:de-m -jo; go:t-0 -te. Tako še predponski glagoli, npr.: zagoist. b) akut v nedoločniku, cirkumfeks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: useist se; use:du-0 se use:dl-a se -3 se; useist se; (za)sede:n-0 (za)sede:n-a. Sedanjiške oblike: use:de-m se -jo se; use:t-0 se -te se. Tako še predponski glagoli: seist, pReseist se, zaseist ... 27 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Nedoločniške oblike: leist; leizu-0 leizl-a -a; leist; (RCiz)le:zen-0 -a Sedanjiške oblike: leize-m -jo; leis-0 -te. Tako še predponski glagoli: zleist, paisleist, RCizleist se. Tip ICb4 - Glagoli na -'eisti ali -'oisti -em oz. -eist ali -'oist -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: neist; neisu-0 neisl-a -a; (pRe)nese:n-0 (pRe)nesein-a. Sedanjiške oblike: neise-m -jo/nesei-jo; neis-0 -te/nest:-te. Tako še predponski glagoli, npr. paiRneist, pneneist. Posebnosti: 1. Sem gre verjetno tudi glagol uneišem/uneišem ‛najdem po naključju’ (1. os. ed. sedanjika), uneišu (m. sp. ed. opisnega deležnika na -/), ki ga rabijo le v sedanjiku in opisnem deležniku na -l.13 2. Glagoli tega tipa se pri pregibanju različno glasovno premenjujejo: pleist - pleite-m (tako še spleist, pomeist), pReist - pRe:de-m (tako še upneist, gneist, uobneist), teipst - te:pe-m (tako še predponski glagoli, npr. nateipst, paiRteipst se, steipst se), boist - bo:de-m (tako še predponski glagoli, npr. zboist, pneboist, zaböisi), moiust - mö:uze-m (tako še predponski glagoli, npr. pomöiust), doiupst -dö:ubem/dö:lbem/dö:lbam (tako še predponski glagoli, npr. zdoiupst). Tip ICc - Glagoli na -či -em oz. -št/-čt -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pe:čt; pe:ku-0pe:kl-a -a; pe:čt; pe:čen-0/peče:n-0 -a. Sedanjiške oblike: pe:če-m -jo/peče:-jo; pe:c-0/pe:č-0 pe:cte/pe:čte/pect:te/ pecr.te. Kot glagol pe:čt še glagol te:čt in predponski glagoli iz obeh, npr. pamteičt, speičt. Posebnosti: 1. Tako se sprega tudi glagol neičt. Če je v velelniku (razen v 2. os. ed.) naglas na priponi, je lahko akutiran ali cirkumfektiran (Redimo/Rect:mo/ReČt:mo). 2. Glagoli, ki v m. sp. ed. opisnega deležnika na -/ ne spremenijo kakovosti na-glašenega samoglasnika, imajo v tej obliki cirkumfeks, v ostalih oblikah opisnega deležnika na -/ pa akut, npr. natoiučt - nato:uku-0 natöiytkl-a natöiukl-s (tako še: uleičt, paRuleičt, seiet, stoiučt, toiučt, zauleičt), statist - stRtigu-0 stRtigl-a stsiigl-a (tako še: doseišt, postReišt, uostRtišt). 3. Tudi glagol ‛moči’ (nedoločnika v kroparskem govoru ne govorijo) ima v sedanjiku in opisnem deležniku na -/ akut: möiRd-m möiRd-s/möiR-š möiR-jo in möigu-0 möigl-a möigb. b) akut v nedoločniku, cirkumfeks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: uaiRŠt; uqiRgu-0 ušiRgl-a -a; uaiRŠt; uaiRŽen-0 -a. Sedanjiške oblike: uaiRŽe-m -jo; uširš-0 -te. Tako še predponski glagoli z besedotvorno podstavo -leišt ‛leči’, npr.: paiRleišt 28 Ta glagol je mogoče slišati le izjemoma in samo še pri starejših Kroparjih. Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru se, ule:št se/ule:čt se, ki imajo v 2. os. ed. velelnika lahko obliko ule:s-0 namesto ule:š-0/ule:š-0. Tip IČ1 - Glagoli na -ati -'e:m oz. -at -e:m Nedoločniške oblike: poueidat; poue:dou-0 poue:dal-a -0; poueidat; poue:dan-0 -a. Sedanjiške oblike: poue:-m poue-jo (2. os. mn. poue-s'te - kot atematski glagol ue:ddt); poue:i-0 -te. Tako še predponski glagoli: pnepoueidat, dopoueidat. Tip IČ2 - Glagoli na -eti -e:m oz. -9t -e:m Po tem tipu se pregiba le glagol vedeti, ki pa je atematski glagol (npr. ueidst ue:m). Tip IIA1 - Glagoli na -atil-'aiti -am oz. -atl'-at -aml-aim Tipa zi:dati/zidä:ti kot v slovenskem knjižnem jeziku v kroparskem govoru ni, saj se v takih primerih vedno govori kratki nedoločnik, npr. pksat, zkdat itd. V to skupino so uvrščeni glagoli, ki se lahko spregajo po tipu IA1 (ko je naglas na glagolski podstavi, npr. šti:xat šti:xam) ali po tipu IB1 (ko je naglašena pripona, npr. štd'xgt št3xa:m). Tako še: štuä.'igat/štRai'ggt, mäiucat se/mau'cgt se ‛goniti se’, pomämcdt/pomau'cat. Tip IIA2 - Glagoli na -iitil-iti -iim oz. -'atl-(p)t -'kml-im Nedoločniške oblike: stRo'jat/stRÖät; stROjr.u-0/(u)stRO:ju-0 stRofr.l-a -0/ (u)stRÖ:jdl-0; stRÖ:it/stRo'jdt; (u)stRÖ:jen-0 -a/(u)stRo'jen-0 (u)stROJe:n-a. Sedanjiške oblike: stROJt:-m/stRÖ:J3-m stRoß:-jo/stRÖ:i-jo; stRÖ:i-0 -te/ stRofr.-te. Ko je naglas na glagolski podstavi (stRÖ.jt stRÖijs-m), se glagol pregiba po spregatvenem vzorcu tipa IA4, če pa je naglašena pripona, se pregiba po spregatve-nem vzorcu tipa IB4 (stRo'jdt stROJk-ni). Tip IIB1 - Glagoli na -'aiti -em oz. -'aitl-'at -em a) kratki naglašeni samoglasnik ali akut v nedoločniku, akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: is'kat; kskou-0/is'kou-0 iskä:l-a iskää-0; is'kat/kskat; iska:n-0 -a. Sedanjiške oblike: kše-m -jo; kš-0 -te. Tako še: (z)la'ggt, (po)klä:t, postla:t, (u)gnä:t, uobis'kat, (za)gnä:t, (za)klä:t, (z)gnä:t. Posebnosti: 1. Glagol d'jat/djäit ima sedanjik de:ne-m in velelnik de:n-0. 2. Nekateri glagoli imajo v velelniku, opisnem deležniku na -/ in namenilniku drugačen tonemski naglas, kot je v glavnem spregatvenem vzorcu: Nedoločniške oblike: koua:t (tudi potko'uat); kouä:u-0 kouä:l-a kouäd-0; kouä.'t/ko'uat; kouä:n-0 -a. Sedanjiške oblike: küije-m kü:je-jo; kü:i-0 kü:i-te. Tako še predponski glagoli poko'uat, skouäit, ukouäit; glagol bnä.'t in pred- 29 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru ponski glagoli, npr. nabnäit, pobnäit, pnebnäit, uobnäit, zbnäit; glagol pRÜ:t in pred-ponski glagoli uopuäit; glagol uo'nat in predponski glagoli zo'nat; in še nekaj drugih glagolov: je'mgt, poslä:t. Zdi se, da so v tem tipu glagolov pogostejši oz. običajnejši dolgi nedoločniki. b) kratki naglašeni samoglasnik ali akut v nedoločniku, cirkumfeks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: sjqt/sjäit; sjä:u-0 sjä.i-a -0; sjä:t; (po)sja:n-0 -a. Sedanjiške oblike: se:je-m -jo; se:i-0 -te. Tako še predponski glagoli: posjat, pnes'jat. V ta tip gredo tudi vsi glagoli s pripono -o'vaiti -'wjem oz. -yat -'uijem: Nedoločniške oblike: kdp'uat; kdp'uou-0 kspuä.i-a kdpuä:l-0; kdp'uat; kdpua:n-0 -a. Sedanjiške oblike: kspüije-m -jo; kdpu:i-0 -te. Tako še: boux'uat ‛trebiti bolhe’, deVvqt/delväit, dopoued'uat, gost'vat, imen'uat, issel'uat, naROC'uat, paiRpoud'uqt, pot'uat, potneb'uat, pouel'uat, poxaik'uat, pRemisdl'uat, Raskaz'vat, Razlik'uat, sklic'vat se/sklicva:t se, spoud'uat, spak'uat, spRas'uat, stanovat, ubdciR'uat, zasledovat. Tu so običajnejši kratki nedoločniki (dolgi so izjemni). Tip IIB2 - Glagoli na -iiti -im oz. -'at -am a) akutiran sedanjik: Nedoločniške oblike: se'bt; se:lu-0/selt:u-0 seR:l-a selkl-0; se'bt; (pRe)se'len-0/(pRe)se:len-0 (pRe)selein-a/(pRe)seilen-a. Sedanjiške oblike: se:b-m se.i-jo; se.i-0 -te. b) cirkumfektiran sedanjik: Nedoločniške oblike: (po)pepe'ldt se; (po)pepe:lu-0 se (po)pepelr.l-a se (po)pepeli:l-0 se/(po)pepe:lh se; (po)pepe'ht se; (po)pepele:n-0 -a. Sedanjiške oblike: (po)pepe:b-m se -jo se; (po)pepe:l-0 se -te se. Tip IIB3 - Glagoli na -eiti -em oz. -eit -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pa:RJe:t; pa:RJe:u-0 pa:RJe:l-a pa:RJe:l-0; paiRJeit; (s)pa:RJe:t-0 -a. Sedanjiške oblike: pRt:me-m -jo; pRt:m-0 -te. Tako še predponski glagoli, npr. spa:RJe:t. Nedoločniške oblike: sprejeit; spreje:u-0 spreje:l-a sprejed-0; sprejeit; spreje:t-0 -a. Sedanjiške oblike: spre:ime-m -jo; spre:jm-3 sprejmr.-te. Nedoločniške oblike: (xote:t);14uö:tu-0 uö:tl-a -d. 30 14 Nedoločnik glagola hoteti se v kroparskem govoru ne uporablja, zato je oblika xote:t tu tvorjena umetno. Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Sedanjiške oblike: xo:čd-mluo:čd-m uo:č-jo;15 no:čd-m no:č-jo. Nedoločniške oblike: due:t se; ddiRU-0 seld'ROU-0 se ddinl-a se -a se; due:t se Sedanjiške oblike: deme-m se -jo seldeneijo se; de:R-0 seldemi-te seldmi-te se. Nedoločniške oblike: kle:t; kle:u-0 kle:l-a kle:l-0; kle:t; (pRe)kle:t-0 -a. Sedanjiške oblike: ko:une-m -jo; kö:un-d kö:usn-te. Tip IIB4 - Glagoli na -ati -'iim oz. -at -'km Nedoločniške oblike: dg:užat; da:RŽou-0 da:uža:l-a da:RŽa:l-0; daiRŽat; (za)da:RŽa:n-0 -al(za)da:RŽan-0 -a. Sedanjiške oblike: dg:RŽi:-m jo/dg:RŽ-e:/da:RŽ-e:jo; da:RŠ-0 -te. Tako še: bRemčat, cvaiRČat (nima velelnika), kleičat, le:žat, moiučat, tkšat, (za)mi:žat (gre za glagole s kratkim nedoločnikom, pri katerih je v knjižnem jeziku mogoč le dolgi nedoločnik). Posebnosti: 1. Ti glagoli imajo poleg naglašene pripone -*;- v needninskih oblikah tudi pripono -é-, npr. daiRŽe.jo, Mečejo. 2. V tem tipu glagolov je pogosta kratka oblika za 3. os. mn. sedanjika z nagla-šeno končnico e:, npr. daiRŽe:, mize:. 3. Glagol be:žat bežr.m ima velelnik be:iš-0 be:iš-te. 4. Glagol zaluičat zalčkm je v opisnem deležniku na -/ ed. m. sp. cirkumfek-tiran: zaliiiču (toda zaluičls - m. sp. mn.). Tip IIB5 - Glagoli na -iti -'km oz. -(a)t -'km Nedoločniške oblike: gouö.'Rt; gouo:RU-0 gouoRkl-a gouo:Rl-d/gouoRt:l-0; gouö.'Rt; (z)gouoRJe:n-0 -a. Sedanjiške oblike: gouoRk-m gouoRe:-jolgouoR-e:lgouoRk-jo; gouö:R-0 -te.16 Tako še predponski glagoli: pogouoiRt se, zgouoiRt se. Posebnosti: 1. Ti glagoli imajo poleg naglašene pripone -*;- v needninskih oblikah tudi pripono -é-, npr. gouorejo. 2. Govori se tudi kratka oblika za 3. os. mn. sedanjika z naglašeno končnico -e:, npr. zgouoR-e: se. Tip IIB6 - Glagoli na -'uit -em Nedoločniške oblike: mnüit; mnü:u-0 mnüd-a mnii:l-0. Sedanjiške oblike: mkne-m -jo. Tako še predponski glagoli: pRemnuit. 15 Posebna (tj. od drugih glagolov tega tipa razlikujoča se) je tudi oblika za 2. os. ed.: ud:č-0 luo:Č3-š oz. no:Č0 no:Č3-š, kjer je kratka oblika cirkumflektirana, dolga pa akutirana. 16 Prednaglasni /o/ tega glagola je lahko oslabljen v polglasnik (gomukš) ali /a/ (gouankm, gouani:). 31 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru 4 Sklep Sinhroni pregled oblikospreminjevalnih vzorcev glagolov v krajevnem govoru Krope na Gorenjskem je bil zasnovan na način, ki se je v zadnjih letih uveljavil v slovenski dialektologiji na podlagi Riglerjeve tipologije glagolskih oblik slovenske- ga knjižnega jezika, predstavljene v uvodu Slovarja slovenskega knjižnega jezika (podobne opise najdemo npr. v Smole 1996, Weiss 1998, Jakop 2003). Ta tipologija temelji ne le na različnih glagolskih priponah, ampak predvsem na naglasnem mestu v nedoločniku in sedanjiku. V članku so poleg teh dveh predstavljene tudi nekatere oblike velelnika, opisnega deležnika na -/, namenilnika in deležnika na -n oz. -t. Primerjava kroparskega krajevnega govora s slovenskim knjižnim jezikom kaže nekaj izrazito narečnih potez. Zanj je npr. značilno, da se pri glagolih z nepremičnim naglasom na osnovi (glede na nedoločnik in sedanjik) rabi samo kratki ne- določnik, in sicer tudi tam, kjer je v knjižnem jeziku mogoč tudi dolgi nedoločnik, tako npr. v akutiranih glagolih na -at -am (tip IA1, zkdat), v glagolih na -at -em (tip IA3, smeijat se in kole:dvat), ki v nedoločniku in sedanjiku ne spreminjajo tonema, ter glagolih tipa IIB4 (dg:RŽat) in IIB5 (gouöint), ki imajo v nedoločniku naglas na osnovi, v sedanjiku pa na priponi (v knjižnem jeziku obakrat le na priponi). Tudi glagoli tipov IB1 (ig'RSt), IB4 (lo'udt), IIA1 (štd'xdt), IIA2 (stRo'jdt), IIB1 (is'kdt, s'jat, kap'uat) in IIB2 (se'tet, pepe'bt) imajo naglas na kratkem (redko dolgem) samoglasniku pripone. Glagoli z naglašeno sedanjiško pripono -km imajo v množinski in dvojin-ski obliki pogosto dvojnično pripono -e:- (npr. IB2 spkjo in spe:jo, IB4 loukjo in loue:jo, IB5 žukjo in žue.jo, IIB4 daiRŽkjo in da:RŽe:jo, IIB5 gouoRkjo in gouoRe:jo). Ti glagoli imajo v 3. osebi množine lahko tudi kratko obliko z naglašeno končnico -e: (žue:). Pri akutiranih glagolih tipa ICa3 (uze:t), ICb4 (ne:st) in (pe:čt) je v sedanjiku mogoča dvojnica glede mesta naglasa, in sicer je naglas lahko na osnovi ali na priponi (uza:mejo ali uzeme:jo, ne:sejo ali nese:jo, pe:čejo ali pečeijo). Dvojnice glede mesta naglasa in njegovega tonema imajo nekateri tipi glagolov tudi v množini in dvojini velelnika, npr. tip IB4 lo'udt/loukt (lö:ute in lou'te in loukte), IB5 žue:t (žukte in zud'te), ICa3 uze:t (uze:mte in uzemkte), ICb4 ne:st (ne:ste in neskte). Predstavljeno je tudi spreminjanje tonema v različnih oblikah opisnega deležnika na -/. Tu naj bo zato le še opozorjeno na naglasne dvojnice v nekaterih tipih glagolov, npr. v tipu IA1 (zkdat), IA5 (pote:gdnt), IB5 (žue:i), IB6 (ŽRe:t), IIB1 (is'kat), IIB2 (se'ldt) in IIB6 (gouö:Rt), kjer je naglas mogoč tako na osnovi kot na priponi: pote:gsnl-a in potegnkl-a pote:gdnl-d in potegnkl-0, žkuu-0 in žuii:-0, ž'rou-0 in ž§:ru-0, kskou-0 in is'kou-0, se.iu-0 in selku-0, gouo:Rl-d in gouoRt.i-0. Kot v drugih obravnavanih oblikah je tudi v deležniku na -n oz. -t mogoče ugotoviti nekaj naglasnih posebnosti, tako npr. dvojnic v tipih ICb4 (pRebö:st) in ICc (pe:čt) ter IIB2 (se'bt) in IIB4 (zada:RŽat): (pRe)bode:n-0 in (pRe)bo:den-0 ter (pRe)bodem-a in (pRe)bo:den-a, pe:čen-0 in peče:n-0, (pRe)se'len-0 in (pRe)se:len-0 ter (pRe)sele:n-a in (pRe)se:len-a, (za)da:RŽa:n-0 -a in (za)da:RŽan-0 -a. 32 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Literatura Jakop,.Tjaša,.Tipologija.narečnih.glagolskih.oblik.na.primeru.govora.Ložnice.pri. Žalcu,.Slavistična revija.51,.2003,.št..1,.1–25. Rigler,.Jakob,.Premene.tonemov.v.oblikoslovnih.vzorcih.slovenskega.knjižnega. jezika,.Jezik in slovstvo 11,.1966,.št..1/2,.str..24–35. Rigler,.Jakob,.Akcentske.variante.I,.Slavistična revija.18,.Ljubljana,.1970,.št..1–2,. 5–15.(O.naglasu.v.opisnem.deležniku.na.-l).. Rigler,.Jakob,.Akcentske.variante.III,.Slavistična revija.26,.Ljubljana,.1978,.št..4,. 365–374.(O.naglasu.v.nedoločniku). Slovar slovenskega knjižnega jezika I, A–H,.Ljubljana,.SAZU,.Inštitut.za.slovenski. jezik,.DZS,.1980,.LV–LVIII. Smole,.Vera,.Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora..Doktorsko.delo.. Ljubljana,.1994,.11–27,.59–87,.245–247. Smole,.Vera,.Tonemski.naglas.glagolskih.oblik.v.šentrupertskem.govoru,.Razprave SAZU, Dissertationes.XV,.Ljubljana,.SAZU,.Razred.za.filološke.in.literarne. vede,.1996,.269–288. Šekli,.Matej,.Tonemski.naglasni.tipi.glagola.v.(knjižni).slovenščini,.Jezikoslovni zapiski.11/2,.Ljubljana.2005,.31–61. Škofic,.Jožica,.Glasoslovje, o b l i k o s l o v j e i n b e s e d i š č e g o v o r a K r o p e n a G o r e n j s k e m .. –.Doktorska.disertacija..Ljubljana,.1996,.194–237. Škofic,.Jožica,.Onemitev.in.oslabitev.samoglasnikov.v.kroparskem.govoru,.Slavistična revija.44,.Ljubljana.1996,.št..4,.471–479. Škofic,. Jožica,. Fonološki. opis. govora. Krope. (SLA. 202),. Jezikoslovni zapiski. 3,. Ljubljana.1997,.175–189. Škofic,.Jožica,.Nekatere.glasoslovne.značilnosti.govora.Krope. na. Gorenjskem,. Logarje v zbornik,.Zora 8,.Maribor.1999,.Slavistično.društvo,.99–108. Škofic,.Jožica,.Govorica jih izdaja: skica govora kovaške Krope,.Kropa,.Tomco,. 20 01. Toporišič,.Jože,. Glagolski.oblikotvorni.naglas.moščanskega. govora,.Razprave SAZU, Dissertationes.XIII,.Ljubljana,.SAZU,.Razred.za.filološke.in.literarne. vede,.1990,.99–107. Toporišič,.Jože,.Slovenska slovnica,.Maribor.1976,.Založba.Obzorja,.282–342.. Weiss,.Peter,.Slovar govorov Zadrečke doline, Poskusni zvezek A–H,.Ljubljana,. Založba.ZRC,.1998,.51–58. Verbal Word-Formation Patterns in the Upper carniolan Sub-Dialect of kropa Summary This synchronic overview of verbal word-formation patterns in the local sub-dialect of Kropa in Upper Carniola follows Rigler’s typology of verb forms in standard Slovenian in the introduction to the Standard Slovenian Dictionary. This 33 Jožica Škofc: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru typology is based on various verbal sufxes and stress positions in the infnitive and present tense. In addition to these two forms, this article also presents certain forms of the imperative, the l-participle, the supine, and the n/t-participle. A comparison of the local sub-dialect of Kropa with standard Slovenian reveals some clear dialect features: verbs with immobile stress on the stem (with regard to the infnitive and present tense) have only a short infnitive where the standard language can also have a long infnitive; for example, for verbs with an acute accent in -at -am (type IA1, zhdat), for verbs in -at -em (type IAS, smerjat se and koleidvat), which do not change their toneme in the infnitive and the present tense, and for type IIB4 verbs (da:RŽat) and type IIB5 verbs (gouoiRt), which have stress on the stem in the infnitive but on the sufx in the present tense (in standard Slovenian both have stress only on the sufx). Verbs of the types IB1 (ig'Rst), IB4 (lo'ustA IIA1 (šts'xst), IIA2 (stRo'jst), IIB1 (Is'kst, s'jat, ksp'ust), and IIB2 (se'bt, pepe'bt) also have a short (rarely long) stressed vowel in the sufx. Verbs with the stressed present-tense sufx -i:m often have the alternative suffix -e:- in plural and dual forms (e.g., IB2 spirjo and sperjo, IB4 louhjo and louerjo, IB5 žuhjo and žuerjo, IIB4 da:RŽi:jo and da:RŽe:jo, IIB5 gouoRirjo and gouoR&jq) In the third-person plural these verbs can also have a short form with the stressed ending -e; (žue\). For verbs with an acute accent of the types ICa3 (uzeit), ICb4 (heist), and (peičt), there are possible doublets in the present tense with regard to stress position; the stress may be on the stem or on the sufx fuzaimejo or uzemeijo, neisejo or neseijo, peičejo or peceijq/ Certain types of verbs also have doublets with regard to the stress position and its toneme in the plural and dual forms of the imperative; for example, types IB4 lo'ust/louht (loiute and lou'te and louiite), IB5 žueit (žuiite and žus'te), ICa3 uzeit (uzeimte and uzemiite), and ICb4 neist (he:ste and nesi:te) Variation of the toneme in various forms of the \-participle is also presented. Here attention should also be drawn to stress doublets in certain verb types; for example, in types IA1 (zhdat), IA5 (pot&gsnt), IB5 (žu&t), IB6 (ŽReit), IIB1 (Is'kat), IIB2 (se'tat), and IIB6 (gouoiRt), in which the stress can appear on both the stem and the sufx: pote:g9nl-a an Z»800Z»H IXSIdVZ INAOTSOXIZar Tip Nedolocnik Sedanj ik Velelnik Deležnik na -/ Namenilnik Deležnik na -n oz. -t IB1 izdä: t izda:-m izda:-jo iz'dei-0 izde:i-te izda:u-0 izda:l-a izda:l-0 izda:t izda:n-0 -a ig'RgtligRaU igRa:-m igRa:-jo ig'rei-0 igRed-te ig'Rou-0 igRa:l-a igRa:l-0 ig'RQt (za)igRa:n-0 -a IB2 spa:t spk-m spt:-jolspe:jol sp-e: s'p-g spk-te spa:u-0 spa:l-a spa:l-0 spä: t (na)spa:n-0 -a IB3 pa:RŽga:t pa:RŽ'ge-m pa:RŽge:-jo pa:RŽg-g pa:RŽgi:-te pa:RŽga:u-0 pa:RŽga:l-a pa:RŽga:l-0 pa:RŽga:t pa:RŽga:n-0 -a IB4 lo'mtllourA louk-m louk-jolloue:-jollou-e: lo:u-0 l6:u-tellou-'tellouk-te louku-0 loukl-a lourA-0 lo'mtllourA (u)loule:n-0 -a IB5 zue:t žuk-m žuk-jolžue:-jol žu-e: ž'u-glžku-0 žuk-telžug-te ži:uu-0lžuii:-0 žue:l-a žue:l-0 žue:t (uo)žt:ulen-0 -a IB6 ŽRČ:t ž:Re-m ŽRe:-jo Ž'r-3 ŽRK-te z'rou-oIzwru-o žšiRl-a zqirI-bI žq:Rgl-0 ŽRe:t (po)ža:Rt-0 -a nape:t nap'ne-m napnei-jo nap'n-g napnk-te nape:u-0 nape:l-a nape:l-0 nape:t nape:t-0 -a sne:st s'nemlsne:de-m sne:de-jo 1 sne:du-0 sne:dl-a sne:dl-g (sne:st) (sne:den-0 -a) IB7 {sme:t) sme:-m sme:-jo 1 s'mou-0 sme:l-a sme:l-0 1 1 IB8 ime:t ima:-ml'mamlmam imä:jol'majolmajo i'mglime:{-0 imen-te i'mou-0 ime:l-a ime:l-o 1 1 Tip Nedoločnik Sedanj ik Velelnik Deležnik na -/ Namenilnik Deležnik na -n oz. -t ICal pRestäd pRestä:ne-m pRestä:ne-jo pRestä:n-0 pResta:n-te pRes'tou-0 pRestad-a pRestad-0 / 1 ICa2 pouk t poukje-m poukje-jo pouki-0 pouki-te pouku-0 poukd-a poukd-0 poukt poukt-0 -a zabkt zabi:je-m zabi:je-jo zabki-0 zabi:i-te za'bou-0lzabku-0 zabid-a zabid-0 zabid zabkt-0 -a obü:t obüije-m obü:je-jo obii:i-0 obii:i-te obu:u-0 obud-a obtid-0 obiid obiid-0 -a ICa3 uzed uzä:me-m uzä:me-jol uzeme:-jo uze:m-0luz'm3 uze:m-tel uzemk-teluzmkte uze:u-0 uzed-a uzed-0 uzed uzed-0 -a gRe:t gRkje-m gRe:je-jo gRed-0 gRen-te g'Rou-0 gRed-a gRed-0 gRed (po)gR&t-0 -a ICbl pä:st pä:se-m pä:se-jo pä:s-0 pa:s-te pä:su-0 pä:sl-a pa:sl-d pa:st (po)pa:šen-0 -a (u)kRa:st (u)kRa:de-m (u)kRa:de-jo (u)kRa:t-0 (u)kRa:t-te (u)kRa:du-0 (u)kRa:dl-a (u)kRa:dl-3 kRa:st (u)kRa:den-0 -a ICb2 gRkst gRkze-m gRkze-jo gRKS-0 gRks-te gRKZ-U gRKZ-la gRkzl-3 gRkst (uo)gRt:žen-0 -a ICb3 ze.pst ze:be-0 (3. os. ed.) 1 ze:bl-3 1 1 gö:st gö:de-m gö:de-jo gö:t-0 gö:t-te go:du-0 go:dl-a go:dl-3 go:st 1 use:st se use:de-m se use:de-jo se use:t-0 se use:t-te se use:du-0 se use:dl-a se use:dl-3 se use:st se (za)sede:n-0 (za)sede:n-a ICb4 ne:st ne:se-m ne:se-jolnese:-jo ne:s-0 ne:s-telnesk-te ne:su-0 ne:sl-a ne:sl-d 1 (pRe)nese:n-0 (pRe)nese:n-a bö:st bö:de-m bö:de-jo bö:t-0 bo:t-te bö:du-0 bö:dl-a bö:dl-d bo:st (pRe)bode:n0l (pRe)bo:den-0 (pRe)bode:nal (pRe)bo:den -a ICc pe:čt pe:če-m pe:če-jolpeče:-jo pe:c-0lpe:č-0 pe:c-tel pe:č- tel peck-telpečt:-te pe:ku-0 pe:kl-a pe:kl-d pe:čt pe:čen-0lpeče:n-0 -a StRkŠt stRkže-m stRkže-jo stRt:š-0 stRks-te stRkgu-0 stRkgl-a stRkgl-3 StRkŠt (uo)stRt:žen-0 -a uälRSt ua:RŽe-m uaiRŽe-jo U31RS-0 UŠlRŠ-te uq:Rgu-0 ušiRgl-a miRgl-3 uaiRst ua:RŽen-0 -a IČ1 poueidat poue:-m poue-jo poued-0 poued-te poue:dou-0 poue:dal-a poue:dal-0 poueidat poue:dan-0 -a -J JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 14 •2008*2 Z»800Z»H IXSIdVZ INAOTSOXIZar Tip Nedoločnik Sedanjik Velelnik Deležnik na -l Namenilnik Deležnik na -n oz. -t IIA1 stkxatlsts'xgt stkxamlstsxäim (kotlAlalilBl) IIA2 StRo'jdtlstRÖÜt stRojt:-mlstRÖ:jd-m stRojk-jol StRÖÜ-jO (kot IA4 ali IB4) IIB1 is'kgt kse-m kse-jo i:š-0 ks-te kskou-0lis'kou-0 iskäd-a iskäd-0 is'kgtlkskat iskä:n-0 -a kouä:t küije-m kü:je-jo kü:i-0 küd-te kouä:u-0 kouäd-a kouäd-0 kouäitlko'ugt kouä:n-0 -a s'jgtlsjä:t seije-m se:je-jo sed-0 sed-te sjä:u-0 sjäd-a sjäd-0 sjä:t (po)sjä:n-0 -a kdp'ugt kdpü:je-m kdpü:je-jo kdpüd-0 kapüd-te kdp'uou-0 kdpuäd-a kdpuäd-0 kdp'ugt kdpuä:n-0 -a HB2 se'tet se:h-m sed-jo sed-0 sed-te sedu-0/selku-0 selkla selkl-0 se'ht (pRe)se 'len -0l(pRe)seden -0 (pRe)sele:n-al(pRe)seden-a (po)pepe'ht se (po)pepe:h-m se (po)peped-jo se (po)peped-0 se (po)peped-te se (po)pepedu-0 se (po)pepelkl-a se (po)pepelkd-0 sei (po)pepedl-d se (po)pepe'ht se (po)pepele:n-0 -a HB3 pa:RJe:t pR&me-m pRkme-jo pRkm-0 pRkm-te pa:RJe:u-0 pa;RJed-a pa:R]ed-0 pa:RJe:t (s)pa:RJe:t-0 -a HB4 dgiRŽat dg:RŽi:-m dg;RŽk-joldg;RŽ-ed da:RŽe:jo dä;RS-0 dä;RS-te da:RŽou-0 da:RZäd-a da:RZäd-0 däiRZat (za)da:RZä:n-0 -al (za)dä:RZan-0 -a IIB5 gOUOlRt gouoRK-m gouoRe:-jol gouoR-e:l gouoRK-jo gouö:R-0 gouö:R-te gouo:RU-0 gouoRrd-a gOUOJRl-dl gOUORtd-0 gOUÖlRt (z)gouoRJe:n-0 -a IIB6 mnü:t mkne-m mkne-jo 1 mnü:u-0 mnüd-a mnüd-0 1 1 Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika v luči razvoja slovničnega opisa robert Grošelj IZVLEČEK: V članku je podan kronološki pregled oblikoskladenjskih obravnav stcsl. nepredl. mestnika v znanstveni literaturi od J. Do-brovskega do aktualnih skladenjskih razprav ter njihova problemska členitev. Pri slednji je pozornost namenjena teoretičnim izhodiščem, načinu opredeljevanja rab stcsl. nepredložnega mestnika in opozorilom na leksikalizacijsko-gramatikalizacijske poteke, ki so prizadeli izhodiščne mestnike. ABSTRACT: This paper offers a chronological overview of the morpho-syntactic treatment of the OCS bare locative in scholarly literature from Dobrovský to modern syntactic papers and its problematic analysis. This analysis focuses on theoretical premises and how the use of the OCS bare locative is defined, and draws attention to lexi-calization and grammaticalization processes that have affected the original locatives. O Uvod1 Nepredložni mestnik se kot še živa slovnična kategorija (verjetno pa neproduktivna) pojavlja le v najstarejših spomenikih posameznih slovanskih jezikov; kasneje namreč izgine - predvsem na račun uveljavitve predložnosklonskih zvez. V tem pogledu predstavljajo stcsl. spomeniki (ob csl. redakcijskih in staroruskih besedilih) dragoceno gradivo, saj v njih nepredložni (v nadaljevanju nepredl.) mestnik nastopa v najširšem spektru zanj značilnih skladenjskih funkcij (prislovnega določila kraja in časa, predmeta), druge izvorno mestniške oblike pa se kažejo kot prislovi (nos^-k), celo predlogi (mva^o\(), vezniki (u/fc). Stcsl. nepredl. mestnike je torej potrebno ločiti vsaj v dve kategoriji: na sinhrono še vedno v paradigmo vključene sklonske oblike, tj. »prave« nepredl. mestnike, ter na diahrono izmestniške oblike, ki so v razvoju izgubile stik s paradigmo, tj. izvorno Doc. dr. Andreji Žele se zahvaljujem za koristne pripombe in nasvete ob branju zgodnej še različice članka. 39 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... mestniškim oblikam seje spremenil besednovrstni status, tako da sinhrono (s stcsl. stališča) govorimo o prislovih, drugotnih predlogih, veznikih Namen te razprave je dvojen: (1) podati kronološki pregled oblikoskladenjskih obravnav stcsl. nepredl. mestnika v znanstveni literaturi od slovnice J. Dobrovske-ga (1822) do najbolj aktualnih skladenjskih razprav; (2) problemsko razčleniti slovnične opise. Pri problemskem razčlenjevanju opisov je pozornost namenjena predvsem teoretičnim izhodiščem obravnav oblikoskladnje stcsl. nepredl. mestnika in morebitnim opozorilom na adverbializacijo sklona (in druge leksikalizacijsko-gramatikalizacijske spremembe, ki so prizadele mestnike). 1 Slovnični opisi oblikoskladnje stcsl. nepredložnega mestnika 1.1 Sintagmatsko izhodišče2 Kot (v osnovi) sintagmatsko bi lahko opredelili obravnavo oblikoskladnje stcsl. nepredl. mestnika v delih J. Dobrovskega (1822, 637-640), J. Kopitarja (1836 [1995]) in V. Vondráka (1912, 603-604; 19282, 293-296); sintagmatski členitvi je podrejena semantična. Omenjeni avtorji na podlagi tovrstne delitve opozarjajo na dvojno funkcijo mestnika, tj. adverbialno (npr. krajevno rKKONkHa ctt^ih nhchT. oycopoB-fc cbokh K/vioy bi*ch Supr 47.12-14; časovno h hcu/k/te otpokts. to/hi* hac-k Mt 18.17 M, Z, Sav) in adver-balno (npr. 3N<\/HeNHia bt^ih bhcalute Supr 43.7). V primeru adverbialnih mestnikov so primeri členjeni glede na semantične podtipe (krajevni, časovni), pri adverbalnih pa glede na predponskost glagolov v jedru sintagme.3 Pri obravnavi adverbalnih mestnikov so dragocene opombe v zvezi z večjo stabilnostjo nepredl. mestnika ob predponskih glagolih (predvsem tistih s predpono npn-, prim. npHKocN^TH ca, npHB/iHJKHTH ca, npHK/iA,/i,ATH ca, manj z na-, prim. Nd^-kiaTH ca, najmanj pa s predponami bis.-, sa-, ob-, oy- itn.) v primerjavi z nepredponskimi (izjemo predstavlja kocn^th ca; predvsem Vondräk 1928, 294-295).4 Ob vzhodnocerkve-noslovanskem gradivu (Ostrog., Mosk.) J. Dobrovský (1822, 637-639) opaža, da primere adverbalnega nepredl. mestnika v mlajših različicah spomenikov spremljajo 2 Sintagmatsko izhodišče v obravnavi sklona upošteva osnovno delitev funkcij glede na odnos, ki ga izraža sklon v besedni zvezi, npr. adverbalna funkcija (odnos med glagolom in samostalnikom), adnominalna (odnos med dvema samostalnikoma; prim. atributiv-nost), adverbialna (ni tesnega formalnega odnosa do neke besedne vrste /samo pomensko dopolnjevanje glagola?/; prim. Cermäk 2001,129-131). 3 J. Kopitar v Glagolita clozianus (1836 [1995]) v poglavju Opombe k skladnji slovanskega jezika (65-67) omenja samo adverbalni mestnik, in sicer ob glagolih s predponama ha- in npH-: ne npHKdCdHTecA xpHCT-bxTi -HOHxTi ali npHOBTiuJTHTHCA TdHN^mKloč. Skupaj z J. Dobrovskim k problematiki adverbalnega mestnika ustrezno uvrščata tudi zglede ob iz-glag. pridevnikih tipa npHK/ioNEN in npH/imeN, prim. rajne nebaiue npH/ienNd rn8jK-bxNum. 31.35 (Dobrovsky 1822, 637-639). 4 V. Vondräk meni, da naj bi bil mestnik ob glagolih ehc^th, kocnxth ca, npHKocNXTH ca pravilo (mogoče še ob ^pkJKdTH ca, iath ca, bas^th), medtem ko so dopolnila v obliki rod., predložnega mest. (o) ter daj. in tož. ob kti redkejša (Vondräk 1928, 294). 40 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... popravki ali pa so nadomeščeni z daj., rod. ali predložno-sklonskimi oblikami, prim. ob jtiepTBA jke ero oB/iau/k^ kocnetca Mosk. se nahaja popravek ob/iakw/h (daj. mn.) itn.; v primeru npn/iBKH no/iNwx s/idi^-k^ Prov. 27.25 se najde možnost w + mest, prim. npH/rfc?KH w s/tau,-^ cSljjhx Nd n0/1H itn. J. Dobrovský in V Vondrak sta opozorila tudi na to, da se je nekaj izhodičnih nepredl. mestnikov adverbializiralo. J. Dobrovský (1822, 640) med izmestniškimi prislovi omenja zgolj »/.../ Locales sine praepositione« ro^-k, &oa% /ianh, medtem ko je V. Vondrák nekoliko natančnejši, saj loči krajevne (Toy, Bis.Noy itn.), časovne (nos^-k, oyTp-k itn.) in ostale prislove (Andere Lokale Adverbien), med katerimi se nahajajo tako ro^-k ‘angenehm, gelegen’, noN-k ‘wenigstens’, /iks-k itn. (kasneje opredeljeni predvsem kot povedkovniki), kot načinovni ^oBp-k, KpoTMj/k (sem je uvrščen tudi veznik u/k, u,-k h ‘quamquam’; Vondrák 1928, 295-296). Manj (če sploh) so problematizirani razlogi za leksikalizacijske procese (adverbializacijo itn.), ki so prizadeli nepredl. mestnik (prim. prislov a^P-^ veznik u,-k itn.), pomanjkljivo pa je predstavljena tudi problematika obstoja/izgube adverbalnega mestnika. 1.2 Semantično izhodišče Drugi sklop obravnav oblikoskladnje stcsl. nepredl. mestnika zaznamuje se-mantično-sintagmatska preureditev členitve; semantika sklona (krajevnost, časovnost itn.) je torej nadrejena sintagmatskim opredelitvam. Med avtorje, ki so obravnavali nepredl. mestnik znotraj omenjenega okvira, lahko uvrstimo F. Miklošiča (1867; 1868-1874,636-656), J. Lośa (1922,178-180), A. Meilleta (1934,467-168) ter A. Vaillanta (1948, 177-178; 1977, 99-106).5 Njihova semantično-sintagmatska hierarhična preureditev členitve stcsl. nepredl. mestnika prinaša v svojem bistvu enake zaključke o oblikoskladnji sklona kot sintagmatsko-semantična delitev, vendarle pa je v njihovi obravnavi prišlo do kvalitativnih premikov. Osnovna delitev je vzpostavljena na semantični ravnini (primeri po Miklošič 1868-1874, tj. Syntax),6 pri čemer večina avtorjev vzpostavlja tri pomenske skupine: (a) s pomenom kraja (ciiKONiiHd rrkiH nhchT . oycopoB-k cbokh K/vioy bi^ch Supr 47.12-14), (b) časa (mi^ noujth saha/ih u,pkKkBk Prol.-Mih.), (c) načina (ro^-k /hh s-k/ic BTiicTk npoLueNkK tbok Supr. 544.11-12).7 Skupina mestnikov s pomenom kraja se nato po sintagmatskem kriteriju jasneje oz. natančneje (v odnosu do izhodiščno sintagmatskih obravnav pri J. Dobrovskem itn.) členi na adverbialne (notranja delitev glede na lastnoimenskost/občnoimen- Zaporedje.v.metodološkem.kontinuumu.predstavljata.V..Vondrák.(ne.F..Miklošič).in.J.. Łoś,.saj.uveljavljata.(a).enako.opredelitev.stcsl..jezika,.(b).enako.semantično,.(c).sinta-gmatsko,.(č).besednovrstno. opredelitev.zgledov..Uvrstitev. V..Vondráka.v.skupino. 1.1. pogojuje.izključno.hierarhizacija.opredelitev,.tj..sintagmatsko-semantična.(1.1).namesto. semantično-sintagmatske.(1.2).. Na.tem.mestu.ni.obravnavan.metodološki.razvoj.Miklošičeve.obravnave.stcsl..nepredlo-žnega.mestnika.med.razpravo.Local (1867).in.poglavjem.v.Syntax.(1868–1874)... Miklošičevi.skupini.vzroka.in.ozira.se.lahko.z.natančnejšo.tekstološko.interpretacijo.iz-loči.(op..R..G.). 41 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... skost mestnika)8 in adverbalne mestnike, ki se delijo glede na formalno-besedo-tvorno zgradbo glagolov v jedru sintagme (nepredponski, predponski glagoli).9 Pri adverbalnih mestnikih J. Łos ugotavlja, da je lokativni pomen dopolníl primaren, čeprav seje ponekod izgubil, prim. sasi^-rtm r/iaro/i-fc, npH/iejK<\TH /ho/ihtb-k.10 Tuje izpostavljeno tudi vprašanje o izgubi nepredl. mestnika: J. Los (1922,179) opozarja na pripise npr. iz Asemanijevega ev. (tip ap^HenHCKona i^-kcdpHrpd^-k 175), ki bi lahko pričali, daje bilo omejevanje nepredl. mestnika v stcsl. evangelijih lahko tudi posledica gr. vpliva.11 Pri semantično-sintagmatski členitvi je jasneje vzpostavljeno tudi razmerje med adverbialnimi (npr. čas. no/ioy nouith B^n/ik BrkicTrh.Mt25.6) in že adverbializiranimi mestniškimi oblikami (sem avtorji prištevajo aoa% bt^n-k, sh/h-k, ^oBp-k).12 Vta okvir sodi tudi Miklošičeva razlaga adverbializacije,13 s katero je avtor začrtal osnovne 8 Tu gre za vzpostavljeno razmerje med primeri tipa np-K-kirm oycopoK* ki^ch Supr 47.18 (lastnoimenski)inraKo cxtti črpani n™ kocth haul* ciMh M-kcv-k Supr. 81.3-4 (občno-imenski). Prvi naj bi bili pogostejši (Syntax, 636-637), pri čemer F. Miklošič poudarja njihovo pogostnost v str. virih (Local, 535). 9 Prim. nepredponski kock* ca ktickph/ihi pHS'feL 8.44 itn. protipredponskemu npHKA3dui( cK/jiTddro ^B'b coycE dKopoK'b Supr 18.10 (glagoli s predponami kti-, ^o-, 3d-, ha-, ob-, no-, npH-, np'E-, cii-, oy-). Tuje treba omeniti še Miklošičevo pripombo, da naj bi delitev v smislu (ne)predponskosti služila le jasnejšemu pregledu nad glagoli, saj naj bi bil mestnik odvisen od predpone samo v primeru glagolov s predpono npH- (Syntax, 639; podobno Loś 1922); kljub temu pa to delitev »rekcijskih« mestnikov (po Meillet 1934; »complément de verbe« po Vaillant 1977) navajajo vsi zgoraj omenjeni avtorji. K adverbalnim mestnikom je treba dodati še tiste ob izglag. pridevnikih (prim. NmpH/i'bneNii, NenpHrti'EceNTi). 10 Kot razlog za izgubo izvorne lokativnosti nekaterih adverbalnih mestnikov lahko vidimo naraščanje funkcijske abstraktnosti adverbalnega mestnika glede na adverbialni (op. R. G.). 11 A. Vaillant (1977) omenja primere »zastrte« sklonske pripadnosti - zaradi homonimije sklonov (prim. npHn^e p-KKd ypa/vtHN-fc toh. kar bi bil lahko daj. ali mest.) ter primere vzporedne vezave, ki naj bi pričali o postopnem izginjanju obglagolskega mestnika (konkurenco sta mu, npr. ob kocnxth ca, predstavljala predvsem rod. in daj.). Zmotna pa je ugotovitev, da nepredl. mestnik »complément de verbe« po stcsl. izgine v slovanskih jezikih (prim. Vaillant 1977, 106), saj ga najdemo med drugim tudi v str., v kateri se vseh rab ne da razložiti zgolj s csl. vplivom (prim. Toporov 1961). 12 Med adverbializirane mestnike J. Łos (1922,178-180) uvršča ves miejscownik sposobu (modalny); obravnava ga kot okamenino (leksikalizirana mest. oblika), prim. toa'e Supr 544.11 (enako trdi za izvorno pridevniške mestnike tipa AOßp'b). A. Meillet (1934, 468) meni, da naj bi bili vsi nepredl. mestniki razen »rekcijskih« omejeni na prislovne oblike, pri čemer navaja zglede &$ao\, rop'fe, 3hm% za zglede s kazalnimi zaimki, prim. ctMv, m-kct-k, TOrHk wk, pa pravi, da so bolj stabilni. A. Vaillant (1948; 1977) loči izmest. prislove (tipa 3HM-&) ter »polprislovne« zveze kraja in časa (prim. aecn'e h uioyH, no/ioy AkNe; TOrHk Mdcb). Posebno mesto zavzema obravnava F. Miklošiča, ki ob sinhrono določljivih mestnikih navaja še (iz)mestniške prislove, dodatno pa še predloge (KpkxoY, MtyK^>\) in veznik (u/k). Prislovi, predlogi in vezniki se lahko le diahrono opredelijo kot mestniki. 13 F. Miklošič opozori na adverbializacijo mestnikov (tipa 3a^\\, cp-K,^, tohjkae, wk-k, ihejk^oy, nh3»y itn.) v prvem delu Syntax - v poglavju o rabi besednih vrst (Von der bede- utung der wortclassen), in sicer prislovov (Vom adverb im engeren sinne, str. 150-170). 42 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... poteze. leksikalizacijsko-gramatikalizacijskih.procesov,.ki. so. prizadeli. izhodiščno. mestniške.oblike.in.se.kažejo.v.njihovem.različnem.besednovrstnem.statusu.14 1.3 Uveljavitev funkcijskega (stavčnočlenskega) izhodišča Sintagmatsko.izhodišče.členitve.stcsl..nepredl..mestnika.v.drugi.polovici.20.. stol..nadomesti.funkcijski.(stavčnočlenski).kriterij,.kar.pomeni.prehod.od.razmerja,. ki.je.definirano.besednozvezno.(mestniška.imenska/zaimenska.oblika.v.razmerju. do.glagola,.samostalnika.itn.),.k.stavčnočlenski.vlogi.(skladenjski.funkciji),.ki.jo. ima.mestniška.oblika.v.stavku.15.Ob.njej.se.–.hierarhično.nižje.–.pojavlja.tudi.se-mantična.delitev. 1.3.1 Med.osrednja.dela.o.stcsl..nepredl..mestniku.gotovo.sodita.razpravi.V.. Iz Miklošičeve obravnave in eksplicitnih opozoril je razvidno, da avtor njihove sklonske oblike ne pogojuje skladenjsko, ampak jih vidi že kot ločeno besedno vrsto, tj. kot leksi-kalizirane mestnike (prislove), ki vstopajo v skladenjske zgradbe kot slovarske enote z določeno skladenjsko vlogo (pomenom). Pri tem razume prislove iz izvorno sklonskih oblik kot »/.../ erstarrte, d. i. aus der gemeinschaft mit den übrigen mehr oder weniger ausgeschiedene causformen« (Syntax, 151). F. Miklošič (Syntax, 151-152) domnevana-slednji način leksikalizacije (adverbializacije): »/.../ manche themen haben sich nur in einigen casus erhalten, die daher als adverbia betrachtet werden: /.../ vtne draussen, izt vtnu von aussen. wären auch die anderen casus gebrauchlich, so wäre kein grund vorhanden, die angeführten formen, deren syntaktische bedeutung nichts singuläres darbietet, als adverbien anzusehen. in anderen fällen haben die casus nicht die ihnen sonst als regel zukommende bedeutung: /.../; daher auch die sing. loc. neutr. nominaler form blazê, vysocê, gortce als adverbia behandelt. andere formen lassen sich keinem bestimmten casus zuweisen und scheinen Überreste aus einer casusreicheren urzeit zu sein /.. V.« F. Miklošič prislove uvršča med »členke« (partikeln), ki predstavljajo vse nepregibne besedne vrste, tj. prislove, predloge (podvrsta prislovov), veznike. Pri tem ne opozarja povsod na nove leksikalizacijsko-gramatikalizacijske spremembe, ki so omogočile besedno vrstno osamosvojitev posameznih sklonskih oblik, vzpostavi pa razmerje med njimi. Tako za drugotne predloge pravi, da jih od prislovov loči to, da lahko natančneje določajo glagole in pridevnike ter opravljajo vlogo glagolskih predpon (prim. ßaiveiv proti napaßaiveiv). Za predloge velja, da so izgubili samostojnost, vendar pa so na ta račun pridobili »die syntaktische kraft der beziehung auf einen gegenständ«, tako da izražajo razmerja med posameznimi stavčnimi členi (Syntax, 150-151). Pri veznikih se ne spušča v njihov nastanek, temveč le vzpostavi razlikovalno razmerje med njimi in prislovi: oboji spadajo v skupino členkov, vendar pa samo vezniki zaznamujejo razmerja med stavki. F. Miklošič pojasni, da gre pri tem za razliko v skladenjskem pomenu (Syntax, 151); s tem je verjetno mišljena razlika v skladenjski vlogi. 14 Njegova razlaga ni popolna, vendar v grobem opozarja na skladenjske spremembe, ki so prizadele mestniške oblike. V zadostni meri nista problematizirana niti nastanek niti izguba adverbalnega mestnika. 15 Stavčni člen lahko opredelimo kot skladenjsko relevantno prvino stavčne zgradbe, ki se jo določa s skladenjsko analizo (prim. delitveni kriterij po obliki, mestu v stavčni zgradbi, vprašalnici; ESČ, 100-101; ESJ, 308). To tradicionalno (posplošujočo) opredelitev stavčnega člena navajam zgolj zaradi vzpostavitve razlike med sintagmatsko in stavč-nočlensko členitvijo (obe delitvi se tudi prepletata). O problematičnosti stavčnočlenskih opredelitev glej Dular 1982, 35-43; Cermäk2001, 157-160; ESČ, 100-101. 43 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... N. Toporova (Toporov 1961),1 krajevni prislov (rop-fc, a0/1-k) ali celo predlog (prim. Bp^oy); metaforični pomenski premiki v nastanku izmest. časovnih (sh/h-k, oyTp-fc), načinovnih prislovov (^oBp-k, ropku/fc) itn. Funkcija predmeta zaznamuje nepredl. mestnike ob glagolih dotikanja ali dejanja, katerih rezultat (dotik, združitev) je zaznamovan z mestom dotika. Pri predmetni funkciji gre tudi za rezultat premika k abstraktnosti, pri čemer konkretni krajevni pomen oslabi; poleg tega je treba poudariti načeloma nepredl. obliko predmetov ter dejstvo, da so tudi sami glagoli s predponami (ki naj bi skupaj s predlogi etimološko sodili k prislovom) nekako »blokirali« predlog pri mestniku (Bauer 1963, 272-273; Toporov 1961, 190-193).20 Nadaljnja delitev predmetnega mestnika ustreza Miklošičevi besedotvorni shemi (nepredponski proti predponskim glagolom),21 pri čemer pa velja izpostaviti vsaj tri novosti: (a) avtor dosledno navaja primere vzporedne vezave (kritičen tekstološki komentar); (b) predstavljena je zastopanost sklona ob določenem glagolu po stcsl. spomenikih; (c) izpostavljena je relativna stabilnost me-stniškega predmeta ob glagolih kocn^th ca, npHKocN^TH cAternpHKdcdTH ca (primeri se ponavljajo v razpravah, op. R. G.). Avtor na koncu poudari, daje izguba nepredl. mestnika v predmetni funkciji splošnoslovanski notranjejezikovni proces (vpliv gr. je izjemen), njegova prisotnost v stcsl. in csl. pa posledica konzervativizma knjiž. jezika22 (Bauer 1963, 284-285). stnaimena),prim. cxtti ct^P^'nen w kocth NdWA ce.uk *i-l5CTl5Supr81.3,zakateremeni, da so značilni predvsem za vzhodnobolgarske spomenike (Sav, Supr). Sledijo pogostejši »časovni« mestniki (tipa 3hm% oyTp'fe, tomi* mc% v csl. spomenikih malo primerov), ki se besednovrstno že približujejo prislovom, in izmestniški prislovi časa (N'KiN'b, noa/i/fe, /idNH), kraja (rop'fe, NH3>y, ktinoy); manjkajo pa načinovni izmestniški prislovi. 20 Sem bi sodila opomba V. N. Toporova (1961, 190) o »prerazporeditvi stare zgradbe kocnäth ca npH iMh, povezane s fiksacijo preverba pri glagolu«; predponskost glagola naj bi vplivala na relativno stabilnost mestniškega predmeta v času. Do kasnejšega iztisnjenja mestnika s položaja predmeta - po J. Bauerju - pride zaradi prevrednotenja dejanja, ki ga izraža glagol; pojavi se sprememba »optike«: pozornost se preusmeri od rezultata dejanja na proces (predmet v mestniku med drugim ne ustreza npr. predstavi usmerjenosti dejanja, kiji ustreza daj., itn.). O prevrednotenju oz. soobstoju različnih možnosti pomenske interpretacije predmeta pričajo številni primeri vzporedne vezave, njegovo izgubo »podpira« sklonska homonimija (predvsem z daj. in rod. v različnih spolih in številih; Bauer 1963, 273-274). Prav raziskava slednje bi omogočila natančnejše sklepanje o vzrokih za izgubo predmetnega mestnika (op. R. G.). 21 J. Bauer meni, daje bil nepredl. mestnik nekoč edina oblika ob mnogih glagolih s predpono npH- (glagoli z drugimi priponami, prim. kti-, ha-, 3d-, obti- itn., so zastopani z dosti nižjim številom primerov), ohranil pa seje predvsem ob glagolih z bolj abstraktnim pomenom (Bauer 1963,281). 22 V dosedaj obravnavanih razpravah se nahajajo tudi podatki o vplivu grškega jezika na rabo stcsl. nepredl. mestnika, ki je po mnenju večine avtorjev marginalen (prim. Bauer 1963, Toporov 1961) ali kvečjemu negativen (odstranjevanje v korist drugih skladenjskih sredstev). Večina pa priznava, da je izginjanje nepredl. mestnika predvsem 45 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... Obravnava mest. oblik v funkciji predmeta - njihovega nastanka (glagoli dotikanja, »mesto dotika« kot predmet; oslabitev pomena krajevnosti, premik k abstraktnosti), obstoja (predponskost glagola »blokira« predložnost; stilistična variacija, konzervativnost stcsl. kot zaviralec izgube predmetnega nepredl. mestnika) in izgube (preusmeritev »optike« od rezultata na proces dejanja; izgubo podpira vzporedna vezava, sklonska homonimija) predstavlja temeljno poglobitev vedenj o oblikoskladnji stcsl. mestnika. 1.3.2 Spoznanja omenjenih razprav (Bauer 1963, manj Toporov 1961) povzemata - v strukturno enaki podobi - J. Kurz (1969, 208-209) ter bolgarska FpaMamuKa Ha cmapoöhjizapctam esutc (1993, 463-465). Skromno opombo je nepredl. mestniku (prislovnodoločilna krajevna in časovna ter predmetna raba) namenil R. Večer-ka (1984, 116-117); podobno velja tudi za S. Damjanoviča (2003, 167-168) ter H. Lunta (20017, 147-148). Skromen je tudi G. A. Haburgaev (1974, 381-384), saj obravnava samo dve prislovnodoločilni rabi nepredl. mestnika - krajevno (znane primere spremljajo izmestniški krajevni prislovi) ter časovno (prim. i Hcu/fc/rfc to/hi* Hdc-fc Mt 17 M), predmetna raba paje popolnoma zapostavljena. Še bolj okrnjena je oblikoskladnja sklona v Haburgaev 1986 (244-247). 1.4 Sintaksistično in morfologistično izhodišče Namen obeh izhodišč - gre za teoriji sklona z največjo veljavo v drugi polovici 20. stol. -je sistemska razlaga pomenov/funkcij predvsem nepredl. sklonov (predhodne teorije so pri razlagi rabe sklonov izhajale iz delitev, pri katerih so se funkcijska merila mešala s semantičnimi, slovarskimi itn.). Sintaksistično izhodišče (po J. Kuryłowiczu in A. W. de Grootu) temelji na domnevi, da so skloni skladenjskopomensko razločevalni, zanje pa sta bistvena samo distribucija in funkcija. Skloni nimajo lastnega notranjega pomena: le-ta se v stavku določa z ozirom na glagol. Sklonski pomeni se pri tem premikajo med dvema slovanski notranjejezikovni proces. Vplivu grščine na sklonsko vezavo in sinonimni rabi sintetične in analitične vezave se je v delu Synonymous use of synthetical and analytical rection in Old Church Slavonic verbs iz leta 1964 posvetil A. Sjöberg. Avtor v svoji raziskavi pokrije med drugim 27 glagolov, ki so se v stcsl. vezali tudi z nepredl. mestnikom (v analizo vključi 25 najbolj »gotovih«; prim. Sjöberg 1964, 88). Glotometrični rezultati navajajo k sklepanju, da je bil sicer grški vpliv pri omenjenih glagolih največji pri vzpostavljanju analitične vezave, vendar je bilo splošno nagibanje k analitičnosti močnejše, tako da prvega skoraj izniči; po drugi strani naj grški vpliv ne bi zaznamoval sintetične vezave (Sjöberg 1964, 96, 126). Naraščajoča analitična vezava je torej zaznamovala glagole, ki naj bi se vezali z nepredl. mestnikom. Po analizi A. Sjöberga je nepredl. mestnik že v stcsl. predstavljal le 48 % vseh možnosti sintetične vezave (močan le pri npHKocNXTH ca) in celo samo 22% vseh dopolnil ob navedenih glagolih (Sjöberg 1964, 126). Avtor sklepa, daje bil nepredl. mestnik v času stcsl. že v »regresni«, vendar paje bil prvim stcsl. prevajalcem še znana kategorija. Močna tendenca k izbiri grškim vzorcem ustreznih skladenjskih zgradb je prve slovanske prevajalce vzpodbudila, da so to sredstvo, ki je bilo v pog. jeziku že arhaično, tudi uporabili (ne v smislu kalka, ampak verjetno stilistične variacije; op. R. G.). Njegova »recesija« je bila zahvaljujoč stcsl. normi nekoliko upočasnjena, ni pa mogla biti popolnoma zaustavljena (Sjöberg 1964, 127). 46 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... poloma:.sintaktičnostjo/slovničnostjo.(predvsem.im.,.tož.,.rod.).in.semantičnostjo/ konkretnostjo.(daj.,.mest.,.or.).ter.primarnimi.in.sekundarnimi.vlogami.(Dular.1982,. 49;.Blake.1994,.32–34)..Stcsl..tožilnik.lahko.–.v.skrajnih.točkah.–.opredelimo.kot. direktni.predmet.(slovnični.sklon).v.primarni.ter.npr..prisl..dol..časa.(semantični. sklon).v.sekundarni.vlogi.23 Po.morfologistični.teoriji.R..Jakobsona24.ima.vsak.sklon.eno.splošno.pomensko. invarianto.(Gesamtbedeutung –.intenzionalni.pomen),.medtem.ko.v.besedilu.nasto-pajo.posebni.sklonski.pomeni.(Sonderbedeutungen;.ekstenzija.sklona),.med.kate-rimi.je.najpomembnejši.temeljni.(Hauptbedeutung)..Splošna.pomenska.invarianta. predstavlja.»vrednost«.sklona,.ki.izhaja.iz.njenega.položaja.v.celotnem.sklonskem. sistemu,.tj..iz.razmerij.do.splošnih.pomenskih.invariant.drugih.sklonov.(korelativ-nost)..V.tem.primeru.gre.za.vzpostavljanje.razmerij.na.paradigmatski.osi.(zato.mor-fologistično.izhodišče),.medtem.ko.opis.variant.sodi.v.skladnjo.(ravnino.besednih. zvez)..R..Jakobson.je.razmerja.med.invariantnimi.pomeni.sklonov.v.rus..določil.s. sestavom.binarnih.nasprotij.pomenskih.lastnosti.(a).usmerjenosti,.(b).obsežnosti,.(c). osrednjosti.(vsak.sklon.je.glede.na.lastnost.ocenjen.pozitivno.ali.negativno;.Dular. 1982,.46–49;.Blake.1994,.39–42).25 1.4.1 Sintaksistično izhodišče V.sintaksistični.teoriji,.ki.zaznamuje.deli.K..I..Hodove.(Hodova.1963).in.–.v.bolj. omejenem.okviru.–.Cz..Bartule.(Bartula.1964),.so.(sinhrono).funkcije.stcsl..nepredl.. mestnika.razvrščene.od.najbolj.»sintaktičnih«.predmetnih.do.najbolj.»semantičnih«. prislovnodoločilnih..K..I..Hodova.(1963,.8–10).tako.prenaša.Kuryłowiczev.»semio-loški«.zakon.(delo.Le problème du classement des cas)26.na.sklonsko.problematiko:. loči.med.primarno.in.sekundarno.funkcijo.sklona.v.določenem.skladenjskem.položaju,. pri.čemer.sklon.s.sekundarno.funkcijo.zaznamujejo.posebni.pogoji.in.ožja.sfera.rabe. v.odnosu.do.primarne..Sklonska.»многофункционалность«.(Hodova.1963).pa.se. kaže.tudi.v.tem,.da.se.sklon.lahko.nahaja.na.dveh.različnih.ravneh.abstrakcije.(po.A.. W..de.Grootu).–.sklonske.oblike.v.semantičnih.pomenih.izražajo.»konkretne«.oko-liščinske.odnose.(isti.funkciji.lahko.ustreza.več.okoliščinskih.pomenov),.slovnične. 23 O modificiranih postavkah sintaksistične teorije z ozirom na aplikacijo (na posam. jezike) glej Dular 1982 (50-53). Modifikacije sintaksizma se kažejo v različnem postulira-nju sintaktičnih sklonov: nekateri mednje uvrščajo daj. (sklon indir. predmeta) in ergativ (sklon »prehodnega osebka«; Blake 1994, 32). 24 Prim. »Beitrag zur allgemeinen Kasuslehre: Gesamtbedeutungen der russischen Kasus« (zbornik Travaux du Cercle Linguistique de Prague VI, 1936) ter »MopiJiojioriiHecKiie HaÖJiio/ieHHJi Ha/i cjiaBJiHCKHM CKJioHeHiieM (cocTaB pyccKHX na^e5KHtix (JiopM)« (zbornik American Contributions to the Fourth International Congress of Slavists, 1958). 25 Jakobsonov model morfologistične teorije je doživel več modifikacij v sklopu opisov sklonskih sistemov posameznih jezikov (prim. Dular 1982, 47-49). 26 Kuryłowiczev »semiološki« zakon (po Kuryłowicz 1960) se v interpretaciji K. I. Hodove glasi: »/.../ čim ožja je sfera razprostranjenosti znaka, tem bogatejša je njegova vsebina (pomen); čim širša je sfera rabe, tem revnejša je vsebina.« Znaki z ožjo sfero rabe so podrejeni tistim s širšo (Hodova 1963, 5-6). 47 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... sklone pa zaznamuje čista skladenjska raba (temelji na vezljivostnih/vezavnostnih zahtevah nadrejenega člena ali na stavčni strukturi v celoti).27 Stcsl. nepredl. mestnik je obravnavan med obglagolskimi skloni, ki jih zaznamujeta svobodna ali tesna zveza z glagolom (oTHonieHna cbo6o/thoh, tcchoh cb33h).28 Skloni v odnosu svobodne zveze z glagolom se nahajajo na bolj perifernih položajih, medtem ko so skloni tesnih zvez na bolj središčnih položajih v odnosu do glagola (Hodova 1963, 46). Med tesnimi zvezami so izpostavljeni t. i. »prvi« predmeti predmetnih glagolov29 (ki prevladujejo nad prislovnimi primeri) - ob redkih nepredponskih (prim. bhc-kth, kocn^th ca KO/Hk, He/Hk), ki jim konkurirajo najbrž kasnejši (Bauer 1951) kocn^th Koro Bis. HkToterdaj. (nepredl. in s predlogom kis.) ob kacath ca, inpogostejšihpredponskih NA/ie?KATH, noTiiKN^TH ca, npHKocN^TH ca, npH/iBKATH, npHck^-kTH itn. (z opombami V. N. Toporova o konkurenčnih sredstvih; Hodova 1963, 77-80). Mestniške oblike se pojavljajo tudi med »bolj oddaljenimi« predmeti preh. glagolov (prvi, premi predmet ima večinoma tož. obliko): s funkcijo predmeta-pre-jemnika (ooteKT-azrpecar). Mestnik se nahaja samo ob prehodnih glagolih s predpono npn- (prim. npn/iojKHTH T-fc/tece cBoe/Hk /iakoti* ^hni* Mt 6.27 M); čeprav se v razvojni luči kaže kot starejši, je v tej poziciji konkurenca »osnovnemu« daj. (Hodova 1963, 83, 87).30 Ostali mestniški primeri so uvrščeni med sklone v svobodni zvezi z glagoli; leti, kot določujoči členi, so lahko semantično raznovrstni, določevani člen (mestnik) 27 Z razvojnega vidika naj bi skloni - po A. W. de Grootu - imeli najprej semantične, šele kasneje tudi slovnične funkcije, kar predvideva obstoj prehodnega pasu sklonov s funk- cijami obeh tipov (Hodova 1963, 23-25). 28 Tesno zvezo zaznamujejo leksikalno različni določevani členi ob lekiskalno opredeljivih določujočih (Hodova 1963, 46). A. M. Peškovskij opredeljuje tesno zvezo tudi s t. i. cujibHbiM ynpaenenueM (krepka vezava); pri tem naj bi šlo za »obvezno« zvezo (prim. Peškovskij 1956, 285; Hodova 1963, 47). 29 Gre za slovnične sklone (po J. Kuryłowiczu) ob tistih predmetnih glagolih, ki naj bi za razliko od premih (s predvsem tožilniškim predmetom) lažje nastopali brez predmeta; predmetne glagole pa naj bi po drugi strani določala tudi (predvsem) netožilniška oblika njihovih predmetov (Hodova 1963, 66). 30 Delo Cz. Bartule (Bartula 1964) je problemsko ožje zastavljeno kot razprava K. I. Hodo-ve; avtor namreč obravnava samo zveze glagola s predmetom, kijih s formalno-slovničnega in pomenskega vidika definira kot »družljivostne« (v širokem smislu atributivne), ki temeljijo na odnosu rekcije (Bartula 1964, 19). V tem delu, ki se približuje sodobnim vezljivostnim teorijam z vzpostavitvijo t. i. »odnosniškega pomena«, se nahaja nekaj načelnih in revolucionarnih ugotovitev: v poglavju namenjenem stranskim in izjemnim predmetnim konstrukcijam Cz. Bartula sicer navaja, da se mestnik pojavlja ob glagolih kocnäth ca, npHKocN/KTH ca, npH/iojKHTH, npH/iEJKdTH itn., vendar mu določa v večini primerov kar funkcijo krajevnega prisl. dol. Prehod krajevne funkcije v predmetno vidi samo v primerih tipa ktito ectti koch^kt^ ca rvniN'b L 8.45 ter xotawte npHKocH^TH ca tMh. Mk 3.10 M, Z (ob podčrtanih glagolih), v katerih naj bi na prehod med predmete vplivala podobnost z zvezami tipa kocnxth + tož. (»prvi«, tožilniški predmet naj bi vplival na skladenjsko funkcijo/pomen mestnika ob kocnxth ca - mestnik ne pomeni mesta dotika, temveč predmet, ki ga dotikanje zadeva; Bartula 1964, 97-98). 48 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... 31 Nepredl. skloni v svobodnih zvezah z glagoli (v funkciji prisl. dol.) so v stcsl. arhaizmi. Nekateri so se adverbializirali že pred stcsl., drugi pa so bili na poti skladenjske idioma-tizacije (Hodova 1963, 107). 32 Zanimivo je dejstvo, da avtorica ne uvršča med primere z določili relativno pogostih zvez tipa ciMh iwkcvk, vsMh i&ck, kljub temu da jih gradivo izkazuje (prim. Toporov 1961, 183-186). 33 Sinhronemu stališču ustrezno je K. I. Hodova izključila iz obravnave že adverbializirane nepredl. mestnike (tipa a$a% KiiN'b, Aoep'b itn.). 34 J. Bauer v zvezi z nepredl. mestnikom v funkciji predmeta meni (tudi ob glagolih tipa npH/iojKHTH, npH/iejKdTH, npH/i'bnHTH ca): »XapaKTepHO, hto 3/jeci> He npoiicxo/nrr 3aMeHa öecnpe^n. jioicaTHBa npe^ji05KHtiM. 3to CBH/jeTejitcTBveT, HecoMHeHHO, 06 yTpaTe jioicaTHBOM ero MecTHoro 3HaneHHa b TaKiix KOHCTpyKniiax. npe/jjioxHtm jiok. pa je pomensko zamejen. Tovrstni odnosi povzročajo približevanje sklonskih oblik prislovom31 (funkcijsko bijih lahko uvrstili med prisl. dol.; op. R. G.), kijih opredeljuje predvsem semantični tip funkcioniranja, marginalna pozicija glede na glagol in dokajšnja formalna svoboda, kar predvideva precej konkurenčnih sredstev (Hodova 1963, 106-107). Nepredl. sklonske oblike se delijo (kar naj bi bilo semantično motivirano?) na samostalnike brez določil in tiste z določili. Avtorica mestnik uvršča med prve; zaznamujeta jih pomen kraja (mestovnost), prim. bts.hbts.lua nanshanshh A 283 (ob lastnoimenskih poimenovanjih ter ob občnem /h-kcto), ter pomen časa tipa no/ioyNouiTH jke BT^n/ik bwctt* Mt 25.6 M, a oyTp-fc bt* orm* ewmitomo Mt 6.30 M (Hodova 1963, 108-110; primeri in komentarji večinoma po Toporov 1961).32 Seveda pav navedenih funkcijah prevladujejo predložnosklonske oblike samostalnikov, ki imajo natančnejši pomen (kraj: btJna + mest., npn/o + mest., ob + tož.; čas: btJna + mest./tož., npn + mest. ita). Predvsem zaradi izpodrinjanja perifernih (tj. prislovnodoločilnih) nepredl. sklo-nov s strani predložnosklonskih oblik K. I. Hodova domneva, da so se nepredl. skloni umaknili na središčne pozicije. Pri tem so se posamezni skloni ustalili ob določenih glagolih in postali njihova obvezna določila. Avtorica izpostavi tudi dejstvo (žal brez osvetlitve), da nepredl. mestnik v stcsl. ni imel ne primarne skladenjske funkcije ne primarnega semantičnega pomena (Hodova 1963, 121-123, 153). Med dobra spoznanja »sintaksizma« spada ugotovitev K. I. Hodove, daje do izgube mestnika prišlo najprej v semantičnih »pozicijah« (mestnik seje adverbiali-ziral ali pa so ga nadomestile predložnosklonske oblike; op. R. G.).33 Med pomanjkljivosti te razlage pa lahko štejemo dokaj posplošujočo trditev, da nepredl. mestnik v stcsl. ni imel primarne skladenjske funkcije niti primarnega semantičnega pomena. Čeprav je mogoče trditev s sinhronega stcsl. vidika utemeljena (nepredl. mestnik kot neproduktivna jezikovna kategorija, nadomeščanje z drugimi skloni, razvoj v smeri idiomatizacije), bi bilo vendarle treba omeniti izhodiščno krajevnost (semantičnost) in periferno postavitev v sistemu, ki sta omogočali njegovo postopno izgubo. Pretirano se zdi tudi mnenje Cz. Bartule (1964, 97-98), da lahko mestniške oblike ob glagolih tipa npH/iojKHTH, npH/»jKATH, npH/rfcnHTH ca itn. opredelimo kot prisl. dol. kraja (ne pa tudi tistih ob kocn^th ca, npHKocN^TH ca), saj so glagoli pomensko blizu, mestnik pa kasneje nadomestijo istajezikovna sredstva - nepredl. rod. in daj., daj. s predlogom Kis. (prim. Bauer 1963, 274).34 49 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... 1.4.2 Morfologistično izhodišče Pri določevanju t. i. morfoloških pomenov sklonov E. V. Češko in 1.1. Revzin (predvsem Češko-Revzin 1973, tudi Češko 1967) izhajata iz nasprotij, ki nastopajo v sistemu skladenjsko-semantičnih funkcij35 in temeljijo na diferencialnih semantičnih oznakah, ki naj bi pripadale določenemu sklonskemu morfemu. Gradivo razprave predstavljajo nepredl. skloni, ki vstopajo v osebkovo-predmetna razmerja (Češko- Revzin 1973, 438-440).3 teb-k Sin (v stcsl. in najstarejših slov. besedilih arhaizem, v modernih slov. jezikih pa adverbializirane oblike; Večerka 1993, 292-293).45 Sinhrona obravnava skladenjskih funkcij ne dovoljuje avtorju uvrščati med mestniške oblike v funkciji prisl. dol. izmestniških prislovov, saj bi šlo za anahro-nizem (enako velja za prisl. dol. načina, prim. Večerka 1993, 295-296). Tudi sicer avtor diahrona pojasnila dosledno ločuje od obravnave sinhronih pojavov. Z vidika sklonske oblikoskladnje je takšna obravnava mestniških realizacij udeležencev/okoliščin problematična v tem, da nekoliko zabriše leksikalizacijske poteke in povezavo med predmeti, prislovnimi določili, prislovi (celo predlogi, vezniki), kar ima svojo diahrono vrednost. R. Večerka podaja v grobem podobne opredelitve stcsl. nepredl. mestnika kot J. Bauer, kar je zaradi delne prekrivnosti vezljivostnih in stavčnočlen-skih opredelitev pričakovano. Poudarjena sinhronija mu tako ne omogoča opozoriti na vse izmestniške jezikovne elemente (in problematizirati njihovega nastanka), vzpostavi pa lahko vezljivostno obravnavo, ki se kaže npr. v poudarjanju pomenske plati glagolov, ki odpirajo mesto mestniškemu predmetu. 2 Sklep Analiza slovničnih opisov oblikoskladnje stcsl. nepredložnega mestnika je pokazala, da se je jezikoslovna razlaga skladenjskih rab tega sklona premikala od sin-tagmatsko-semantične členitve pri J. Dobrovskem idr. preko hierarhične semantič-no-sintagmatske preureditve pri F. Miklošiču, J. Lośu (tudi A. Meilletu, A. Vaillantu) k uveljavitvi funkcijske in semantične klasifikacije pri J. Bauerju, V. N. Toporovu. Upoštevanje skladenjskih razprav J. Kuryłowicza, A. W. de Groota, R. Jakobsona 45 Pri načinovnih prislovih govori o oblikah tipa ^oep'b kot o izpridevniških (Večerka 1993, 296). Tudi domnevno mestniški »funkcionalni« predikativi (povedkovniki) tipa r$&% Tp-bB-b, /i^A-fe so obravnavani v zanje predvidenem razdelku, tj. Funktionale »Prädika-tiva« als Prädikat; avtorjih razume kot »/.../ Bildungen auf-ě« (prim. Večerka 1993, 128-129). 54 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... je v šestdesetih letih 20. stol. omogočilo analizo stcsl. nepredl. mestnika z vidika sintaktičnosti oz. semantičnosti, ki upošteva tudi vezljivostno moč prvine (navadno glagola), ki zahteva, dopušča nepredl. mestnik (K. I. Hodova, Cz. Bartula), in njegovo morfologistično obravnavo s pomočjo diferencialnih semantičnih oznak (cen-tralnost/perifernost pasivnost/aktivnost, usmerjenost od predmeta oz. k predmetu), pri čemer se lahko stcsl. mestniški predmet opredeli kot razlagalni (njegova glavna skladenjsko-semantična funkcija; E. V. Češko, I. I. Revzin). Končno točko obravnav predstavlja teorija vezljivosti (R. Večerka), ki postavlja v izhodišče pomensko podstavo povedi; stcsl. nepredl. mestnik postane v določeni skladenjski funkciji le oblikovna realizacija ene od prvin podstave (udeleženec, okoliščina). V problemski členitvi slovničnih opisov stcsl. nepredl. mestnika je treba poudariti dokajšnjo uravnoteženost pri izpostavljanju adverbialne - adverbalne, pri-slovnodoločilne - predmetne, semantične (konkretne) - sintaktične (abstraktne), družljive - vezljive vloge nepredl. mestnika v stcsl. skladnji (pri tem so skladenjske vloge, čeprav znotraj različnih teoretičnih modelov, uravnane). V vseh pristopih sta poudarjeni periferna postavitev mestnika v stcsl. sklonskem sistemu in njegova izhodiščna konkretnost (krajevnost), ki zaznamujeta vse njegove skladenjske vloge/ funkcije (do določene mere celo predmetno) in sta predstavljali izhodišče za leksi-kalizacijsko-gramatikalizacijske razvoje v smeri prislovov, predlogov, celo veznikov ali nadomeščanje s strani drugih sredstev (predmetni nepredl. mestnik nadomeščata rod. in daj. itn.; Večerka 1993, 271). Z vidika celostne obravnave oblikoskladnje stcsl. nepredl. mestnika predstavlja pomanjkljivost predvsem sintagmatskega, deloma pa tudi semantičnega opisa (prim. 1.1 in 1.2) premalo jasno ločevanje stcsl. adverbialnih/adverbalnih mestnikov od že adverbializiranih mestniških oblik, saj se na ta način vzpostavlja anahronistično stanje (prim. načinovne prislove tipa a^P*)-46 O obratni situaciji, tj. o prešibkem upoštevanju diahrone problematike, lahko govorimo v pretežno sinhronih sintaksističnem in vezijivostnem pristopu (prim. 1.4.1 in 1.5). Prav besednovrstni prehodi nepredl. mestnikov (ob velikem številu konkurenčnih skladenjskih sredstev) ponazarjajo njihovo periferno postavitev v stcsl. sklonskem sistemu in semantičnost (kar bi skupaj z ilustrativnimi primeri sodilo v diahrono opombo). Sintaksistično in vezljivostno izhodišče členitve rab stcsl. nepredl. mestnika sta se izkazali kot manj primerni tudi zato, ker oblikoskladnja stcsl. nepredl. mestnika ne predstavlja zaključenega problemskega poglavja, temveč je mestnik le realizacija neke sintaktične/semantične funkcije (sintaksizem) ali udeleženca/okoliščine (vezljivost). Kot problematičen se kaže tudi morfologistični pristop, ki seje kljub nekaterim zanimivim spoznanjem (prim. 1.4.2) izognil prislovnodoločilnim rabam mestnika, hkrati pa ni osvetlil niti njegove osrednje predmetne vloge ob glagolih tipa npH/iejK<\TH, npH/i-fcnHTH ca, kocn^th ca, 46.Vključevanje.izmestniških.prislovov,.povedkovnikov,.predlogov.itn..v.poglavja.name-njena.oblikoskladnji.stcsl..nepredložnega.mestnika.je.razumljivo..Opisi.stcsl..sklonskega. sistema.predstavljajo.običajno.del.diahrone.(primerjalnoslovanske).skladnje,.ki.se.ukvar-ja.tudi.z.leksikalizacijskimi.in.gramatikalizacijskimi.spremembami.sklonskih.oblik..Kot. pomanjkljivo.pa.lahko.opredelimo.nejasno.ločevanje.diahrone.problematike.od.sinhro-ne.... 55 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... npHKocN^TH ca (problematična je opredelitev stcsl. mestnika kot razlagalnega predmeta ob glagolih govorjenja, sprejemanja tipa ckB-k^-kTMkCTBOBdTH - sploh glede na to, da stcsl. v tej vlogi izkazuje mest. z o). Najprimernejši opis oblikoskladnje stcsl. nepredl. mestnika je omogočil pristop J. Bauerja (funkcijsko in semantično izhodišče): avtorje natančno opredelil vse sinhrone stavčnočlenske funkcije mestnika (s pomenskimi lastnostmi), upošteval je diahrono problematiko (leksikalizacijske spremembe, pomenske premike v zvezi z izhodiščno mestniškimi oblikami, naraščanje funkcijske abstraktnosti pri predmetih), na podlagi natančnih tekstoloških razčlemb je določil stabilnost mestniških predmetov ob glagolih, konkurenčna sredstva (vzporedna vezava), stopnjo gr. vpliva itn. J. Bauer je s pomočjo navedenih dejstev lahko objektivno ocenil, daje bila izguba slovanskega nepredl. mestnika notranjejezikovni proces, stcsl. stanje (tj. njegova prisotnost) pa posledica konzervativizma knjižne norme (stcsl. nepredl. mestnik je bil v večini funkcij arhaizem; prim. Bauer 1963, 264, 284-285). 3 dodatek 3.1 S pomočjo analiziranih skladenjskih opisov in z upoštevanjem diahronega razvoja (torej tudi gramatikalizacijskih in leksikahzacijskih sprememb)47 v slovničnih opisih skladenjske problematike stcsl. nepredl. mestnikaje mogoče navesti naslednje skladenjske funkcije nepredl. mestnikav stcsl.: (a) prislovno določilo kraja (rKKONkH-a cTTiiH nhchT . oycopoB-fc cbokh K/Hoy BkCH Supr 47.12-14; iaKo cktt* c^xpaneniii kocth NduiA ciMh. /vrfccT-fc Supr 81.3-4); (b) prislovno določilo časa (/ho/ihte jke ca ^a hi B^liTTj. B-KCTBO BdllJE 3H/VTK Mt 24.20 M, A, Z; l HCll/K/TE OTpOKT* TO/Hk idc-kMt 17.18 M, A); (c) predmet (h npocTkpi* qkkx. . kocn^ ca imw 7c Mt 8.3 Sav; kto nprnsocN^ ca pHSd^ii /HOH^ii Mk 5.30 M, A, Sav). Že s stališča skladenjskih funkcij lahko opazujemo pomenski razvoj: tako prehod od prisl. dol. kraja do prisl. dol. časa zaznamuje premik v smeri pojmovne abstraktnosti (dimenzija prostor —> dimenzija čas), prehod od prisl. dol. kraja do predmeta pa premik v smeri funkcijske abstraktnosti, ki lahko pripelje celo do izgube izhodiščne »konkretnosti« mestnika (prim. sasi^-rtm r[/iaro]/rfc L 20.26 M, Z). 3.2 Na koncu naj vsaj opozorim še na tiste stcsl. oblike, v katerih naj bi se »skrival« izhodiščni nepredl. mestnik; prevladujoča semantičnost (»lokalnost«) mestnikaje namreč že sama po sebi omogočala besednovrstni prehod imenske/zaimenske sklonske oblike med prislove in naprej med predloge, veznike (prim. Večerka 1993, 47.Še.posebej.pri.slednjih.je.treba.upoštevati.zmožnost. jezikoslovne.teorije,.da.čim.bolj. natančno. formalizira. tovrstne. jezikovne. spremembe,. kar. predvideva. tudi. določen.ra-zvoj.jezikoslovne.znanosti..V.analiziranih.razpravah.lahko.zasledimo.poskuse.tovrstne. formalizacije.že.pri.F..Miklošiču.(Syntax),.ki.mu.sledijo.relativno.poenostavljene.bese-dnovrstne.členitve.gradiva..Dokaj.enostavno,.hkrati.pa.dovolj.nazorno.razlago.tovrstnih. sprememb.navaja.R..Večerka.(prim..Večerka.1993,.279–280) ....... 56 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... 279-280).4S Izjemno razvojno gibljivost nepredl. mestnikov (kot prvin jezikovnega sistema) lahko torej vidimo tudi v tem, da jih najdemo med krajevnimi prislovi (rop-fc, spinov) m časovnimi prislovi (/ianh, nos^-k),49 ki že kažejo na naraščanje pojmovne abstraktnosti glede na prve. Na še večjo pojmovno abstraktnost verjetno opozarjajo načinovni prislovi tipa ,\°BP"fc, incT-fc (pomensko izhodišče ‘v dobrem’), kijih J. Bauer (1963, 272) razlaga kot leksikalizirane pridevniške mest. ed.,50 in dopustni noN-fc ‘vsaj’,5' ki ga nekateri sicer obravnavajo kot leksikalizirani mest. ed. (Vondrák 1928, Bauer 1963), čeprav se njegova etimologija (upoštevajoč tudi oblikovni razvoj) kaže kot nejasna (prim. ESJS 11, 681; Jelitte 1961, 136). Dodatno izgubo konkretnega okoliščinskega pomena in izpostavitev samo določenih pomenskih sestavin (aktualne trenutne stanjskosti) na pomenski ravnini, na skladenjski pa premik v povedkovo vlogo (v vlogo pomensko- in strukturnoskladenjskega določila povedka; prim. Žele 2003, 3-5) predstavljajo povedkovniki ro^-k, /iks-k, Tp-ke-k (med pomenskimi sestavinami, ki jih zaznamujejo, je treba izpostaviti predvsem hotenjsko/gotovostno na-klonskost); ni pa povsem nesporna njihova izhodiščna mestniškost.52 Višjo stopnjo v procesu gramatikalizacije predstavljajo drugotni predlogi tipa Kpo/vi-fc, /vi^oy, cp-k^-k (vsi izhodiščno mestniški, prislovni), ki skoraj popolnoma izgubijo svoj okoliščin-ski pomen na račun uveljavitve slovničnorazmernega kategorialnega pomena (prim. Vidovič Muha 2000, 37)." Besednovrstni prehod je seveda motiviran tudi skladenj- 48 Opis diahronega razvoja, ki pripelje do novega besednovrstnega statusa določene oblike, je gotovo kompleksen, saj mora upoštevati pomenske, oblikoslovne, besedotvorne in skladenjske itn. spremembe (z njihovo formalizacijo se ukvarja teorija gramatikalizacije in leksikalizacije; prim. Hopper-Traugott 1994). Na tem mestu ne podajam opisa tovrstnih sprememb, temveč samo vpogled v problematiko, zato je prikaz zgolj informativnega (nekoliko posplošitvenega) značaja (op. R. G.). 49 Stcsl. /idNH se etimološko razlaga celo z ide. *ol-nei, kar naj bi bil mest. k *ol-no-s (sorodno stlat ollus ‘oni’; ESJS 7, 402; podobno Snoj 2003, 344), medtem ko se nose's kaže kot analogična oblika po drugih prisl. na -ě tipa n-kin-k, noc/i-fe, Kporvi-b itn. (k psi. *pozdh prim. ESJS 11,693-694). Na kompleksnost domnevnih izvornih nepredl. mestnikov opozarjata tudi prislova ntiin'e, o^p'fe (slednjega nekateri prištevajo še k samostalnikom, tj. v paradigmo vključenim oblikam) itn. 50 R. Večerka (1993, 280) postavlja pod vprašaj razlage oblik izprid. prislovov tipa ropku/E, c/idKiiN'b, iHCT'b, ko navaja vse domneve: izvorno mest. ed. (pridevnikov), im. mn. sr. spola oz. or. ed. o-osnov (slednja z vprašajem). Ali lahko pri »das ziemlich produktive -ě« domnevamo, da gre že za besedotvorno obrazilo? 51 Razliko med krajevnimi in časovnimi ter načinovnimi (in dopustnimi) prislovi lahko vidimo v tem, da prvi sodijo med t. i. propozicijske sestavine povedi (izražajo zunanje okoliščine glagolskega dejanja), medtem ko se drugi pojavljajo kot modifikatoriji glagol-skega dejanja (izražajo njegovo notranjo lastnost; prim. Vidovič Muha 2000, 36-37). 52 Če bi za stcsl. roA'b ‘primerno, všeč’ še veljalo, da gre za izhodiščno mest. sg. > ed. samostalnika *godb ‘primeren, določen čas’ (Jelitte 1961, Bauer 1963, Večerka 1993), pa se stcsl. Ahs'k ‘možno, lahko’ razlaga kot leksikalizirani mest. pridevnika */bgi> (ESJS 8,447), kot daj. ed. ž. a-osnove *fega (Jelitte 1961,44) oz. kot po poprislovljenih oblikah noA'b in Tp'bB'b nastal prislov (Večerka 1993, 279; Bauer 1963, 272). Tudi stcsl. tp'eb'e ‘treba’ se razlaga bodisi kot mest. ed. ž. a-osnove trěba < psi. *terba ‘potreba’ (Snoj 2003, 779) bodisi kot njen daj. ed. (Jelitte 1961, 46; Bauer 1963,272; Večerka 1993, 279). 53 O razliki med slov. prvotnimi in drugotnimi predlogi ter, pri slednjih, o še ohranjeni »no- 57 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... sko: gre za namreč prehod od t. i. propozicijskih prisl. dol. (v primeru krajevnih prislovov gre za besede, ki izražajo zunanje okoliščine glagolskega dejanja) k tistim slovničnopomenskim leksemom, ki izražajo podredna sintagmatska razmerja (pri čemer je funkcija podrednosti vezana še na končnico). Tovrstni skladenjski prehod zaznamuje tudi nastanek veznikov - med izvorno mestniške naj bi spadal dopustni u,-b ‘čeprav, kljub temu da’.54 Za ključno razliko med predlogi in vezniki velja, da slednji lahko izražajo tako podredna kot priredna sintagmatska razmerja (celo med stavčnimi zgradbami; prim. Vidovič Muha 2000,29, 38). Veznik u,-b zaznamuje tudi večja pojmovna abstraktnost glede na drugotne izmestniške predloge; razloge zanjo pa lahko iščemo v njegovem izhodiščnem načinovnem pomenu (izhodiščno torej modifikacijski prislov /prim. Vidovič Muha 2000, 36-37/, kar ustreza etimološki razlagi /prim. SP II, 66/). Viri in literatura Bartula, Czesław, 1964, Zwiqzki czasownika z dopełnieniem w najstarszych zabytkach języka staro-cerkiewno-stowanskiego, Kraków. Bauer, Jaroslav, 1951, Bezpfedložkový lokál v staroslov. evangeliích, Slavia 20, 40-56. Bauer, Jaroslav, 1963, EecnpeAJKOKHbiii noKaraB b erapocnaBaHCKOM a3biice, HccjiedoeamiH no cunmaKcucy cmapocjiaexncKozo H3UKa, Praha, 263-285. Blake, Barry J., 1994, Case, Cambridge. Češko, E. V, 1967, CncTeMa nane5Keü /rpeBHeöonrapcKoro a3biica, Bonpocu x3biK03HaHim 2, 49-63. Češko, E. V, Revzin, 1.1., 1973, CooTHomeHne MopKH crapocnaBaHCKoro a3biica), CnaexncKoe H3biK03Hanue, 435-457. Damjanovič, Stjepan, 2003, Staroslavenski jezik, Zagreb. Dobrovský, Josef, 1822, Institutiones linguae slavicae dialecti veteris, Vindobo- nae. Dular, Janez, 1982, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja), Doktorska disertacija, Ljubljana. ESČ - Karlík, Petr idr, 2002, Encyklopedický slovník deštiny, Praha. 58 tranji« denotativnosti razpravlja tudi F. Miklošič. Za drugotne predloge {unechte prae-positionen) pravi, da imajo poleg formalne (slovnične), tudi neko konkretnejšo funkcijo (prim. np'brtio); njihova pozni nastanek in »konkretnost« (pomenska bližina s podstavno besedo) pa omejujeta njihovo rabo (proti večpomenskim prvotnim predlogom; Syntax, 196). V mislih ima verjetno konkretna prostorsko-časovna razmerja med prvinami pred-metnosti (op. R. G.). V primeru stcsl. u,^ naj bi šlo za mest. ed. k zaimenskemu korenu k"o- (sorodno z lit. kal ‘ko, kot’, tudi členek za tvorbo nedol. zaimkov in prislovov, pri čemer je vzpostavljeno razmerje psi. cě = lit. kaĩ enako psi. tě ‘tako’ = lit. taĩ ‘tako’; podoben osnovni pomen let. kaî, stprus. kai). Zanimiv je domnevni pomenski razvoj prek prišlo vnega ‘kakor koli’, prim. nem. wie auch, wie wohl ‘čeprav, četudi’ (SP II, 66; ESJS II, 92). Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... ESJ - Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. ESJS - Havlovä, Eva idr., 1989-2006, Etymologický slovník jazyka staroslověnského 1-13 [izhaja v zvezkih], Praha. ESSJ - Kopečný, František, 1973, 1980, Etimologický slovník slovanských jazykü I—II. Praha. Duridanov, Ivan idr., 1993, EpaMamuKa »a cmapoöhjizapctcux esutc, CoiJihh. Haburgaev, Georgij A., 1974, CmapocnaexncKuü ^3uk, MocKBa. Haburgaev, Georgij A., 19862, CmapocnaexncKuü ^3uk, MocKBa. Hodova, Kapitolina L, 1963, Cucmejua nadeotceu cmapocjiaemtcKozo asbitca, MocKBa. Jelitte, Herbert, 1961, Studien zum Adverbium und zur adverbialen Bestimmung in Altkirchenslavischen, Meisenheim am Glan. Kopitar, Jernej, 1836, Glagolita Clozianus, Vindobonae [cit. po: Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus (ur J. Toporišič, prev. M. Benedik), 1995, Ljubljana]. Križaj Ortar, Martina, 1990, Vezljivost: iz pomena v izraz, XXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 129-140. Kurz, Josef, 1969, Učebnice jazyka staroslověnského, Praha. Łoś, Jan, 1922, Gramatyka starosłowiahska, Łwöw - Warszawa - Kraków. Lunt, Horace G, 20017, Old Church Slavonic Grammar, Berlin - New York. Meillet, Antoine, 1934, Le slave commun, Paris. Miklošič, Franc, 1867, Der praepositionslose Local in den slavischen Sprachen, Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Philologischhistorische Klasse LXVII, 8, Wien, 531-558. Miklošič, Franc, 1868-1874, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen IV Syntax, Heidelberg. Peškovskij, Aleksandr M., 1956, PyccKuü cunmaxcuc e naynnoM oceeujeuuu, MocKBa. Sjöberg, Anders, 1964, Synonymous use of synthetical and analytical rection in Old Church Slavonic verbs, Stockholm. Snoj, Marko, 2003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. SP II - Sławski, Franciszek idr, 1976, Siownik prasiowiahski II (c - davbnota), Kraków. SS - Blähovä, Emilie idr, 1999, CmapocjiaexHctcuü cjioeapb (no pytconucxM X-XI eexoe), MocKBa. Toporov, Vladimir N., 1961, Jloxamue e cjiaexuctcux xsbitcax, MocKBa. Vaillant, André, 1948, Manuel du vieux slave, Paris. Vaillant, André, 1977, Grammaire comparée des langues slaves V. La syntaxe, Paris. Večerka, Radoslav, 1984, Staroslověnština, Praha. Večerka, Radoslav, 1993, Altkirchenslavische (Altbulgarische) Syntax II Die innere Satzstruktur, Freiburg i. Br Vidovič Muha, Ada, 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja, Ljubljana. Vondrák, Václav, 1912, Alkirchenslavische Grammatik, Berlin. 59 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... Vondrák, Václav, 1928, Vergleichende Slavische Grammatik II. Formenlehre und Syntax, Göttingen. Žele, Andreja, 2001, Vezljivost v slovenskem jeziku, Ljubljana. Žele, Andreja, 2003, Slovarska obravnava povedkovnika, Jezik in slovstvo 48/2, 3-16. The Morphosyntax of the Old church Slavic Bare locative Seen through the Development of Grammatical Description Summary This paper offers a chronological and issue-centered analysis of the morpho-syntactic treatment of the OCS bare locative. The analysis of grammatical descrip- tions presents their development from Josef Dobrovský and others through the semantic and syntagmatic reorganization by Franc Miklošič and Jan Łoś to the es- tablishment of functional and semantic classifcation by Jaroslav Bauer and Vladi- mir N. Toporov. Applying the syntactic contributions of Jerzy Kuryłowicz, Albert W. de Groot, and Roman Jakobson from the 1960s makes it possible to analyze the OCS bare locative from the syntactic/semantic perspective (Kapitolina I. Khodova, Czesław Bartula), and its morphology-based treatment is possible with the help of differential semantic signs (central/peripheral, passive/active, orientation from/ toward an object; E. V. Cheshko, Isaak I. Revzin). The fnal point is represented by valency treatment (Radoslav Večerka). Grammatical descriptions of the OCS bare locative have been rather balanced in emphasizing its phrasal (adverbial) and object (adverb) role, its peripheral position in the OCS case system, and its original concrete denotation (location). On the one hand, some defciencies are syntagmatic, and in part semantic as well due to an insuffciently clear and problematized differentiation of OCS adverbials and adverbs of location from forms already adverbialized (cf adverbs of manner of the type &o&?t) and, on the other hand, some defciencies are syntactic or connected with the valency approach due to insuffcient consideration of diachronic issues and the unfocused treatment of morphosyntactic issues in connection with the bare locative. The most defcient has proven to be the morphological approach, which has avoided adverbial-phrase uses of the locative and to a large extent also its central object role alongside verbs of the type npH/tBK<\TH, npH/rfcnHTH ca, kocn^th ca, npHKocN^TH ca (it defnes OCS locative forms as explanatory objects alongside verba dicendi and capiendi of the type ckB-k^-kTMkCTBOBdTH, etc., which is problematic: namely, the locative with the preposition o appears in this role). The most suitable description of the morphosyntax of the OCS bare locative is made possible by Bauer’s sentence-element approach because the author precisely defned its synchronic sentence-element functions, considered diachronic issues (lexicalization changes, semantic shifts, increasing functional abstraction of objects), defned the stability of locative objects alongside certain verbs on the basis of precise textological analyses, and addressed competing forms (parallel government) and the degree of Greek infuence. Bauer felt that the loss of the Slavic bare 60 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... locative was a language-internal process and that its presence in OCS was due to conservatism in the literary norm. Robert Grošelj Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana robert_g@mail.com 61 K BOIipOCy O TOnOHHMHHeCKHX CXO>K^eHH5IX Me>K^y pyccKHM ceBepo-3ana^OM h CjiOBemieH BajiepHH JleoHHflOBHH BacHjibeB (Be.iiiKiiii HoBropoa) Valerij Leonidovič Vasil'ev, O toponimičnih izoglosah med ruskim severozahodom in Slovenijo IZVLEČEK: Prispevek je dvodelen. Prvi del obravnava specifične toponimične paralele v slovanskem svetu na splošno ter med Slovenijo in vzhodnimi Slovani. Ugotavlja se, da precej naselbinskih imen povezuje Slovenijo zlasti s severozahodno Rusijo (Novgorod, Pskov). Navedena področja imajo namreč nekaj podobnosti z vidika zgodnje slovanske naselitve in njihova narečja imajo veliko arhaičnih prvin. Drugi del je etimološka analiza krajevnih imen v severozahodni Rusiji; obravnavane so izpeljave iz slovanskih apelativnih osnov kot * bbrd-, *ch>(b)n-, *kad-/* kadi>n-, * kami>n-, *pak-/*pač-, *rak-/*rač-. Vsa obravnavana imena so tipična tudi za Slovenijo in deloma za juž-noslovansko področje. On Toponymic Isoglosses between the Russian Northwest and Slovenia ABSTRACT: This article consists of two parts. Part one discusses specific aspects of toponymic parallels throughout the Slavic languages in general, and between Slovenia and East Slavic territory in particular. It is determined that many place names connect Slovenia with the Russian northwest (the Novgorod and Pskov regions). These distant regions share some similarity from the point of view of early Slavic colonization. Their dialects contain many archaic features because they lie on language peripheries. The second part of the article contains a detailed etymological analysis of place names in the Russian northwest, derived from the old Slavic appellative stems *bьrd-, *dъ(b)n-, *kad-/*kadьn-, *kamьn-, *pak-/*pač-, and *rak-/*rač-. All of the names analyzed are also characteristic of Slovenia and of the South Slavic languages as a whole. ibbiKOBoe npocTpaHCTBO ApeBHen h coBpeMeHHOH CnaBHH pacnepneHO hhtsmh Tonoroorjiocc.1 TonoHHMHHecKne roornoccbi (no hhoh TepMHHonorHH, - toiiohh- CTaTta HaniicaHa npii no^^ep5KKe PocciiftcKoro ryMainrrapHoro HayHHoro (JioH/ja (npoeKT N° 08-04-00283a). 63 Valerij Leonidovič Vasil’ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... MHnecKHe napajiJiejiH, cxo>KneHHa, cooTBeTCTBHa) TaHyTca bo Bcex HanpaBjieHHax. o6pa3yiOT TonoHHMHHecKHe apeanbi npHHynJiHBbix onepTaHHH, pa3HHHHbix pa3- MepoB h nnoTHOCTH, no-pa3HOMy hjichht nHajieKTHbra KOHTHHyyM. TonoHHMbi bo MHornx, xoTa h He bo Bcex, cnynaax nonnep>KaHbi anejiJiaTHBHOH TonorpaiJiHHecKOH neKCHKOH, ho apeanbi anejuurraBOB nacTO He coBnanaiOT c apeanaMH Koppenn- pyiomHx c hhmh TonoHHMOB. O TonoHHMHHecKHx cxo5KneHHax no npocTpaHCTBy Been CnaBHH nncan Bn. IIlMHjraysp [Šmilauer 1970], orpaHHHHBiiiHHca, npaBna, cxeMaTH3npoBaHHOH h naneKO He nojiHOH AeMOHCTpaiineH b ochobhom nacTOTHbix Me5Kl>a3bIKOBbIX CJiaB3HCKHX Ha3BaHHH, 06l>eAHHeHHbIX OOHJHOCTblO anejiJiaTH- bob. THnojiorna TonoHHMHHecKHx cxo>KneHHH pa3HOo6pa3Ha. CymecTBeHHO, hto MHorne H3 hhx, oynynn npcTaTOHHO penKHMH, Heo>KHnaHHO npoaBjiaiOT ce6a, KaK 6h «BcnjibiBaiOT» b caMbix pa3Hbix TOHKax oömecjiaBaHCKoro npocTpaHCTBa, He CHHTaaCb HH C COBpeMeHHblMH rpaHHIjaMH CJiaB3HCKHX 33bIK0B H rOCy^apCTB, HH c TpaAHijHOHHbiM HjieHeHHeM CnaBHH Ha Tpn a3biKOBbie rpynnbi - BOCTOHHyio. 3ananHyio h kmkhjto. 3aHacTyio npn 3THMOJiorHHecKOH HHrepnpeTanHH HeKOTopo- ro reorpa(J)HHecKoro Ha3BaHHa, HanpHMep, Ha BOCTOHHOcnaBaHCKOH TeppnTopHH. e^HHCTBeHHO Hane5KHbiM kjhohom k 3THMO jiorHHecKOH pa3ranKe aß juiioTca KaK pa3 He BOCTOHHOcnaBaHCKHe, a 3ananHO- h KracHocjraBaHCKne napanjiejiH, cpenn ko-Topbix b paBHOH CTeneHH 6biBaiOT cymecTBeHHbi KaK nponpHajibHbie, TaK h anen- JiaTHBHbie CX05KHeHH3. TonOHHMbI pejIHKTOBbie, papHTeTHbie, H30JIHpOBaHHbie H no3TOMy nacTO Heo6i>acHHMbie BHyTpn onHoro pernoHa, MoryT nonyHHTb BecoMbie noATBep5KneHHa Ha MaTepnane npyroro pernoHa, nopon BecbMa OTnaiieHHoro, npn-neM ^ocTOBepHOCTb TpaKTOBOK b 3TOM, npyroM, perHOHe HepenKO 6yneT oöecne- HeHa H MHOrOHHCJieHHOCTbK) COOTBeTCTBeHHblX Ha3BaHHH, H HajIHHHeM (JlyHKHHO- HHpyiomHx anejinaTHBHbix KoppejurroB, h na>Ke ecTecTBeHHO-reorpa(J)HHecKHMH ycjiOBHaMH MecTHOCTH. CnpaBeAJiHBO öbijio OTMeneHO, hto, npoicne neM bo3bo-aHTb HenoHaTHoe Ha3BaHne k npcjiaBaHCKOMy cyöcTpary, HeoöxonHMO npoBepHTb Bee B03M05KHOCTH oötacHeHHa b oömecnaBaHCKOM npocTpaHCTBe Ha cnaßaHCKOM MaTepnane [Eichler 1997, 61-65]. fljia JIHHrBOSTHOHCTOpHH nOBblHieHHyK) 3HaHHMOCTb HMeiOT, Ha MOH B3TJ1ÄJI, JIHHHH TOnOHHMHHeCKHX H30rjIOCC, KOTOpbK M05KHO oxapaKTepH30BaTb KaK OTnajieHHO-npepbiBHCTbie. TaKHe H3ornoccbi xapaKrepH3yK>Tca HecKOJibKHMH oöhjhmh nepTaMH: ohh CBa3biBaiOT Ha3BaHHa nßyx huh öojiee perHOHOB CjiaBHH, KOTOpbK, BO-nepBbIX, 3aH3TbI pa3HbIMH CJiaB3HCKHMH 33bIKaMH, BO-BTOpblX, Ha- xonaTca Ha 3HaHHTejibHOM paccToaHHH npyr ot npyra h, B-TpeTbHx, pa3nejieHbi oönrapHOH 30hoh OTcyTCTBHa cpaBHHBaeMbix Ha3BaHHH. OTnajieHHO-npepbiBHCTbie H3orjioccbi HHTepecHbi b acneKTe xpoHonornn, nocKOJibKy oöhhho OTCbijiaiOT k paHHecjraBaHCKOMy nepnony (npenMymecTBeHHO k nepnony pacnana npacnaBaH-CKoro a3biKa), a TaiüKe b nnaHe TeppHTopnajibHOH nHCTpnoynHH, h6o Ha CHHxpo-HHHecKOH och ohh He o6pa3yiOT ennHoro HenpepbiBHoro apeana, ho noKa3biBaiOT npepbiBHCTbie, hjih pa3opBaHHbie, apeaiibi, hto Bcerna Hy>KnaeTca b cepbe3HOM 3THOHCTOpHHeCKOM OÖOCHOBaHHH. K THny OTnaneHHO-npepbiBHCTbix H3ornocc othochtca öojibiiiOH pan CJIOBeHCKO-BOCTOHHOCJiaBaHCKHX TOnOHHMHHeCKHX H CB33aHHbIX C TOnOHHMHeŽ anejuiaTHBHbix cxo5KneHHH. B CBoe BpeMa o TaKoro pona cxo5KneHHax nncan Op. 64 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... Ee3Jian b HeKOTopbix paöoTax [Bezlaj 1958, Bezlaj 1967; Bezlaj 1969], jiOKamnx b pycjie ero KOHnennnn cjkokchhji cjiOBeHCKoro a3MKa. Ilo Be3Jiaio, b ocbochhh BocTOHHbix Ajibn b KOHije npacjiaBaHCKOH 3noxn npHHHMajin ynacrae pa3Hbie cjiaBaHCKHe AHajieKTbi, KaK 3ana/rHbie, TaK h BOCTOHHbie. B3aHMonpoHHKHOBeHHe h CMenieHHe pa3Hbix /rnajieKTOB aBHjiocb reHeraHecKori ochoboh cjiOBeHCKoro, KOTopbiH paccMaTpHBaeTca KaK johk c coxpaHeHHeM öojibmoro KOJinnecTBa ap-xanHecKHx nepT, ocoöchho b jickchkc ibbiKOBbie cjie/ibi hochtcjich BOCTOHHOCJia-B3HCKHX ^HajieKTOB BCTpenaiOTca no Been Cjiobchhh, ho öojibiiie Bcero nx b 3ana^-hoh h ioro-3ananHOH nacTax cjiobchckoh TeppHTopnH. Ee3Jiaii npnBOAHT HeMajio anejiJiaTHBHO-TonoHHMHHecKHx H3orjiocc, yKa3biBaioniHx, no ero mhchhk», Ha boc-TOHHOCJiaBaHCKHH HH(J)HjibTpaT b nepnoA paHHecjiaBaHCKoro 3acejieHna Boctohhhx Ajibn: 1) cjiobchck. Črtena, Črtež ~ yKpanHCK. reorp. cepineotc, aneji. neprneotc, 2) cjiobchck. reorp. Oblaz, aneji. oblaz 'oöxoahoh nyTb; der Umweg’ ~ yKpanHCK. reorp. Oöjias, Oöjiasbi, aneji. oöjias, 3) cjiobchck. Zanoga ~ yKpanHCK. reorp. 3a-Hoza, aneji. 3cmoza, 4) cjiobchck. Stfžen ~ pyccK. reorp. CmepjtceHb h CmpejtceHb, aneji. cmpeoicenb, 5) cjiobchck. Dor — pyccK. flop, ffopu, 6) cjiobchck. Vologa, Volog -yKpanHCK. reorp. Ynoza, aneji.ynoza 'poBHoe nojie', 7) cjiobchck. aneji. söt ‘rop-HbiH nyTb; Bergweg’ nreorp. Sotenca —yKpanHCK. cymxa 'oropo5KeHHaano oöenM CTopoHaMyjiHija', 8) cjiobchck. Róbež, Robež—BOCTOHHOCJiäBaHCK. Pyöeoic, Pyöuoic, 9) cjiobchck. Suhor ~ BOCTOHHOCJiaBaHCK. Cyxapb, 10) cjiobchck. Retje ~ pyccK. Be-pembe, Bepemex, 11) cjiobchck. Vipolže ~pyccK. Bunoji3oeo, 12) cjiobchck. Razdrto ~ ApeBHepyccK. posdbpmb 'nojie Ha MecTe BbiKopneBaHHoro jieca', 13) cjiobchck. Požnica ~ pyccK. IJojkhm, 14) cjiobchck. Stamnik ~ pyccK. cmajwax zopa 'KpyTaa ropa', 15) cjiobchck. Peče, Peča ~pyccK. aneji. nemiw,e '3eMjia b oömeM BjianeHHH', 16) cjiobchck. reorp. Rameše (< *Rambnišče), aneji. ramica (< *rambnicd) ~ /rpeB-HepyccK. pajua 'MOKa', paMeme 'poma', 17) cjiobchck. Guba ~ /rpeBHepyccK. zyöa KaK 0603HaHCHHe aAMHHHCTpaTHBHO-TeppHTOpHajIbHOH eAHHHIJbl n pp. (b cnncoK He BKjnoHeHa npHBe/reHHaa Be3JiaeM cjiOBeHCKO-BOCTOHHOcjiaBaHCKaa jieKCHKa c HcronorpaiJfflHecKHM h «HeTonoHHMHHecKHM» 3HaHeHHeM). Ilpn stom Be3Jiaii Majio HHTepecyeTca reorpa(J)HHecKHM pacnpe^ejieHneM anejiJiaTHBHO-TonoHHMHHecKHx napajuiejien BHyTpn BOCTOHHOCJiaBjracKoro a3biKOBoro npocTpaHCTBa. ^ame Bcero oh orpaHHHHBaeTca yKa3aHneM Ha 3ananHbie (npnKapnaTCKne) n ceBepo-3anaAHbie yKpanHCKne roBopbi, pe>Ke Ha pyccKyio TeppHTopnio Booöme. BMecTe c TeM BHHMaHne k reorpa(J)HH BOCTOHHOCJiaBaHCKHx napajuiejien npe^CTaBjuieTca onpaB/iaHHbiM xoxa 6h noTOMy, hto BOCTOHHOCJiaBaHCKaa TeppHTopna orpoMHa, BKjnonaeT pernoHbi KaK paHHero (ao II thc. h.3.), TaK h no3AHero paccejieHna cjiaBaH. Apeajibi Ha3BaHHH pacnpe/iejieHbi 3Aecb oneHb pa3Hoo6pa3HO h OTpa>Ka- K)T HeKOTOpbie 3aKOHOMepHOCTH paHHeCJiaB3HCKOH KOJIOHH3aiJHH Boctohhoh Eb- ponbi. Ecjih npncMOTpeTbca k TeppnTopnajibHOH /rHCTpHoynnn nepenncjieHHbix cjiOBeHCKO-BOCTOHHOCJiaBaHCKHx TonoHHMOB h anejiJiaTHBOB H3 «cnHCKa» Be3Jiaa, to, npnMeHHTejibHO k Boctohhoh Eßpone, oÖHapy5KHBaeTca cjie/ryioiHaa ocoöeH-HOCTb: OKa3biBaeTca, öojibmnHCTBO HxpacnpenejieHO c öojibmen njiOTHOCTbio, pa3-Hoo6pa3neM ^epHBaTOB h 3HaHeHHH HMeHHO b pernoHe PyccKoro CeBepo-3anaAa n Ha conpe/iejibHbix, npnjieraiornHx k PyccKOMy CeBepo-3anairy TeppnTopnax, paBHO KaK h Ha PyccKOM CeBepe, ho npenMynjecTBeHHO Ha toh ero nacTH (ceBep 65 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... BojioroACKoii, ApxaHrejibCKOH o6ji., Kapejina), KOTopyio TpannnHOHHO CBa3biBa-k)t c HOBropoACKoii (r.e. pyccKOH ceBepo-3ananHOH) KOJiOHH3anHeH. EerjibiH 0630p apeanoB noKa3biBaeT, b nacraocra, hto BOCTOHHOcnaBaHCKHe hjehm H3oraocc 3,5. 7,10,11,13,14,15,16,17TeppHTopHanbHOCBa3aHbicPyccKHMCeBepo-3anaAOMH CeBepoM jih6o HCKjiiOHHTejibHO, jih6o npenMymecTBeHHO (b stom, BTopoM, cnynae ohh «BcnjibiBaiOT» eine, KaK npaBHjio, b roBopax Ha 3ana/ie YKpanHbi), hjehm roo- rjiocc 1, 4, 8, 9 MoryT 6biTb BCTpeneHbi no Been Boctohhoh CjraBHH h He hmciot, RaK 6y^TO, othctjihboh apeajibHOH npeAnoHTHTejibHOCTH, hjichm H3ornocc 2, 6 HMeiOT CKopee TOJibKO 3ananHoyKpaHHCKyio jiOKajiroanHio. Ha Heo5KH/iaHHbie cenapaTHbie nepTbi cxo^CTBa Meayry pejiHKTOBbiMH rn/ipo- HHMaMH CJIOBCHHH H TOnOHHMaMH IICKOBCKOH 06jl. BMeCTe C npHMblKäEOIHHMH HacTaMH coce^HHx oöJiacTen y>Ke oöpamaji BHHMaHne h caM Ee3jraH (cjiobchck. p. Mevlja, Nevljica ~ rop. h 03. Heeejib Ha lore IIckobckoh oöji., cjiobchck. Idrija ~ ncKOBCK. p. Hdpuua), a bcjka 3a hhm h yKpaHHCKaa HCCJieAOBaTejibHHna H.M. >Kejie3HaK, npHBeAiiiaa TaKne rn/ipoHHMHHecKHe napajiJiejiH, KaK cjiobchck. Lisna, p. ~ 03. Jlucno Ha norpaHHHbe IIckobckoh h Bhtcöckoh oöji., p. Svibnik b Cjiobc- hhh ~ 03. Ceuojio b K)5khoh IIcKOBiHHHe, peKH Tetna h Ukva, Ukova b Cjiobchhh ~ 03epa Temna h Ykjir na ceBepe BHTeömHHbi b6jih3h rpaHHnbi co IIckobckoh oöji. [5Kejie3H3K 2006, 22-23], cp. eine cjiobchck. Pliskovica [Furlan 1993, 27] ~ ncKOBCK. LJcKoeuifa (< *LJjibCKoeutfa), p. k BOCTOKy ot IIcKOBa. IIohth Bee 3th Ha-3BaHHa OTjiHHaiOTca Henpo3paHHOCTbio h He nojiyHHjiH RO chx nop Hane5KHoro HCTOJiKOBaHHa, ho caM (JiaKT reorpa(})HHecKoro pacnpe^ejieHna no npoTHBono-JI05KHHM KOHijaM cjiaBaHCKoro MHpa npenaTCTByeT nonbiTKaM B03BeAeHHa hx k MecTHOMy AOCJiaBaHCKOMy cyöcTpaTy. Hy>KHO noAnepKHyTb, hto TeppHTopna, r^e CKOHiieHTpnpoBaHbi 3th rn/ipoHHMbi (ior IIcKOBiHHHbi c npHjieraioiHHM ceBepoM BHTeönjHHbi h CMOJieHnjHHbi), aBjiaeT coöoh ioro-3ananHyio OKpanHy PyccKoro CeBepo-3anana, a c 3thohctophhcckoh tohkh 3peHHa ee Hy>KHO paccMaTpHBaTb, o6pa3HO roBopa, KaK «BxoAHbie BopoTa», nepe3 KOTopbie ocymecTBjiajiocb paH-HecjiaBaHCKoe npoABH>KeHHe k 03epaM ^y/iCKO-IIcKOBCKOMy h HjibMeHb c /jajib-HenniHM ocbochhcm Bcero PyccKoro CeBepo-3anana h PyccKoro CeBepa. Bmcctc c TeM ceroAHa CTajio OKOHnaTejibHO acHO, hto TonoHHMbi h anejiJiaTHBbi, oÖHa-py5KHBaioniHe nepTbi cxo^CTBa co cjiobchckhmh (JiaKraMH, He HcnepnbiBaiOTca TOJibKO 3TOH K)5KHOnCKOBCKO-BHTe6CKO-CMOJieHCKOH TeppHTOpHCH. C HCMCHblHCH ohcbhahoctmo ohh npocjiOKHBaiOTca h ^ajiee k ceßepy, ceBepo-BOCTOKy, coepe- AOTOHHBaaCb TO H3peAKa, CnOpaUHHeCKH, TO AOCTaTOHHO Bbipa3HTejIbHbIM CJIOeM B ueHTpajibHbix panoHax öbiBmen HoBropo^CKOH pecnyöJiHKH, OTKy/ia ohh, cjie/iya nyTaMH paccejieHHa apcbhhx HOBropo/meB, OTnacTH nonajin Ha PyccKHH CeBep, npe^ypajibe h b Cnönpb. noKa3arejibHbiH npnMep: jiaxe npHBeAeHHbie Bbime H30- JIHpOBaHHbie CJIOBCHCKO-K)5KHOnCKOBCKHe THApOHHMHHeCKHe H30TJIOCCbI B ÖOJIb- niHHCTBe cjrynaeB yxoaaT jianee Brjryöb pernoHa PyccKoro CeBepo-3anana; TaK, Hapa/iy c KracHoncKOBCK.-BHTeöcK.-CMOJieHCK. Heeejib, Ceuojio, Hdpuifa, b oÖJiacTH cpeAHeBeKOBbix naTHH BejiHKoro HoBropo/ia 3a<})HKCHpoBaHbi enje #ep. Heejib b EropbeBCKOM JIy5KCKOM nor. Boa. nax 1500 r. [HIIKIII, 38, 48-50, 54], p. Ceuöjia b nor. MnxanjiOBCKOM b JIonjeMjie Be5K. naT. 1545 r. [HIIK VI, 421], p. LJctcoea na 66 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... K35KHOM no6epe5Kbe 03. HjibMeHb, bo3mo5kho, CKwa 5Ke p. Edepxa c 03. Edpoeo He-noAaneKy ot rop. Bajxnaii HoBropo^CKOH o6ji. CpaBHeHne cjiobchckoh h - iirape - 3anaaHO-K»KHOCJiaBaHCKOH (c no^KJiio-neHHeM CKwa h 3ananHbix roBopoB cepöoxopßaTCKoro) a3biKOBOH TeppHTopnH c PyccKHM CeBepo-3ananoM h CeBepoM npeACTaBjiaeT 3HaHHTenbHbiH HHTepec b jiHHrBoreorpa(J)HHecKOM h sthohctophhcckom OTHOineHHH. CpaBHHBaeMbie pe-rnoHbi 3HaHHTenbHO y/iajieHbi Apyr ot apyra, a ecjiH HMeTb b Bimy npocTpaHCTBO h KOH(J)HrypaiiHio rpaHHij cjiaBaHCKoro paccejieHHa Ha py6e>Ke I—II thc. h.3., to paccToaHne Meawy 03. HjmvieHb h ceBepo-3ananHOH nacTbio A^pnaraKH pa3Aejuuio nyTb jih He caMbie AajibHHe tohkh cjiaßaHCKHx MHrpanHH Rim Toro BpeMeHH. 3th OT/iajieHHbie pernoHbi, tcm He MeHee, noKa3biBaiOT h HeKOTopbie nepTbi oömero cxo^CTBa b 3THoreHeTHHecKOM acneKTe. H PyccKHH CeBepo-3anan, h CnoBeHHa HBjiaiOTca o6jiacT3MH paHHero cjiaBaHCKoro 3acejieHHa, npnneM ocBoeHbi ömjih npH6jIH3HTejIbHO B OJXKO H TO 5Ke BpeM3. K0JI0HH3aHHa CJiaB3HaMH BOCTOHHHX Ajibn HaHHHaeTca, no hctophhcckhm /jaHHbiM, c KOHna VI b. [KypKHHa 1992, 208], a paHHecnaBaHCKoe ocBoeHHe 6eperoB 03. HjibMeHb, ÜOBOJixoBba h IIpHHy-m>%, cyji.n no apxeojiorHHecKHM noKa3areji!iM (Kyjibrypa HOBropo^CKHx conoK), npocjie5KHBaeTca npHMepHO c VII b. [OcHOBaHHa, 276-278]. BpocaeTca b rjia3a e^HHCTBO 3THOHHMHH: B OÖOHX perHOHaX HaHnjieMeHHOH 3THOHHM *slovgne 6bIJI KOHKpeTH3HpoBaH Rjm HaHMeHOBaHHa OT/iejibHbix njieMeHHbix rpynn (ep. enoeen-ifbi h jieTonncHbie cnoeene ujibMencKue, 3acejiHBnrae neHrpajibHbie panoHbi 6y#y-inen HoBropo^CKOH 3eMjin), xots ^aHHyio nepTy cxo^CTBa Bp>m jih onpaB/iaHHO Hcnojib30BaTb rji.% ^ajieKOH/iyniHx STHoreHeTHnecKHx bhboaob o pa3AejieHHax h MHrpannax HeKor/ia e^HHoro njieMeHH. B ^najieKTHOM KOHTHHyyMe PyccKoro CeBepo-3anana, KaK h b MHoroHHCJieHHbix ^najieKrax Cjiobchhh, coxpaHaeTca ÖOJIbniOe KOJIHHeCTBO 33bIK0BbIX apxaH3MOB, pejIHKTOBblX aBJieHHH B JieKCHKe H TonoHHMHH (o neM MHe npHxoAHJiocb nncaTb b AHCcepTaijHOHHOH paöoTe, cm. [Ba-CHjibeB ^hcc.]), hto bo MHoroM oöycjiOBjieHO nepHiJiepHHHbiM xapaKTepoM oöohx pernoHOB. Ho aejio, bh^hmo, He TOJibKO b nepniJiepHHHOCTH, ho h b BepoaraoH re-TeporeHHOCTH KaK cjiOBeHCKoro a3MKa, TaK h ncKOBCKO-HOBropoACKHx roBopoB. KeHHbie HH5Ke Ha3BaHHa, paHee b sxom pernoHe He H3yHaBHiHeca, /jocxaxoHHO pe/iKH. HHor/ia ohh ooycjiOBjieHbi HCHe3aK>meH H3 pyccKHx ceBepo-3ananHbix roBopoB reorpaiJiHHecKOH xepMHHO Hörnen hjih 5Ke bo-Bce He Haxoaax xepMHHOJiorHHecicoH noAflep5KKH. *bbrd- B CnoBeHHH (JiHKcnpyioxca MHoroHHCJieHHbie Ha3BaHHa xnna Brdski Potok, Brdar, Brški Potok, Brcka, Brdec, Brjač h mh. pp. (Bcero He MeHee naxn /jecaxKOB rH/ipOHHMOB, OHKOHHMOB H OpOHHMOß), HaXOAJHHHe MH05KCCXB0 XOnOHHMHHeCKHX cxo5KneHHH npe5Kne Bcero Ha cnaBaHCKOM K)re, pe5Ke Ha neiiiCKOH, nojibCKOH. nojiaöcKO-noMopcKOH a3biicoBbix xeppHxopnax [Bezl. SVI I, 81]. B ocHOBe Bcex 3xhx Ha3BaHHH, KaK H3BecxH0, jie>Kax anejiJiaxHBbi co 3HaneHHeM B03BbmieHH0CXH (< npacjiaBaHCK. *bwdo 'ropa, B03BbinieHH0CXb'), BCxpenaioiHHeca b coBpeMeHHbix cnoBeHCKHx, cepöoxopBaxcKHx, MaKe^OHCKHx, öojirapcKHx, neniCKHx, cjiOBan-khx ^HajieKxax. y bocxohhmx cnaBaH coBpeMeHHaa reorpaijma ropHoro xepMHHa 2 Hy5kho HMeTt b BH/jy, hto Bti/jejieHHe pernoHa PyccKoro CeBepo-3ana/ja b OHepneHHtix npe/jejiax, Birojme onpaB/jaHHoe c onopoft Ha HCTopiiHecKiie peajiHH, He cooTBeTCTByeT coBpeMeHHOMy noHHMaHHio CeBepo-3ana/nroro peraoHa Pocchhckoh Oe/jepaniiH. npHHiiTOMy cero/nia b rocy/japcTBeHHOH /joKyMeHTaniiH. no o(J)HHHajn>Hi>iM ^OKyMeHTaM, CeBepo-3ana/na>iH pernoH 3aHHMaeT 3HaHHTejn>H0 6ojn>nryio njioma/jt, oöte^HHaa IIcKOBCKyio, HoBropo/jcicyio, JleHHHrpa/jcKyio, MypMaHCKyio, Bojioro^cKyio, ApxaHrentcKyio oÖJiacTH, PecnyÖJiHKy Kapejina h PecnyÖJiHKy Komh. 68 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... *bbrdo (b 3HaHeHHax 'cicana', 'nponacTb') oxBaTbiBaeT TOJibKO 3anaAHyio oicpaimy ananeKTHoro KOHTHHyyMa - coceaamHe co cjiOBanKHMH KapnaToyKpaHHCKne ro-Bopbi [Tojictoh 1969, 96-97]. Ot cnjioiiiHoro MOK-bißbiKOBoro apeajianpacjiäBaHCK. *bbrdo, npnypoHeHHoro k ropHOH MecTHOCTH BajiKaH, KapnaT h Ajibn, OT^eneH 3HaHHTejn>HbiM paccToaHH-eM MajiOH3BecTHbiH HeöojibinoH apeaji npoAOJDKeHHH camion jieKceMbi, KOMnaKTHO jiOKajiH3yeMbiH HaPyccKOM CeBepo-3anane. B Hacroamee BpeMa stot H30jmpoBaH-HbiH apean (HOBropo^CKO-ncKOBCKO-TBepcKOH) CKopee Bcero npe^CTaBjieH TOJibKO TonoHHMHnecKHMH cjie^aiviH, xoTa eine b 60-70-x rr. XX CTOJieraa mojkho ömjio BecTH penb o «TenjiaiHHxca» b ^najieKTHOH penn anejuiaTHBax. HpHBeAy no bo3-M05KHOCTH Becb HMeioiHHHca MaTepHaji. B npe^enax HoBropo^CKOH o6ji. 3anHCäHbi öepdo (öedpo) ‘HeöojibinoH xojim, B03BbinieHHe' (Xojim., B3Ba# Ct., Bop.)3, öepdyxa 'to 5Ke' (Ct.), öepdxnxa 'to 5Ke' (Baim), öepdo 'oTMejib, B03BbinieHHe ^na' (Ok., Bop.), £e/?c[>'Xfl,-Ha3BaHHeyHacTKajiecay Aep. Cotcko (Ct.) [HOC 1,50; CrporoBa 1991, 7]. Ilo CBe/ieHHaM A.B. HnKHTHHa, nepBOOTKpbiBaTejia HOBropo^CK. öepdo, 3tot TepMHH o6pa3yeT HaHMeHOBairaa nacTÖnm, pacnojKraceHHbix Ha B3ropbax y aep. ApxaHbCKO ,HeMaHCKoro p-Ha HoBropo^CKOH o6ji.: Uepeoe Eepdo, Bmopoe Eepdo, 3adnee Eepdo; b HecKOJibKHx KHjiOMeTpax ot 3toh AepeBHH, Ha 03. Benbe, ecTb Ha3BaHne phoojiobhoh tohh - B Eepdenuify [Hhkhthh 1962, 111]. B6jih3h HoBropo/ia, no mohm jihhhmm HaÖJiKweHHaM, oahh h3 pynbeB, npHTOKOB Bnmepbi y Aep. BojibiHb, HMeHyeTca Eepduw,e (no-BH^HMOMy, stot thapohhm oto5khcct-BjiaeTca c HCKaaceHHO nepe/iaHHOH (JiopMOH Eejibzeoic b Ky nnen rpaMOTe cepe^HHbi XV b. npn onncaHHH mccthocth y cena BojibiHb: «H3i> Eejibre>Ka pynba b Beme-py peKy» [rBHIl, 175, N° 116]). B OcTaniKOBCKOM p-He TßepcKOH o6ji. OTMeneHbi Eepdo, Eepda KaK Ha3BaHHa KpynHOH mcjih Ha Topo^CKOM njiece 03. Cennrep (y rop. OcTaniKOß) h phoojiobhoh tohh Ha 03. CnroBCKOM 6jih3 Cejinrepa [Hhkhthh 1966,79], b YiiOMejibCKOM p-He Eepdo - Ha3BaHHe MecTa Hap. McTa okojio ^epeBeHb JlnnaHH h BexoBbi Bojibnine [CTporoBa 1991, 7]. B Hobop5kcbckom p-He IIckob-ckoh o6ji. ecTb 03. Eepdo, a pa/iOM /lepeBHH Eepdoeo, Bepdimo, Eepduutu. Cnn-ckh cejieHHH HoBropoACKOH ry6. Hanajia XX b. cooömaiOT o cmokhmx nyHKTax: aep. Eepdo, noc. Eepdo h yc. Eepdo, - Bce ohh pacnoji05KeHbi B03Jie 03. MerjiHHO b ropo^HnjeHCKOH boji. EopoBHHCKoro y. (cpe^Hee TeneHHe Mcth) [CHMHr VI, 26-27]. Cpe^H cejieHHH Hanajia XX b. b CTapopyccKOM y. 3HaHaTca: pßp. Eepxa b Topo/ienKOH boji. (h3 *Eepdxa - «nocejieHHe Ha öepde», cero^Ha sto pßp. BopoK BojiOTOBCKoro p-Ha HoBropo^CKOH o6ji.); Rep. Ooepemxa Ha pyn. Bmohok b Paran-koh boji. [CHMHr III, 34-35, 106-107] (h3 *Oöepedxa, (JiopMbi c 3aKOHOMepHbiM HOBropoACKHM pe<})jieKCOM «BToporo nojiHorjiacna», npo^ojuKaiomeH nepBOHa-najibHyio (JiopMy *0-öbpd-htca - «nocejieHHe okojio öepda»). CnncKH BO^oeMOB PyccKoro CeBepo-3anana 1929 r. /jaiOTTaKHe Ha3BaHHapyHbeB, vsaiEepcKoü, npn-tok Cy H^bi b öacceÖHe Jly rn, h EupmnuK, npHTOK ^aro^bi [UJaH. PJIJIO, 186,446]. B nepBOM H3 3thx rn/ipoHHMOB noA03peBaeTca H3MeHeHHaa, öjiaro^apa AH3pe3e, (JiopMa a^teKTHBa *Eepdctcoü, bo btopom bh^htcji ncxo^Hoe *BepdmiK. 3/jeci> h /jajiee coKpameHHtie HaiiMeHOBaHiia paftoHOB h ye3/joB iß cjioBapeft HOC, CPHr, CjiEH XI-XVII, J\&jih /jaHti b tom BH/je, KaK npiiHjrro b sthx cnoBapax. 69 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... BecoMbiH Marepnan no toiiohhmhh ot *bbrdo 'B03BbimeHHOCTb' HanHHecTByeT b HOBropo^CKHx nncnpBbix h nepeiiHCHbix KHHrax KOHna XV-XVI bb. ^epeBHH. HMeHyeMbie Eepdoeo, 3HaHHjiHCb oko no 1495 r. b 3a6opoBCKOM h Y>khhckom noro-CTax ,H,ep. iun. [HI1K 1,21,363], b EropbeBCKOM nor. bo MneBe Ee>K. nax noA 1545 n 1551 it. 6bijin 3anMnnie Eepdoeo «nycTO, 6e3C nanmn» n no>KHa 3aöepdbe y 03. TnmaApo [HI1K VI, 326, 304, 306], b Be5K. nax yKa3biBann TaK5Ke #ep. BbicoKue EepdHuifbi b nor. BocKpeceHCKOM OcenHa 1545 r. [HI1K VI, 92]. Ha TeppnTopnn Illen. naT. 6bina #ep. Eepdyza b BenbCKOM nor. 1498 r., 0TX05Kaa no5KHa Eepöuujo b ,H,oh5khhckom nor. 1539 r. (3to ncKaaceHHaa 3anncb nun HenpaBnjibHoe npoHTeHne TonoHHMHHecKon (JiopMbi Eepduw,e) n, bh^hmo, cejibnp Eepemna b üopxoBCKOM OKOJioropoAbe 1576 r. [HIIK IV, 107, 440; V, 573]. B ^aHHbiH pa# cootbctctbhh 6e3ycnoBHO bxoajit Ha3BaHna 03. Upaöepdo (: Upa-öepdo) b IIopenKOH nepeBape n, 6biTb M05KeT, nycTonra noöepembe b 3aMoniCKon nepeBape ToponenKon 3eMjin 1540 r. [IIKH3 4, 527, 649]. Ohkohhmm Eepemna n noöepembe (ecnn /laHHaa e^n- HHHHaa (JfflKcanna He aBjiaeTca HCKa>KeHHOH nepe/ianen TonoHHMa Uo6epeoK.be, k öepez) cne/iyeT TpaKTOBarb c yneTOM nojiHornacHoro peiJwieKca TbfT > TbrbT, B03B0A3 b KOHenHOM cneTe k (JiopMaM *EbpdbHa, *Uo6bpdbe (ep. Bbime reorp. Oöepemxa H3 *Oöbpdhtca); Hannnne b hhx rnyxoro 3ByKa [m] jierKO ooyenoBHTb HeAOCTaTOHHOCTbK) pa3BHTHa KoppenanHH rjiyxocTn/3BOHKOCTH b roBopax Pyc- CKoro CeBepo-3anana. K rpynne paccMarpnBaeMbix /leanejiJiaTHBHbix o6pa30BaHnn He npnHanne-5KHT TaKaa ohkohhmhji cpe^HeBeKOBOH HoBropoACKOH 3eMjiH, npncyTCTByioniaH bo Bcex naTHHax, KaK EepdnuKoeo (tphjkuh), Bepdmmuxa, EepednuKoeo (jxb?ok-Abi), Bepedmmuxa, cm. [HIIK I, 552, 887; II, 709; III, 638; V, 325, 520, 559; VI, 70]. B ocHOBe AaHHbix ohkohhmob 6e3ycnoBHO jiokht ApeBHepyccKoe o6o3HaHeHne 6epAHHKa - peMecneHHHKa, H3roTaBjiHBaK>mero TKanKne 6ep#a (ep. EepednuKoe Akhm, nocancKHH nenoBeK b HoBropo/ie 1577 r., EepdnuKoe, KpecTbaHHH noA 1627 r. b rop. BeneB [BecenoBCKHH 1974, 36] n T.n. (JiaKTbi). He HCKjuoneHO, hto npoH3BOAHbiM ot TepMHHa öepdo, HMeBninM ocoöyio ce-MaHTHHecKyio HCTopnio, aBjiaeTca jiOKajibHbiH TepMHH öepdoza 'oMyr, rnyöoKoe MecTO b peKe, 03epe', 3anncaHHbiH b #ep. Tlofljiopombe JIoAeHHonojibCKoro p-Ha JleHHHrpancKOH o6ji. [KCPrK]. Cp. exogne cy(})(})HKcajibHbie ^epHBaTbi Eepdyza b HIIK, öepdyxa, Eepdyxa b HOC. Cßa3b 3HaHeHHa 'oMyT' co 3HaneHHeM 'B03BbimeH-HOCTb' BnojiHe AonycKaeTca 3aK0H0MepH0CT3MH ceMaHTHnecKOH nepexo^HOCTH (b aaHHOM enynae b cnjry CMemeHHa no jihhhh 'ßepx' ® 'hh3'), hto Haömo/iaeTca n b ceMaHTHnecKOM none caMon hcxoahoh jieKceMbi; cp. b öohkobckhx roBopax 3a-na^HOH YKpaHHbi öepdo 'cKana' h 'aMa Me5Kny KynaMH KaMHen b peKe' [Tojictoh 1969, 97]. OTMeny TaKace, hto He^aneKO ot MecTa 3anncn TepMHHa öepdoza Ha ceBepo-BOCTOKe JleHHHrpancKOH oönacra, b öacceÖHe peKH Cßnpb, 3a<})HKCHpo-BaHbi rn/ipoHHMbi Eupdosepo, Eupdpyneü [CTIOBII, 18], npeAnonaraioiHHe, KaK öy^TO, öbinoe ynoTpeöneHHe HOBr. öepdo b rHAporpa(})HHecKOM 3HaHeHHH. Ctoht no^HepKHyTb, hto 3a npe^enaMH pyccKOH ceBepo-3anaAHOH Teppn- TopHH BOCTOHHOCJiaBaHCKHH anejuiaTHBHbiH apean npoAOH5KeHHH npacnaßaHCK. *bbrdo 'B03BbimeHHOCTb' He coßnanaeT c TonoHHMHnecKHM: anejuiaTHBbi noHTH He BbixoAaT 3a KapnaTbi, o^HaKO TonoHHMbi rope/iKa npoaBjiaiOTca h /lanee k boc- 70 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... TOKy, ep. yKpaHHCKne peicn Eepda, Kyuax EepdimKa h rop. EepdimcK Ha ceBepHOM 6epery A30BCKoro Mopa, p. Eojibiuax EepdsmKa, npirroK Openn b BepxHeM Tene-hhh Okh, pyn. EepdoecKoü, p. Eepdoexa, bo3mo5kho, h p. Eedpoexa b Cpe^HeM jieBo6epe5KHOM ITooHbe HenoAajieicy ot rop. Kajiyra [Cmoji. TBO, 89, 94; Myp3. CHrT 1, 89]. HTaK, M05KHO KOHCTaTHpoBaTb, HTO TepMHH ropHoro jiaH^iiiaiJrra *bbrdo, 060-3HaHaioiHHH b KapnaTax BbicoKHe ropbi, CKanbi h nponaera, npoHHK H3 Kapnar-CKoro pernoHa Ha PyccKHH CeBepo-3anaA, k oicpecTHOcniM 03. HjibMeHb, pe5Ke k Jlano5KCKOMy h OHe5KCKOMy 03epaM h b ycjiOBHax paBHHHHoro h cjierKa xojimhcto-ro jiaH^maiJiTa CTaji o6o3HanaTb 'HeBbicoKHH xojim'. JTioöonbiTHO, hto no^oOHaa ceMaHTHKa TepMHHa HaÖJiKwaeTca h b cjiobchckom a3biice, b kotopom brdo «He 03HaHaeT, KaK y xopßaTOB h cepöoB, bhcokhx rop, npe^ropna (podgorij), a noHTH noBceMecTHO - 6onee HH3KHe B03BHiiieHHa mccthocth» [Tojictoh 1969, 97 (co ccbijiKOH Ha paöoTy P. Ea/nopbi)]. Ha OT^ajieHHOH nepniJiepHH PyccKoro CeBepo-3ana#a nojiynnjiH pa3BHTne TaK5Ke HOBbie, BTopnHHbie, 3HaHeHHa TepMHHa - 'ot-Menb, B03BbimeHHe jmä h 'rjryöoKoe mccto'. *(h>(b)n- J\jm CnoBeHHH xapaKTepHa TonoHHMHa Ha ochobc npacjiaBaHCK. *dh(b)no, cnoBeH. dno 'aho; 6e3AHa', '3eMjia, noHBa'. 3/iecb OTpa5KeHbi HMeHa boaocmob Danjski Potok, Danski Potok, Danski Studenec, ceneHHH Danje, Dane, pa3Hbix ooteKTOB jiaH/iHia(J)Ta: Dno, V Dnu, V Dnah, V Dne, Dnišče, Dnišca, V Niščeh, Pri Dniščeh, Dnika, Dniki, Dnike, Dnjača, Gnjača, Velika Dnina, Dninica h pp. PoACTBeHHbie Ha3BaHHa BCTpenaiOTca h Ha conpe/iejibHOH cepöoxopßaTCKOH Tep-pHTopHH, ho oöbiHHO b cji05KeHHax (Dnopolje, Dnovoda, Dnolukd) [Bezl. SVI I, 126-127]. Ohh MoryTyica3biBaTb Ha noHH5KeHHa b bhcokhx ropax, MecTa Bbixo^a nOA3eMHbIX boa. Ha orpoMHOM BOCTOHHOCJiaBaHCKOM npocTpaHCTBe TOJibKO b pernoHe Pyc-CKoro CeBepo-3anaAa TonoHHMHHecKaa HOMHHanHa Ha ochobc *dh(b)no nojry-HHjia HanöojibHiee pa3BHTHe, CBH^eTenbCTBOM neMy aBjiaeTca 3aMeTHaa aojia reorpa<})HHecKHx Ha3BaHHH Ymfln-Zflon-. B öojibiiiHHCTBe cnynaeB ohh OTpa>KeHH cpe^HeBeKOBOH nncbMeHHOCTbio, OTHacra y>Ke 3a6biTbi cero/nia, b hqm omy maeTca apxaHnecKHH, HenpoAyKTHBHbra xapaKTep ^aHHbix TonoHHMHnecKHx jieKceM. H3 rn/ipoHHMHH paHbHie /ipyrnx (JmRCHpyeTca/Tcwe^, 03epKO b öbiBHienHHKOJibCKOH boji. noA HoBropoAOM [CHMHr 1,47], cero^Ha - 3aTOH, OTxoAfliHHH ot BonxoBa, b nepTe HoBropo/ia. PaHbme Ha ero MecTe 6biji pynen, o kotopom nepBbie CBe^eHna AOHeceHbi rpaMOTOH, AarnpyeMOH okojio 1147 r.: «A o6boai> toh 3Cmjih ot peice ot BonxoBa <...> Ha BepxoBbe Ha ,H,OHHpBoe, a „HphhobhmI) bhhci>, a/foueuh Bnajii b ,3,epeBaHHHy, a ,H,epeBaHHHa Bnajia b Bojixobi>» (^aHHaa Ahtohhji PnMjiaHHHa HOBropoACKOMy AHTOHneBy MOHacTbipio, cm. [rBHIl, 159, rp. N° 102]). IlpoTOKa floneu HMeeTca b /jeJiKre Mcth, Hecymen cboh boah b 03. HjibMeHb [HcTOMHHa, ÜKOBjieB 1989, 146]. Cp. eme 03epa ffoncxoe 1-e nfloncKoe 2-e b TopcKOH boji. IlopxoBCKoro y., 03. ffomoe-ffoncKoe b ToponenKOM y ITckobckoh ry6., no CBe-aeHHaM Hanajia XX b. [IIIk. Our, 133] (= ? 03. ffoncxoe, CBjnaHHoe c p. Hnma b öacceÖHe 3anaAHOH /Jbhhh [IIIaH. PJ1J10, 80]), CKwa jkq flöna, Ha3BaHne pbiöo- 71 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... jiobhoh xoHH b BannancKOM p-He HoBroponcKOH o6ji. (k HOBropoACK. nnan. dana 'nHo') [HOC 2, 95]. KpyccKOMy ceBepo-3ananHOMy CKonneHHio Ha3BaHHH hsl/Jh-/ ffon- npHMbiKaiox xaK5Ke ffoneif, peKa co cmokhmm ceneHneM b ,HyxoBiHHHCKOM y. CMOJieHCKOH ry6., nflnuKo (nojibCK. Dnika), 03. b ncxoKax JloBaxn b loponoKCKOM y. BnxeöcKOH ry6. [Vasm. WRG I, 589, 629] (b Maxepnanax [UJaH. PJ1J10, 154] - 03. ffuKo, CB33aHHoe c pn. CßHpaHKa öacceiraa JIoBaxn). Cxohx nonnepKHyxb, hxo cxpyKxypa ffnuKo Bbirnannx yHHKajibHOH cpenn BOCxoHHOcnaBaHCKOH xonoHH- MHHecKOH h anejiJiaxHBHOH jickchkh, ho oÖHapy5KHBaex oneBHnHoe cxoncxBO co CJiOBeHCK. reorp. Dnika, Dniki, Dnike. H3 ohkohhmob caMbiM H3BecxHbiM b perHOHe aBnaexca/^Ho, Ha3BaHne Kpyn-Horo nocejiKa, panoHHoro nenxpa ückobckoh oöji. 06 sxom nyHKxe BnepBbie co-oömeHO b cepenHHe XVI b.: «cennp ffno, a b HeMi> nepKOBb Mnxanni) ApxaHrnjib» b Cmojihhckom nor. UJeji. nax. 1552-1553 rr. [HIIKIV, 568], non 1576 r. - ceno ffno [HIIK V, 655]; no CBeneHHaM 1872-1877 rr., - ceno ffno/ffonn(uno Ha pn. CyneH- Ka, neHxp BOJiocxH b üopxoBCKOM y. [CHMPH, 34, N° 11259]. Hapany c ceiiOM co- oömaexca o cejieHnax ffno vl/johijo Majioe Henonaneicy ox IlopxoBa, b üceHCKOM nor., o6e «Bonne BennKOMy KHa3K>, CeHe OxaMe» [HIIK V, 385] n o nep. ffoneif- SaxoHbe b nor. MnxannoBCKOM Ha IIojiohoh 1539 r. («bi> nepeBHe bi> 3axoHbe bi> ,H,OHne») [HIIKIV, 311,313]. B HjibMeHCKOMIIao3epbe nncnpBbie KHnrnllleji. nax. 1498 r. onncbiBaiox xpn 6jin3Jie5Kaninx ceneHHa c HHiepecyioiHHMH Hac HMeHa-mh: nep. flonifo (= nep. ffonifo KjioncKoro M-pa 1573 r., vum/fojiifa 1582-1584 rr., 6ojiee no3AHne hcxohhhkh 3xoro nyHKxa y>Ke He 3Haiox; no [Max. Ahk.]); nep. ffoMifu 1498 r. [HIIK V, 291] (= nep. ffonifo 1573 r., hjih nycx. ffonifo b 1582-1584 n 1629 rr., hjih nep. ffoneif «hxo 6bijia nycxonib» 1674-1682 rr.; no [Max. Ahk.]); nep. Saopodbe-floHifo b IIao3epcKOM JlyKHHCKOM nor. non 1501 r. [HIIK IV, 14; V 296, 298]. Ha Mecxe sxhx cpenHeBeKOBbix nyHKxoB b Hanajie XX b. 3HaHHjiHCb nep. Eojibiuoüffoneif kMcuiuü floneif PaKOMCKOH boji. HoBroponcKoro y. [CHMHT I, 62, 64]. B Bon. nax. okojio 1500 r. öhjih nep. ffoneif h nep. ffonifa, o6e b Cnac-ckom 3apenKOM nor.; onHa H3 sxhx nepeBeHb coxpaHHjiacb no cen neHb - ffonifo b ncxoKax p. Opener b Bojiocobckom p-He JleHHHipancKOH o6ji. ,H,Ba npyrnx ceneHHa Bon. nax., hochbiiihx exogne HMeHa, Haxonnnncb b oxnaneHHbix npyr ox npyra norocxax: nep. ffoneif-TIajiKuna cxoana b IIokpobckom ^axenHHCKOM nor. [HIIK III, 628, 731, 735, 740, 741], a nep. MapKoeu ffonifa - Ha p. KaMeHica b Te-cobckoh Bon. 1568 r. (no3nHee - nep. nnn nycx. ffonifo non 1573-1578, 1584, 1629 TT.,flonei4 non 1646, 1669, 1674-1678 rr., ffodoneif 1709 T.,/^OHtfa 1748 r., no [Ce-nHH 2003, 138]), k Hanany XX b. - nep. ffoneif Ha p. KaMeHica b TecoBCKOH Bon. HoBroponcKoro y. [CHMHr I, 80-81]. Pano m c noc. Conbnbi, panoHHbiM neHxpoM HoBroponcKOH o6n., Haxonnxca Rep./foHeif, a BoexoHHee ropona CnaHnbi JleHHH-rpancKOH o6n. o6mereorpa<})HHecKaa Kapxa (Macmxaö 1:100000) noKa3biBaex yp. floncKoe (ncxopHHecKHx CBeneHHH no 3xhm nyHKxaM Hex). Cp. enje nep. ffnu Ha loro-BoexoHHOM no6epe5Kbe HnbMeHa bo BnaaaracKOM nor. ^ep. nax. OKono 1495 h 1539 r. [HIIK I, 720, 746; IIKH3 4, 159], a xaK5ice nep. ffonu b Tax^HHCKOM p-He JleHHHrpancKOH o6n., xoxa npHHanne5KHOCXb naHHbix ohkohhmob k roynaeMOH rpynne He 6eccnopHa. Hex coMHeHHa b xom, hxo nepenHcneHHbie xonoHHMbi Ha PyccKOM CeBepo-72 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... 3anane (raaBHbie hx (JiopMbi -/jcmeu, /jonuo) oxMenaiox Mecxa hohhjkchhh, Bna-Ahh, 3anHBaeMbix boaoh, rjiyöoKHx OBparoB, Ha jxrq Koxopbix xeKyx pynbH. Tono-HHMHnecKaa aKXHBH3anHa oömepyc. dno h ocoöchho ero ^epHBaxoB Ha PyccKOM CeBepo-3anane noA^epicHBaexca cpaBHHxenbHO öojibiiiHM pa3BHxneM 3#ecb ceMäH-xHnecKOH (JiHjiHaijHH cooxBexcxByiomeH neKCHKH. He cnynaÖHO b sxom pernoHe noaBHjiHCb OMOHHMHHHbie anejuiaxHBbi - o6o3HaneHHa nocy^bi (ncKOBCK. doneu 'jxy5KeHbiH 3ManHpoBaHHbiH ropniOK', HOBropo^CK., ncKOBCK, apxaHrejibCK. donen-Ko, donyuiKo 'naiiHoe Ojno^enKo' [CPHT 8, 124, 126]), CB33aHHbie, icaic h3bccxho, oxHonieHHaMH perynapHOH ceManiHHecKOH nepexo^HOCXH c xonorpa(J)HHecKOH xepMHHOJiorHeH 3anonHeHHbix boaoh jm, yrjiyöJieHHH [Tojicxoh 1969, 218-229]. 3/iecb 5Ke npeHMymecxBeHHO Bcxpenaioxca o6o3HaneHHa (})H3HKO-reorpa<})HHecKHx peajiHH Ha ochobc sxoro KopHa, xaKHe KaK öohhuk 'Mep3jn>iH cjioh 3Cmjih noA ox-xaaBHien noHBon', 'aohhhh nea', 'nea noA boaoh Ha öojioxe', 'ßo/ia, Bbicxynaio-maa H3 oxxaHBaiomeH 3eMjiH', doHHuua 'Mep3Jiaa 3eMjia, 3anHxaa boaoio' [CPHr 8, 125; HOC 2, 95]. B /ipy rnx BOCxoHHOcnaBaHCKHx pernoHax onncbiBeMaa xonoHHMHa h xepMH-HOJiorna cnopaAHHHa (cp. xonbKO b öacceÖHe Okh pyn./joHOK b BepxHeM xeneHHH, p. /joneu cpe^H npnxoKOB Ocexpa h pa/iOM 03. ffonnoe b Pa3aHCKOM ITooHbe [Cmoji. TBO, 40, 158; Vasm. WRG I, 631]). Bonee Aecaxica peneic h ceneHHH Ha3biBaioxca /joneu Ha roro-BOCxoice YKpanHbi h b K)5khoh Pocchh (b öhbhihx XapbKOBCKOH, EKaxepHHOcnaBCKOH ryöepHHax h b OÖJiacxn Boncica ^.OHCKoro, cm. [Vasm. WRG I, 629-630]), ho xaKHe Ha3BaHHa, onesajmo, He CBjnaHbi c *dh(b)no: ohh ömjih nepeHeceHbi xaK hjih HHane c KpynHbix peK ffon h CeeepcKuü /joneu (cp. oce-xhhck. don 'peica'). *kad-/*kadbn- TonoHHMHa Ha 6a3e npacnaßaHCK. *kadb 'eMKoexb' (3aHMCXBOBaHHe rpenecK. Kaöiov, cm. [3CC3 9,111-112]) nojiynnjiapacnpocxpaHeHHe b Cjiobchhh; cp. cjio-BeHCK. rn/ipoHHMbi Kadice, V Kadi, Kadunc, opoHHMbi Kadca, Kadica, Kadnik, Kadice, Kadnica, Kadence, Kadunca h x.n. (k cjiobchck. anen. kad 'naH, ica/ib', kadunja 'Kopbixo')- J\n% coce^HeH cepooxopBaxcKOH xeppnxopHH xaKHe Ha3Ba-HHa He xapaKxepHbi, xoxa ox/iejibHbie hx npoaBjieHHa 0ÖHapy5KeHbi y 3ananHbix cjiaBaH (nojibCK. Kadzionka 03., Kadka, Kadzice) h b öacceÖHe ,H,Henpa [Bezl. SVI I, 245-246]. TojibKO b cjiobchckom (aojichckhh ^najieicx) oxMeneH rn/iporpaijffl-necKHH xepMHH kadíca 'Bbipbixaa boaoh KOxnoo6pa3Haa aMa' [Tojicxoh 1969, 227 (co ccbijiKOH Ha MOHorpa<})Hio P. Bamopbi)]. Ha BOCxoHHOCJiaBaHCKOH xeppnxopHH xonoHHMHHecKne h anejuiaxHBHbie npoAOJi5KeHHa *kadb ropeAKa oÖHapyjKHBaioxca b pa3Hbix, ox/iajieHHbix ppyr ox iipyra MeexHoexax, ho Hanöojiee 3aMexHO h pa3HOo6pa3HO ohh npoaBjiaioxca Ha PyccKOM CeBepo-3anaAe h /jajiee Ha PyccKOM CeBepe, rpß npoxo^njin nyxn ApeB-HeHOBropoACKOH KOJiOHH3aHHH. CjiOBa Kadb, Kadxa b 3HaneHHH eMKoexen xopomo H3BecxHbi bo Bcex BocxoHHOcjiaBaHCKHx a3biKax h ^najieicxax, ho AnajieicxHbie co-6paHHa noKa3biBaiox, hxo öojimiihhcxbo AepnBaxoB h 3HaHeHHH xaroxeiox k ceßep-HopyccKOH nepH(})epHH. K npnMepy, xojibKO Ha PyccKOM CeBepo-3anane 3anncaH xepMHH, HanoMHHaiomHH cjiOBeH. kadíca, - 3xo Kadxa '3anpy/ia, trq HaKanjiHBaexca 73 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... BO^a' (JloAeifflonojibCKHH p-H JleHHHipaACKon o6ji.) [CPrK 2, 310], TpaKryeMbin KaK ceMaHTHnecKoe HOBOo6pa30BaHne ceBepHOHOBropoACKnx roBopoB [IepA2004, 178]. H3 rn/ipoHHMHH ep. Kadnoe 03. b OnoneiiKOM y. IIckobckoh ry6. [IIIk. OUT, 137], KadHMM pn. b cpeAHeM TeneHnn Mcth [IIIaH. PJ1J10,224] (no coBpeMeHHbiM MarepnanaM - pn. Kohhm b MajiOBnmepcKOM p-He HoBropo^CKon o6ji.; (JiopMa c OTpa5KeiraeM ceBepHopyccKon accnMHjiannn dn > nn), KadnuK pyn., npnTOK ürop- 6h b ^epenoBenKOM y. HoBropo^CKon ry6. [CHMHr IX, 117], cpe^HeBeKOBoe 03. Kadno b BenHKonopo5KCKOM nor. ,H,ep. iiht. okojio 1495 r. [HI1K 1,490] (r/ie-TO 6jih3 rop. BopoBHHH Ha McTe), Bepoarao, CKwa 5Ke othochtcji Kanuü, npnTOK BaHnnbi öaccenHa BopoHern, Bna^aionjen b Jlano5KCKoe 03. [IIIaH. PJIJIO, 224] (ecnn H3 *Kadnuu, ep. Bbime Kadnxx/KanHx). Cpe^H ohkohhmhh - Kadnuifa #ep. IlecTOB-CKoro p-Ha HoBropoACKOH o6ji., Kadenxa #ep. b Ojichhhckom p-He TßepcKon o6ji., cpe^HeBeKOBbie Kadnuifa #ep. 1545 r. b nor. HniconbCKOM b boji. Pan Ee>K. nax [HIIK VI, 358], KadencKoe #ep. 1495 r. b BejibeBCKOM nor. ,H,ep. nax, Kadnoe - HecKOJibKO ceneHHH 1545 r. b Tpex norocTax Ee>K. iiht. (b EropbeBCKOM bo MneBe, MnxanjiOBCKOM b JIomeMjie n IIokpobckom), noHHHOK Majioe Kadnoe b IleTpoB- crom Thxbhhckom nor. [HIIK 1,225; VI, 243, 339,405,410,491]. IlepeHHCJieHHbie Ha3BaHHa o6pa30BaHbi OT npnjiaraTejibHbix Kadnuü, xadnoü, npoH3BOAHbix ot Kadb, npeACTaBjieHHbix b /ipeBHepyccKHx cjiOBOConeTaHHHx xadnoü naöam 'öojibmon Me^HbiH 6apa6aH' (r.e. noxo5Knn Ha KaÖKy), xadnee mojioko 'mojioko, KOTopoe Ha-KanjiHBaiOT b Ka/iKax' [CjiPÜ XI-XVII7, 13], ho h b ceBepHopyccK. jxn&ji. xadnee mojioko 'mojioko, CKHCiiiee 6e3 3aKBamnBaHHH n cjinToe b Kadxy Ha KopM CKOTy' (Apx., Bojior.) [CPHr 12, 298-302]. K cynjecTBHTejibHbiM Kadb, teadbx (cp. apeB-HepyccK. Kadbx 'Kaub, cocyA H3 aocok, CKpenjieHHbix oöpynaMn' [CjiPÜ XI-XVII 7, 14]) OTCbijiaiOT Ha3BaHne Rep. Kaduuju b Cejin>KapoBCKOM p-He TßepcKon o6ji., B03M05KHO, HMeHa 03ep Kadbe/Kaduo, Kadbosepo, Kadbxpeb, pynbH KaÖKoecKuü b öacceÖHax Ohth h Ilamn b IOto-Boctohhom HpnjiaAOJKbe [CriOBII, 63,44,72, 93], p. Kadb/Kodb 2-n nojiOBHHbi XIX b. Heno/iajieKy ot ApxaHrejibCKa [Vasm. WRG II, 181] (xoth b OT/iejibHbix cjrynaax BepoHTHbi h npnöajrraHCKO-iJfflHCKHe cyöcTpaTHbie ochobh rana BenccK. kaid, (Jihhck. kaita ‘y3Knn'). K pernoHy PyccKoro CeBepo-3anaAa n CeBepa thtotciot TaK5Ke pe^Kne koh-THHyaHTbi npacjiaBaHCK. *kady, pop,. e%. *kadwe, cjiaöo 3acBH£eTejibCTBOBaHHon ochobh Ha *-ü ot *kadb, cm. [3CC3 9, 111-112]. EeccnopHbin (JiaKT npoHBjieHnn *-ä-ocHOBbi y/iocTOBepaeTca Ha3BaHHeM hobtopoackoh pn. Kadeuuta, 12 km, TeKy-men H3 03. OMma b p. Yjxryih chctcmh YBepn, np. np. Mcth [Boah HO]. CnncKn cejieHHH BopoBHHCKoro y. HoBropo^CKon ry6. Hanajia XX b. jiskit (JiopMy Kad-öuuta [CHMHr VI, 15-17], nncnoBaa KHHra 1564 r. - Kameuma [HIIK VI, 1044]. Thapohhm OTCbijiaeT k /ipeBHepyccK. *Kadheuu{e, npon3BOAHOMy c cy(})(})HKCOM -uw,e ot (JiopMbi *Kadheb, KOTopyio npoAOJi5KaeT pyccK. jman. (BjiaAHMnpcKan ry6., 1852 r.) xadoeb 'öojibmon naH' [CPHr 12, 299]. 3Ty 5Ke *-ä-ocHOBy penpe-3eHTnpyeT Ha3BaHne pyn. KadoecKuü b öacceÖHe Co5Ka Ha CMOJieHnjnHe [Mann. ^Henp, 217]. Cpe/in anejuiaTHBHon jkkchkh cy(})(})HKcajibHO pacmnpeHHbiMn ^e-pnBaTaMH npacjiaBaHCK. *kady BbiCTynaiOT, ohcbhaho, Anaji. Kadyjix, Kadyjib, xa-dyjibxa ‘Heöojibmaa 6oHKa, Ka/iKa' (cp. aHajiornnHoe pacmnpeHne Bapnanra *kadb c /-OCHOBOH, npoaBjieHHoe ApeBHepyccK. xadujib 'Ka/iKa' [CjiPÜ XI-XVII 7, 12]), 74 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... Kadyuma 'KBaiima', onaxb 5Ke H3BecxHbie jinnib Ha ceßepHopyccKOH xeppnxopHH (Apx., Bojior., üpocn., IlepM., Bax., Cp.-ypan., cm. [CPHT 12,301]), cio^ajKe oxho-caxca, no Been BepoaxHoexn, h cjiobchck. kadunja 'Kopbixo', h pyccK. KadyutKa. 3a npeAenaMH PyccKoro CeBepo-3ana/ia h CeBepa xonoHHMHa Ha Kad- (icaic, BnponeM, h ^naneKiHaa neKCHKa) npe/icxaBjieHa 6onee CKy/iHo: b öacceÖHe Okh p. Kadb, OBpar Kadnoü [Cmoji. TBO 57, 129], b öacceirae ,H,OHa - Kadnuuu/Kad-Huiue, np. np. Poro3aHKH cpe/in npnxoKOB CeBepcKoro ,H,OHna b XapbKOBCKOM y., KadoHHoe 03. öacceÖHa Me^Be^nnbi b Oönacxn BoncKa ^.OHCKoro [Vasm. WRG II, 23, 180], b IloAHenpoBbe yica3biBaiox Kadaueu [Mamx. ,H,Henp, 217], ho 3xox rn/ipoHHM, Kaacexca, He HMeex oxHomeHna k paccMOxpeHHOH rpynne. *kambn- Ha cnoBeHCKOH xeppnxopHH oxMeneH pa# Ha3BaHHH c ochoboh *kambn- 'ica-MeHHbin': Kamnik (ppamjibi), Kamnica, Kamniški Potok (ppamjibi), Na Kamnu; k 3X0My 5Ke KopHK) öbijio oxHeceHO cpe^HeBeKOBoe (b /jOKyMenie 1524 r.) reorp. Skamnitza c npe<})HKCOM s- [Bezl. S VI I, 247-248]. Pe^Kne cxpyKxypHbie napannenn k nepeHncneHHbiM cjiobchckhm Ha3BaHH3M o6Hapy5KHBaioxca xonbKO Ha PyccKOM CeBepo-3anaAe. Hanöonee noKa3axenbHbi xpn (JiaKxa: 1) Ha3BaHne norocxcKoro neHxpa Komho b 6 km 3anaAHee IlcKOBa, ynoMHHaeMoro b 1341 r. bo BpeMa ocaubi HeMnaMH PböopcKa («cxaBHie cxaHMH Ha KaMHe»), 3axeM no# 1407, 1487 it. h no3£Hee [ühhh 1998, 120]; 2) Ha3BaHne aep. KaMHuubi b ,H,ep. nax. okojio 1495 r. [HI1K1,452]4; 3) jman. ceßepHopyccKHH, npeHMymecxBeHHO BonoroACKHH, anen. tcaMHuua 'rpy^a KaMHen', 'Kyna icaKHx-jihöo npe^MexoB', 'o öecnopa^OHHOM pacnojKraceHHH aomob, nocxpoeK h x.n.’, cp.: «^.epeBHa nocxpoeHa KaMHHnen», xo ecxb #OMa pacnoiKraceHbi HenpaBHjibHO, Kynen (CojibBbiH. Bojior.). HMeiomHHca Maxepnan xopomo noica3biBaex, hxo cjiobo komhu-ua ox ncKOBCKO-HOBropoACKOH, 3axeM ox BOJioro^CKOH xeppnxopHH npOABHHyjIOCb aaneKO Ha bocxok - b öacceirabi CeBepHOH /Jbhhh h KaMbi, rpß 3aKpenHjiocb co cnenHajiH3HpoBaHHbiM 3HaHeHneM 'nenb, cno5KeHHyio H3 KaMHen b 6aHe, KypHon H3Öe, xneBe' h x.n. (Bonor., IlpHKaMbe, Ccb.-^bhh., Apx.) [CPHT 13, 27]. AnejuiaxHBHbie h xonoHHMHnecKHe KOHXHHyaHXbi am>eKiHBa *kamenbm,(jb) BCKwy MHoroHHCJieHHbi h 3HaKOMbi Been CjiaBHH. ^xo 5Ke Kacaexca nepenncneH-Hbix neKceM, xo ohh MOXHBnpoBaHbi pe^KHM aA"beKXHBOM *kambnh(jb), nporo-BO^HbiM b CBOK) onepe/ib ox xex npacnaBaHCKHx o6o3HaHeHHH KaMHa, Koxopbie o(})opMHjiHCb no HOBOMy xnny CKjiOHeHHa 6e3 HapameHna -en-. 3xn npacnaßaH-CKne AnajieKXH3Mbi, B03HHKmne önanyiapa nepexo/iy H3 cxaporo KOHCOHaHXHoro CKJIOHeHHa B HOBbie CKJIOHeHHfl 3XHMOJIOrHHeCKHX OCHOB Ha *-ä- HJIH Ha *-0, HMe- jih oöjihk *kama hjih *kamh (< *kamy, po#. ea. kamene). KoHXHHyaHxaMH #aH-Hbix npacjiaBaHCKHx (JiopM Bbicxynaex 3anncaHHbiH Ha PyccKOM CeBepo-3anaAe b OKpeexHoexax 03. Cejinrep, yHHKajibHbrä anen. komo 'KaMeHb' (Ocxam. Tßep. 1855 r., BepxHaa Bonra, Banyan) [CPHr 13, 13], cxpyicxypHO cooxBexcxByiomnn cepooxopBaxcK. ^nan. komo, komu, kom 'yrnyöneHne b KaMHe, b KOxopoM CKannn-Baexca BO/ia', a xaK5Ke nojibCK. ^nan. kam 'KaMeHb' (cepöoxopBaxcKne h nonbCKne JIoKajiißaniöi b KOHKpeTHOM norocTe He npoBe/jeHa. 75 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... (JiaKTbi yHTeHbi b [3CC3 9, 138]). Heocno5KHeHHbie (JiopMbi name npoaBjiaiOTca b KOMno3HTax; ep. pyccK. jman. (HOBropo^CK.) KOMomec 'icaMeHOTec' (JI106., Moni.) [HOC 4,16], BOJioroACK., BjianHMHpcK., BopoHe5KCK. kümoöoü 'icaMHeöoH' [CPHr 13, 27]. Cqtojxrh aneji. komu b oicpecTHOCTax 03. Cennrep, bh^hmo, y5Ke 3a6biT, HO B He/iajieKOM npOniJIOM OH 6bIJI B XO/Ty Ha HOBrOpOACKOH TeppHTOpHH, OCTaBHB npoH3BOAHbie aAi>eKTHBHbie (JiopMbi. Cpe/iH hhx HOBropo^CK. KaMucmuü ‘icaMe- HHCTblH, H306njryiOIHHH KaMHJIMH' {JJßM), a TaK5Ke MeCTHaa MHKpOTOnOHHMHa: reorp. KaMucmuu Pyneü, OTMeneHHoe rbcükri,! - npn yKa3aHHH Ha noKOC 6jih3 Aep. 3anpoMeTHO h Ha nanmio b ^eMaHCKOM p-He HoBropo^cicoH o6ji. [HOC 4,16], KaMecmuü, pyn. b Mojibothixkoh boji. „HeiviaHCKoro y. HoBropoACKOH ry6. [CHMHr II, 57], 3a KaMucmuMpynbeM - noKOC 6jih3 #ep. 3ao3epbe b OcTaniKOBCKOM p-He TßepcKOH o6ji. [Hhkhthh 1962,108]. B hhoh cy<})<})HKcanHH HajinnecTByiOT: Kom-cKo/KaMCKa #ep. k iory ot HjibMeHa b BocicpeceHCKOM nor. Illeji. nax no# 1498 h 1539 rr. [HIIK IV, 353; V, 245], Kümckuü mox, öojioto BOKpyr BjDKnnKoro 03. HenoAaneKy ot HnKOJio-BajKniHCKoro MOHacTbipa no# HoBropo^OM [HcTOMHHa, ÜKOBjieB 1989, 146]. 3th TonoHHMbi OTCbinaiOT k kümckuü, /ipeBHepyccK. KciMb- cKbiu 'KaMeHCKHH'; cp. eme <})pa3eojiorH3M npoeajiumbcx (nonacmb u m.n.) kok e kümckuü mox 'nponacTb Hen3BecTHO icy/ia', 'nponacTb, HCHe3HyTb Ha^onro', 3a-nncaHHOM b K)>khom HpHHjibMeHbe [IlbijiaeB 1929], ho h Ha PyccKOM CeBepe h b Chöhph (ToTeM. Bonor., Bonor., IlepM., Hpicyx, Kojimm. ÜKyx) [CPHr 13, 29]. BnponeM, aTHMonorna 3Toro Bbipa5KeHHa He npoacHeHa h CB33b ero c HOBropoA-ckhm AnaneicTHbiM o6o3HaHeHHeM icaMHa He apryMeHTHpoBaHa. *pak-/*pač- B CnoBeHHH 3aperHCTpnpoBaH pa# reorpa(})HHecKHx Ha3BaHHH c npacna-BaHCKOH OCHOBOH *pak-/pač-: Paka npHMeHHTenbHO k peice h jxpyrviM oöteieraM (Bcero HeTbipe5KHbi), Pačka Vas, Pačka Dolina, Na Pakah, Na Pakem, Pačke Jame, Pačke Njive, Pašca {Paški Studenec); no^oOHbie Ha3BaHHa ecTb h b conpeAenb-hoh oÖJiacTH cepöoxopBaTCKoro a3biica: Paka, Opačica [Bezl. SVIII, 72-73, 77]. K pa/ry nepeHHCJieHHbix Ha3BaHHH E Xojibnep OTHec Ha3BaHHe p. Pockau, OTMe-neHHoe noA 1341 r. b Bn^e ad riuulum Pokaw, noA 1352 r. b Bn^e aqua Poka h T.n. (no 3toh peKe HMeHyeTca napaycaueö (Gross-) Pockau), /lanee die Pack (noA 1245 r. Paka), Ha3BaHne nepeBana Meayry Hrrapneii h KapHHrnen, h reorp. Paga (no/i 1252 r. de Paka); k (JiaieraM 3Toro po^a npHHanjie>KaT /janee reorp. Paka, TpH5KHbi npoaBjiaionieeca Ha xopBaTCKon TeppHTopnn, ho npHMeHHTenbHO k ceneHHaM [Holzer 2001, 83-84]. E^hhhhho TaKne Ha3BaHna (JmiccnpyiOTca b BonrapnH, ^e-xhh, CnoBaKHH, Ilojibnie, ho Ha ioro-3anane CnaBHH ohh npe^CTaBiieHbi b Maic-CHMajibHOH CTeneHH. Ha BOCTOHHOCJiaBaHCKon TeppHTopnn cooTBeTCTByiomaa TonoHHMna, KaK n noHTH Be3Ae b cnaBaHCKOM Mnpe, pegica, tcm He MeHee o6Hapy5KeHbi jxbh ne- ÖOJIblHHX CKOnjieHHa TaKHX Ha3BaHHH, OAHO H3 KOTOpblX Haxo^HTca Ha PyCCKOM CeBepo-3anane. PyccKHe ceBepo-3anaAHbie TonoH3ornoccbi, jioicajiH3yeMbie b HjibMeHb-BojixoBCKOM öacceirae, npe^CTaBiieHbi name cpe^HeBeKOBbiMH ohko-HHMaMH, pe5Ke rn/ipoHHMaMH. TaKOBbi npe5Kne Bcero IJohku, #ep. b PynaiiCKOM norocTe IIIenoHCKOH nax 1498 r. [HIIK IV, 208] (no coBpeMeHHOMy TeppnTO-76 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... pnajiBHOMy Aeneiraio, r/ie-xo ceBepo-3ananHee rop. ITopxoB IIckobckoh o6ji.), h OnaHKa, cejinine b Cepe>KCKOH nepeBape ToponenKOH 3Cmjih (pa/K>M 03epa Ebi-kobo, JlyKHHO, JlyKoe, Bojioroe), no nncnpBOH KHHre 1539/40-1540/41 it. [I1KH3 4, 633]. AHjiayxHbiH O- b reorp. Onanxa xoh 5Ke caMOH npnpoAbi, KaK b Hapennax önaK, onane npn HajiHHHH nax, nam (ohh nepenncneHbi Hirace). HHyio cy<})<})HK-cannio noKa3biBaiox cpe^HeBeKOBbie reorp. IJaKyiua/OnaKyiua, ceHOKOCHbrä jiyr b MneBCKOM norocxe ,H,epeBCKOH naxHHbi 1551 r. [I1KH3 5, 236, 239, 240]; Plaxo-Mo, #ep. 1498 r. «ApKaaccKoro MOHacxbipa Ha penKe Ha JTioxoh» b HneMeHCKOM nor. IIIejiOHCKOH nax. [HI1K V, 168], a cero^Ha #ep. IJükomko b ^.hobckom p-He IIckobckoh o6ji. (no cxpyKxype H/ieHiHHHoe HOBr. Pükomo, o KOxopoM no^poOHee HH5Ke). B rn/ipoHHMHH oöpamaiox Ha ce6a BHHMaHne H3BecxHbie no coBpeMeHHbiM MaxepnanaM HMeHa HOBropo^CKHx peneK JJoKocmh (HHane PIokocko) h IlaKocmuxa b öacceÖHe HlenoHH, Bna^aionjen b HjibMeHb, ep. eine nojibCK. Pakošč, rop. 6jih3 Ebmroma, CBH^exenbcxByeMbiH c XIII b. [Rymut 1987, 183]. ^aHHbie rn/ipoHHMbi hbho Koppennpyiox c oönjepyccK. namenih 'nxo-HHOy/ib Mep3Koe, oxBpaiHxejib-Hoe', nojibCK. pakošč, cjiobchck. päkost 'npeBpaxHoexb' h /ipyrnx ^epHBaxoB ox KopHa *pak- npn noMonjH cy(})(})HKca -ostb [OacM. 3CPÜ III, 189; ^epH. H3CCPÜ I, 615-620], xoxa nepBHHHaa ceMaHXHKa ^aHHbix boahhx Ha3BaHHH xpaKiyexca HeoAH03HaHHO. HaKOHeii, y HHXbreaa perynapHyio MeHy rnacHbix o/a b KopHe *pak-(cm. 06 3xom HH5Ke), He cxohx, no-BH^HMOMy, HCKjnonaxb H3 ^aHHoro Kpyra coox-BexcxBHH xaKace HOBropo^CK. PLÖKa, Ha3BaHHe npnxoKa BonxoBa HenoAaneKy ox rop. ^y^OBO HoBropoACKOH o6ji. [UJaH. PJ1J10, 66]. Bxopoe CKonneHHe BOCxoHHOcnaBaHCKHx Ha3BaHHH ox KopHa *pak- 3a<})HK-cnpoBaHO b BepxHeM xeneHHH Okh: IJaKa/lJaKyiua, p. cpe^H npnxoKOB 5Kh3aph, Plokoü (paHee PLanou) cpe^H npnxoKOB Hyrpn, IJatcoü cpe^H npnxoKOB Ilxopbi, OnaKa/OnoKa, np. np. Ebicxpnnbi + np. np. Mbininrn b Kany5KCKOM h TapyccKOM ye3^ax Kajry>KCKOH ry6. [Vasm. WRG III, 504, 506; Cmoji. TBO, 26, 30, 36], cp. BoexoHHee, b cpe/iHeM xeneHHH Okh (b IToAMOCKOBbe) pyn. IJotca/OnoKa (a paHee eme Onatca) [Cmoji. TBO, 118]. IlpHBeAeHHbie nooncKHe rn/ipoHHMbi Ha IJok-ZIJok- paHee aHajiH3HpoBajiHCb B.H. TonopoBbiM, Koxopbin npe/inojiaraex b hhx BepoaxHoe ApeBHeöanxHHCKoe Hacjie^He, cpaBHHBaa c npyccK. reorp. Pakutiten, jihxobck. Pakuteniai, a xaK5Ke c jihxobckhm jiHHHbiM HMeHeM Pakut-atis h HeK. #P- [TonopoB 1989, 50]. O/IHaKO ynex HeManoro HHcna napajiJiejieH Ha PyccKOM CeBepo-3anane Hapa/iy c Apyrn-mh cjiaBaHCKHMH (ocoöeHHO 3ananHO-K)5KHOcjiaBaHCKHMH: cjiOBeHCKHMH, cepöo-xopßaxcKHMH) (JiaKxaMH, xpeoyex HHxepnpexauHH Ha3BaHHH Ha IJok-ZIJok- KaK HCKOHHbix cjiaBH3MOB, npnneM BecbMa paHHHx. B nacxHOCXH, hxo Kacaexca, k npHMepy, nooncKHx Plana, IJaKoii, Onaxa, mojkho roBopnxb o nepBOHanajibHbix npHjiaraxejibHbix, cp. HajiHHHe pyccK. jxn&ji. onatcuü, npHBe/ieHHoro, npaB/ia, 6e3 yKa3aHHa 3HaneHHa [,H,ajib II, 674] (k BepoaxHOMy /ipeBHepyccK. *(o)naKuu), CKwa >Ke CHÖnpcK., npKyxcK. onannuu 'KpaHHe HeycxynHHBbiH, ynpaMbin', onanno, onaumo 'HanepeKop', a xaK5Ke apxaHrejibCK. (CeB.-^BHH.) naxopyrniü ‘c H3ypo/io-BaHHOH pyKon', 'nnoxoH paöoxHHK' [CPHr 23,245,246; 25,159; ,H,ajib II, 674-675] c nepBbiM KOMnoHeHxoM, aBHO npeAnojiaraioiHHM Aea/rbeKinBHyio AepHBannio (h3 *naKuu). ^ame ^aHHaa ocHOBa H3BecxHa b Hapennax h coi03ax; cp., HanpHMep, 77 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... pyccK. fl.uan. uuku, nax «nacrana hjih npHBecica: ae, aen, CTa, cicaTb, mji» (3an., K)5KH.), HOBrOpOACK., TBepCK., CHÖHpCK. OnÜKUlU, OnÜKUUlb 'BHBOpOT, H3HaHKa, HHHKa; Bce nepeBepHyToe', TBepcK. önax, önoKo ‘Ha3a#, 3anoM, oöparao', 'Ha- B3HHHb', 'HaH3HaHKy', 'HaOÖOpOT, IIIHBOpOT-HaBHBOpOT', TBepcK., nepMCK. ÖnOKO 'HaoTManib', BOJioro^CK., cnönpcK. '6e3TOJiKy, HaBeTep', Bonoro^CK. 'He BOBpeMa', apocnaBCK. 'hcjiobko, cobcctho', onaKuia, onaxyuia 'BbiBopoT, H3HaHKa, HHHica; oöparaoe, npeBpaTHoe', naxuiä, onaKuia 'jieBHia' h T.n. [/Jam. II, 674-675; III, 9; CPHr 23, 230-231; 25, 155, 158, 162; HOC 7, 4, 89-90], /rpeBHepyccic. naxu, ona-Kbi, noKo 'oöpaTHo', ‘Ha3a/i', ‘HaoöopoT', ‘BHOBb', onaKo 'Ha3an' [Cpe3H. MCHPÜII, 676,866], yicpanHCK. nax 'Bce-TaKH', öonrapcK., cepöoxopßaTCK. nax, na 'ho, Be/ib, CHOBa', cnoBeHCK. pak, pa, to 5Ke, neniCK., BepxHe- h HH5KHejry5KHijK. pak 'ho, cho-Ba', yKpanHCK. önax 'Ha3a#, HaBbiBopoT', öonrapcK., cepöoxopßaTCK. önax, önaKo 'HaoöopoT', neniCK., cjiOBanK., nojibCK. opak 'Ha3a#, HaBbiBopoT' h T.n., k 3thmo- jiorHH cm. [OacM. 3CPÜIII, 142, 188, 223]. KojieöaHHe rnacHbix a/o b hcxoahom npacnaBaHCKOM KopHe HeoAHOKparao npocjie>KHBaeTca no rn/rpoHHMHH (TaKOBbi TIaKoü/TIoKoü, Onatca/OnoKa, IloKa/OnoKa/OnaKa b Iloonbe, CJiOßanK. Paka/Poka, B03M05KHO, TaKOH 5Ke npnpoAH Poka Ha TeppHTopnH Abctphh), ho cynjecTBeHHO oöpaTHTb BHHMaHne Ha to, hto 3Ty 5Ke ocoöeHHOCTb BOKanH3Ma AeMOHCTpnpy-k)t h anejiJiaTHBHbie Koppenarbi, cp. pyccK. ^naji. onÖKuutb, onÖKuui, Hapa/ry c onäKuuib, onäKuui [CPHr 23, 230]. MHorne H3 nepeHncjieHHbix Ha3ßaHHH CBa3aHH c BO^OTOKaMH h xapaiere-pH3yiOT ocoöeHHOCTH jioKajibHOH rH/rporpa<})HH. r. Xojibnep oöocHOBan 3Hane-Hne KopHa *pak- npnMeHHTenbHO k thapohhmhh. YHHTbißaa oömecnaBaHCKyio ceMaHTHKy anejiJiaTHBHbix KoppenaTOB ('ooparao; oöparabrä') h npnHHMaa bo BHHMaHne jiOKajibHbie ocoöeHHOCTH Tonorpa<})HHecKHx oöteKTOB (peic n npnjie-raioninx k hhm ropHbix nepeBanoB n ceneHHÖ) c TaKHMH HMeHaMH b Abctphh, CjIOBeHHH H XopBaTHH, OH npHIIiejI K BbIBOAy, HTO Ha3BaHHa THna Paka BOCXOAAT K coHeTaHHK) *paka (voda) co 3HaneHHeM 'b oöparaoM HanpaBjieHHH TeKymaa BOjia [Holzer 2001, 83-86]. Heicne cxo^Hbie mothbh HMeHOBaHHa Bnojrae Bepoarabi n ana cooTBeTCTByionien BOCTOHHOCJiaBaHCKOH tohohhmhh, HecMOTpa Ha paBHHH-HbiH h xojiMHCTbiH pejibei}) TeppHTopnH. TaK, HOBropoACKaa pn. IJOKO B ÜOBOJIXO-Bbe npaKTHnecKH He HMeeT TeneHHa, Haxo/iacb b 3anHBaeMOH noHMe BonxoBa. Ho HMeHHO npH3HaK Me^neHHoro TeneHHa Mor CTaTb ochoboh HOMHHannn, nocKonwcy npn BeTpe, oöparaoM TeneHHio, nonra CToanaa BO^a b peKe cjiobho 6h abhjkct-ca b npoTHBonono5KHOM HanpaBjieHHH. BnponeM, rjisl HOBropo^CKOH ohkohhmhh IJatcoMo, IJauKu, Onautca He HCKjuoneHbi KaKne-TO HHbie mothbh ^eanejuiaTHBHon HOMHHaUHH, CB33aHHbie C MeCTOnOJI05KeHHeM HaCejieHHHX nyHKTOB. B paccMOTpeHHyio rpynny AeanejiJiaTHBHbix TonoHHMHnecKHx o6pa30BaHHH OT KopHa *pak- abho He bxoa^t TaKHe Ha3BaHHa PyccKoro CeBepo-3anana, KaK IJatauuH, npnTOK UJoMyniKH b öaccenHe Cacn [UJaH. PJIJIO, 426], IJokuiuho, %ep. b HHKOJibCKOM nor. b UJepexoBHHax Be5K. naT. 1564 r. [HIIK VI, 890, 910], noica-3HBaioniHe oneBH/iHyio ^epHBaiinio ot aHTponoHHMOB-npo3Bnni; cp. npenMynje-CTBeHHO ceßepHopyccK. h HOBropo^CK. naxuiä, naxyuia, naKÜuia 'jieBma', naxuiä 'pyKa', 'jieBaa pyica' [HOC 7, 89-90; CPHr 25, 156, 162; CFTK 4, 373]. 78 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... *rak-/*rač- B CnoBeHHH ecTb p. Raka (ynoMHHaeMaa c 1577 r.) h cen. Raka (c 1178 r.), KpoMe Toro, OTMeneHbi Ha3BaHHa Dolga Raka, Rake, b tom nncne b (JiopMe neMHHy-THBOB h anteKTHBOB - peKH Račica (h cen. Račica, nBa>Knbi), Rače, nBaacnbi Rački Potok; ceno Rački Vrh, B03M05KHO, Rače h Rašica (< *račbsko + ica, k raka), - b uenoM nepenHcneHHbie Ha3BaHHa CBa3aHbi co cnoBeHCK. ráka (mh. h. ráke) 'Menb-HHHHbiH noTOK', 'oönenaHHoe nepeBOM pycno pynba; 5Keno6' [Bezl. SVIII, 132, 133-134, 139-140]. CooTBeTCTBeHHbie Ha3BaHHa oÖHapy>KeHbi Ha conpenenbHOH cepöoxopBaTCKOH TeppHTopHH: Pauuifa pn. b Cepönn [IlaBn. XC],Račice, Račnik c 1260 r. [Bezl. SVI II, 133]. CnoBeHCK. ráka, o6pa30BaBinee nepenHcneHHyio TonoHHMHio, bocxoaht k 3a-HMCTBOBaHHOMy npacnaBaHCK. *raka (< *orka, nepBOHCTOHHHK - naTHHCK. arka 'aiHHK', 'napeii', 'rpo6'), nponpiDKeHHa KOToporo xoponio H3BecTHbi b pa3Hbix cna-BaHCKHx a3biKax, b tom nncne BOCTOHHOcnaBaHCKHx; ep. npeBHepyccK. (c Hanana XI b.) h CTapocnaBaHCK. paxa 'rpo6' [Cpe3H. MCflPÜ III, 63-64], pyccK., yKpa-HHCK., öenopyccK. 'rpoÖHHna c MomaMH CBaroro', öonrapcK. 'napeij c MomaMH', cepöoxopBaTCK. 'Bbipbrraa Mornna', 'MonmbHbra CKnen' h np. HcxonHoe *raka npHHanne5KHT k napannrMe *-ä-CKnoHeHHa, ho HMeeTca BTopon MopiJionorHne-ckhh BapnaHT neKceMbi - *raky, *rakwe b pon. en. - c ochoboh Ha *-ü, naBiiiHH npn6nH3HTenbHO Taicon 5Ke Kpyr 3HaHeHHJi: k HeMy othocjit npeBHepyccK. pametma 'nepnaMyTp', pyccK. pametma, paxyuiKa, yKpanHCK. nnan. (rynynbCK.) pax-ea 'MacneHKa', neniCK. rakev 'rpo6, CKnen', cnoBanK. rakva, rakev, to 5Ke, neniCK. rakvice 'paKOBHHa', nonaöcK. rakäi 'amHK'; MaTepnan no [^epH. H3CCPÜII, 97, 98; OacM. 3CPÜ III, 437-438, 439 (c nHTeparypon); TpiHH. CYMIV, 4]. TonoHHMHa Ha 6a3e npacnaßaHCK. *raka *-ä-CKnoHeHHa T05Ke BCTpenaeTca Ha BOCTOHHOcnaBaHCKOH TeppHTopHH, ho noHTH Bca OHa noKanroyeTca Ha PyccKOM CeBepo-3anane, npeHMymecTBeHHO b öacceÖHe 03. HnbMeHb h Ha npHneraioiHHx 3eMnax. Cp. Paxa, 6onoTO b loponpKCKOM y. Bhtcöckoh ry6. (BepxoBba p. JIoBaTb, BnanaiomeH bHnbMeHb) [Vasm. WRGIV, 13], npoH3BonHbiePaxim, pyn. b ohbhicm Mono5KCKOM y. üpocnaBCKOH ry6., P ammo, 03. c npnneraioiHeH nep. b OnonenKOM y. IIckobckoh ry6., Bepoarao, ciona 5Ke Pohuhko, np. np. Ocyrn öacceÖHaBonrn b OKpecTHOCTax rop. TopjKOK TBepcKOH ry6. (< *pamma nepKOBb Oeonopt CBaTbin» b Hob-roponcKOM ye3ne b IIao3epbe [HIIK V, 287-289, 316]. BnepBbie 5Ke 3to H3BecTHoe b IIpHHnbMeHbe ceno ynoMaHyTO neTonncaMH eme non 1015 r., Korna BOCCTaBHine 79 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... HOBrOpOOTM HOHMO H3ÖHJIH Bap>DKCKyiO APY>KHHy Ha IlopOMOHe flBOpe, a KH33b üpocnaB My/ipbiH «Tor/ia b Ty Homb cymy Ha PaKOMh» (no ApyrHM cnncicaM jie- Tonnen - «üpocnaBT) 5Ke b Ty Homb Ha PokomL 6ame») [HI1J1, 174]; cornacHO 3-ž HoBropoACKOH jieTonncH, üpocjiaB «mejxb naPatcoMh ebne bo ABopt» [HJ1,176], no JlaBpeHTbeBCKOH neTonncn, «mej^b naPotcoMh, ebne bo ABopt» [J1J1,137], no Co(})hhckoh neTonncn, «meAi> Ha Pokomo (PatcaMÖ)» [CJI1, 127] (3anncb Pokomo OTpaacaeT aKaHbe b 6e3yAapHOH iio3hh,hh jih6o aBjiacrca onncKon). Hoji. 1478 r. noo3epcKoe ceno OTMenaeT 1-a IlcKOBCKaa neTonncb noA BapnanrabiM hmchcm Pokomjir: «Orani. b PaKOMjiH, bi> nBopL JlocHHCKoro <.. .> 3aTpn BepcTbi oti> Be-jiHKoro HoBaropoaa, 6jih3ko K)pbeBa MOHacTbipa» [I1CPJ1IV, 259], K Pokomo b Iloo3epbe HaiineHO HecKOJibKO MOKTeppHTopHajibHbix napajijie-jien, T05Ke npHxoflamHxca b nejiOM Ha neHrpajibHbie panoHbi HCTopHnecKOH HoBro-po^CKOH 3cmjih: 1) Pükomkü, Heöojibmoe 03epo b nejibre p. Mcth ioro-BOCTOHHee HoBropoaa, o6o3HaneHHoe jinnib Ha coßpeMeHHbix icpynHOMaciirraOHbix KapTax HBnepeHHe BoapeMOBIlpHHjibMeHba [BoamHO]; 2)Pükomo, nep. npnKOJionne b ropoMyjiHHCKOH boji. IlopxoBCKoro y. IlcKOBCKOH ry6. (b 25-30 km Kraoiee Ilopxo- Ba), no CBe/ieHHaM 1872-1877 rr. [CHMPH 34, N° 10560] (ceroaHa - aep. Paxoeo b IlopxoBCKOM y IlcKOBCKOH o6ji.); 3) PaKOMJie, nep. b KoTopcKOM nor. Bleu, nax 1498 r. [HI1KIV, 116]; 4) PaKOMJie, 03. b ToponenKOM y ückobckoh ry6. BMecTe CO CMOKHOH pH. PdKOMJlXHKCl, nO CBefleHHJIM 2-H nOJIOBHHbl XIX B. [CHMPH 34, 408, 409], = 03. HapKOMJie b GrapnpBOH boji. ToponenKOH 3Cmjih, no onncaHHio 1540/41 r. [nKH3 4, 583] (BapnaHT HapKOMJie aBjiaeT coöoh (JiOHeTHnecKH H3-MeHeHHyio, ÖJiaroaapa BbinaaeHHio rjiacHOH nocjie njiaBHOH b cpeaHHHOM cjiore, npeAJi05KHO-nane5KHyio (JiopMy Ha PaKOMJie). nepeHHCJieHHaa TonoHHMna cocTäBjuieT eflHHbrii crpy KiypHO-flepHBanHOHHbiH THn c TaKHMH reorpa<})HHecKHMH HMeHaMH PyccKoro CeBepo-3anana, KaK IJoko-Mo (cp. cjiOBeHCK. Paka h np., cm. o6 3tom Bbime), JlyxoMo (cp. oömepyccic. reorp. Jlyxa, JlyKu, oömepyccic. aneji. Jiyxa 'H3rn6 peicn'), üepetcoMo (cp. HOBroponcic. IJepetcu, Koppejinpyiomee c yKpanHCK. nepexa 'npoTHBopenne, npoTHBoneiiCTBHe', cepöoxopBaTCK. npujex 'icpyTOH' h T.n.). 3a npenenaMH PyccKoro CeBepo-3anana BOCTOHHOCJiaBaHCicaa tohohhmhh Ha 6a3e *raka cnopauHHHa h MeHee pa3HOo6pa3Ha. ßpaMjxbi OHa (JmiccHpyeTca b oöninpHOM pernoHe noonba: Pükü, np. np. Okh MOKny OceTpoM h npoHen (non 1589 r.) c npnjieraioniHM cejiOM Püku, najiee pn. Pühkü b öacceirae Mockbh [Hy-MaKOBa 1992, 112-113; Cmoji. TBO, 108, 167] h, 6biTb mo5kct, ciona 5Ke yicpaHHCK. Pcmim (no HHbiM naHHbiM - PaKun), np. np. 3jxBwsKa b öacceÖHe ,H,Henpa Henona-jieKy OT KneBa, h Püku (b (JiopMe mh. h.), jieB. np. GrpbDi b öacceirae ^.HecTpa b rajiHHHH [Cry, 456, 458]5. 5 3THMOJiorHHecKaa HHTepnpeTaniui TonoHHMHH, ocoöemro ra/jpoHiiMHii, c ochoboh Pük-IPüh- cymecTBeHHO ocjio5KHeHa TeM o6cTOjrrejn>CTBOM, hto HeManaa /jojia TaKHX Ha3BaHHÜ oöycjioBJieHa o6o3HaneHHeM peHHoro paica (Astacus). Ecjih reorp. Pükü, PauKa, Pükuho, a cjie/jOM 3a hhmh h Pokomo c tohkh 3peHH» ^epHBaiiHH onpe^eneHHO OTCtmaioT k (JiopMe *raka, to MH05KecTBO bo^hbix HMeH c ochoboh parne- (PaKoeKa, PaKoeeu, PciKoenn h T.n.) b nnaHe cjioBoo6pa30BaHH« coBepnieHHO ^BycMBicjieHHti: jihöo ohh bocxo^ät k (JiopMe *raky, *rakwe (cp. pyc. paKoeuna), jihöo 80 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... J\im ocMbicjieHHa toiiohhmhh HaPax-ZPrn-, Pokom- BaacHO HMeTb b BH#y, hto 0603HaHeHH3 HCKyCCTBeHHblX eMKOCTeä H BMeCTHJIHIH pa3Hoo6pa3Hoii (JlOpMbI H Ha3HaHeHHa, hto b nojiHOH Mepe AeMOHCTpnpyeT npnBe/ieHHaa Bbinie neKCHica (cp. ceMaHTHKy npacnaBaHCK. *raka hjth *raky(-we) 'KOBHer', 'jiotok', 'amnic' h T.n.), peryjiapHO nepexo^aT b cijiepy Hapo^HOH naH^niaiJiTHOH TepMHHOJiorHH, o6o3Ha-naa yrnyöJieHHa h noHH5KeHHa Ha mccthocth. ^naneKTHaa neKCHKa 3HaeT MHoro npoaBjieHHH hmchho TaKoro ceMacnojiorHnecKoro nepexo^a; cp., k npnMepy, hob-ropo^CKHe jiomoK 'icopbrro npo^onroBaron (JiopMbi' n jiomok, jioniKoeuna 'hh3h-Ha', Jiomomma 'nyr Moiety jxayma B3ropbaMH; jrcoKÖHHa' [HOC 5, 46-47], jfcejioß '5Keno6' h 'ji05KÖHHa, npoAOJiroBaToe yrnyöneHne Ha noBepxHOCTH 3eMjiH' [HOC 2, 126], HOBropoACK. pycno 'öojibmoe KopbiTo' [HOC 9, 158] h oömepyccK. 'jKrace peKH'. Ilo3TOMy pa3HHHHbie AepHBaTbi Ha 6a3e *raka, MeTaiJiopHHecKH nepeHeceH-Hbie b cijiepy jraH£iiia<})THOH TepMHHOJiorHH h 3aicpenjieHHbie b mccthoh TonoHH-mhh, yica3biBajiH, no KpaHHeä Mepe b pernoHe PyccKoro CeBepo-3anaAa, CKopee Bcero Ha jrcoKÖHHbi, y/iJiHHeHHbie BnauHHbi Ha mccthocth, HHor/ia 3anHBaeMbie boaoh. 06 3tom nopoa CBH^eTejibCTByiOT caMH Tonorpa(})HHecKHe peannn. TaK, pn. PaxoMKa b Iloo3epbe npoTeKaeT b mnpoKon, #o 400 m, h rjryöoKon jio5k6h- He, 3apOCHieH n05KCHHbIMH TpaBaMH, ^OCTaTOHHO Bbipa3HTCJIbHOH B paBHHHHOM h OTKpbiTOM naH#Hia<})Te MnicpopanoHa; jictom penica nepecbixaeT, npeßpamaacb b öojiOTne no neHrpy jkmköhhh, KOTopaa b nonoBO^be 3anojiHaeTca boaoh noHTn no KpaeB, nocTeneHHO cxo^anien npn noHH5KeHHH ypoBHa 03. HjibMeHb. IlojieBoe oöcne^OBaHHe noica3ajio, hto Mecrabie jkhtcjth HMeHyiOT Pokomkoü He CTOJibKO penKy, CKOJibKO caMy 3Ty xapaierepHyio BnannHy. ,H,pyroH cnynan, He MeHee no-Ka3aTenbHbiH, rjisl yacHeHHa MeTaiJiopHHecKOH ceMaHTHKH paccMaTpHBaeMoro cnoBa, - HOBr. Paxyxa, opoHHMHnecKoe Ha3BaHne BnannHbi, HH3Koro MecTa y pßp. BojiOHbe OneneHCKoro p-Ha HoBropo^CKOH o6ji. : «Paicy xa - TpaBaHHCToe ManeHb-Koe MecTO, HH3Koe, naxaTb Henb3a, sto PaKyxa» [HOC 9, 98], B 3aKjnoHeHHe ocTaHOBjnocb Ha sthohctophhcckoh oneHice npoaHanH3H- pOBaHHOH TOnOHHMHH, B03BOAHMOH K npaCJiaB3HCKHM OCHOBaM *bbrd-, *dh(b) n-, *kad-/*kadbn-, *kambn-, *pak-/*pač-, *rak-/*rač-. BbiaBjieHHe OT^aneHHO-npepbiBHCTbix H3oraocc, penpe3eHTHpoBaHHbix 3toh TonoHHMHen, pa3yMeeTca, HeManoBaacHO c tohkh 3peHna nponeccoB (JiopMnpoBaHHa cnoBeHCKoro a3biica, ho b öojibmen CTeneHH Taicne Ha3BaHHa 3HanHMbi rjisl H3yneHHa paHHecnaBaHCKon ncTopHH PyccKoro CeBepo-3anana. Bce ohh b coBpeMeHHOM jßbiKOBOM jiaH^mai})-Te AaHHoro pernoHa y5Ke HenpoAyKTHBHbi, nepoKHTOHHbi, hto no^HepicHBaeTca, noMHMO nponero, (JmiccannaMH nx npenMymecTBeHHO b mccthoh hctophhcckoh aoKyMeHTaiinn. IlpepbiBHCTbiH xapaKTep nx pacnpocTpaHeHna ocoöchho 3aMe- k *rakb (cp. pciKoeuü). Bonpoc HHor/ja MoryT npoacHHTt KOHKpeTHtie pa3ticKaHH« no OT^entHtiM Ha3BaHH«M, ho b ijejioM MOTHBHpoBKa no o6o3HaHeHHio peHHoro paxa flJia SojitniHHCTBa cnaBSHCKOH rn^poHHMOB c ochobohparne- KaxeTca npe^noHTHTentHOH b öontniHHCTBe cnynaeB. IiMeHHO nosTOMy npn H3H05KeHHH Marepiiana c ochoboh PciK-/Pcm- iienecoo6pa3HO orpaHHHHTtca hhhib Hanöonee oneBH^HtiMH b nnaHe CJI0B006pa30BaHH« TOnOHHMHHeCKHMH (JlOpMaMH. 81 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... TeH b npe/iejiax BOCTOHHOCJiaBaHCKOH TeppnropHH, rps Hanöojiee Bbipa3HrejibHbi 30HbI OTCyTCTBH3 CpaBHHBaeMOH TOnOHHMHH. ^aHHbie Ha3BaHH3 OÖHapyJKHBäEOTCH 6ojiee h jih MeHee yctohhhbo Ha PyccKOM CeBepo-3anaAe, pe>Ke «BcnjibiBaiOT» b pa3Hbix nacTax öacceÖHOB Okh h ,H,OHa, ho eme 6onee cnopanHHHbi jihöo BOBce He H3BecTHbi b oönrapHOM öacceirae ^Henpa, KOTopbiH, KaK nonaraiOT, CBjnaH c oÖJiacTaMH caMoro paHHero pacceneHHa cjiaBjra no Boctohhoh Eßpone. 3tot (JiaKT HeKOToporo cxo^CTBa b cxeMe BOCTOHHOCJiaBaHCKoro apeajibHoro pacnpe/ie- JieHHa cjie/iyeT, no Been BepoaTHOCTH, HHTepnpeTHpoBaTb b paMicax oömero Te3H-ca o jiynmeH coxpaHHOCTH nepe5KHTOHHbix aBjieHHH Ha a3biKOBbix nepniJiepHax. H IlooHbe, h ocoöeHHO PyccKHH CeBepo-3anan nepniJiepHHHbi no OTHomeHHio k IloAHenpoBbio, Tflß nacTb CTapon npacnaBaHCKOH tohohhmhh Hcne3ajia nanje, no-CKOJibKy He nojiynajia HHKaKoro ^ajibHenmero pa3BHTHa. npHBe/ieHHbie Op. Be3JiaeM, a TaK5ice npoaHanH3HpoBaHHbie b HacToa- njen CTaTbe reorpam jih ohh AanyT cepbe3Hbie ocHOBaHna rjisl 3aKjnoHeHHH o KaicoH-jiHÖo cnenH(J)HHecKOH 6jih30Cth AnajieKTOB CjiOBeHHH h PyccKoro CeBepo-3anana, CKopee noKaacyT jinnib to, hto 06a nepHiJiepHHHbix pernoHa, bo3mo5kho, jrynme coxpaHaiOT npacjiaBaHCKyio ap-xaHKy, neM HeKOTopbie /ipyrne TeppHTopHH, 6jiH3KHe k cjiaßaHCKOH npapo^HHe. BMecTe c TeM, rjisl PyccKoro CeBepo-3anana HaÖJiKwaeMbie nepTbi cxo^CTBa co CJIOBeHCKHM, paBHO KaK C APyTHM K)5KHOCJiaBaHCKHM, 33bIK0BbIM MaTepHajIOM cjry5KaT cynjecTBeHHbiM apryMeHTOM b nojib3y TaK Ha3biBaeMoro «KracHoro» nyTH npoHHKHOBeHHa paHHHx cjiaBSH Ha HjibMeHb - co Cpe^Hero IToAHenpoBba, TajiH- IJHH H BojIbIHH. ÜCHO, HTO HajIHHHe HeMajIOrO HHCJia ApeBHHX H30rjIOCC, o6i>eAH-H3I0IHHX HOBrOpOACKO-nCKOBCKHe 3eMJIH CO CJiaBflHCKHM K)rOM, HO MHHyiOIHHX cjiaBaHCKHH 3anan, no/ipbiBaeT TpanHUHOHHoe, ao chx nop pa3AejiaeMoe MHorn-mh, MHeHHe o MHrpanHH ceßepHopycoB BejiHKoro HoBropo/ia no «3anaAHOMy» nyTH - c 6eperoB K)5khoh IlpHÖajiTHKH, paBHO KaK o 3ananH0CJiaB3HCK0M reHe3Hce HOBrOpOACKO-nCKOBCKHX TOBOpOB. Hctohhiikii h jiHTepaTypa BacHjibeB ^I,hcc. - BacnjibeB B. JI., CnaexncKue monomiMimecKiie dpeenocmu Hoezo-podcKoü 3eMJiu (uccjiedoecmue deanmponoHUMHhix Ha3eanuü na oßiijecjictetm-CKOM KeHHio HoBropo^CKoro oÖJincnojiKOMa ot 22.08.89 r. «06 yTBep5K/ieHHH nepenHa peK, 03ep h BOAOxpaHHjinm HoBropo^-ckoh oÖJiacTH ji.jin ycTaHOBjieHHa BOAOOxpaHHbix 30H RO 2000 ro/ia». rBHIl - FpaMomu BenuKozo Hoezopoda u IJcKoea, noA pe/i. C.H. BajiKa, MocKBa, JleHHHrpan 1949. TepA 2004 - TepA A.C., MaTepnajibi ji.jin 3THMOJiorHHecKoro cjiOBapa ceßepHopyc-82 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... CKHX roBopoB (H, K, JI, M), CeeepnopyccKue zoeopu, Bbin. 8, CamcT-IIeTepoypr, c. 173-235. TpiHH. CyM-rpiHHeHKoB.^I,., Cnoeapb yKpaincKoï Moeu, Khib 1907-1909. flajib - ^ajib B.H., TonKoeuü cnoeapb oicueozo eenuKopyccKozo xsbitca, t 1-4 MocKBa 1998. )Kene3HaK 2006 - 5Kene3Haic I.M., leorpaijiia cjiOBeHCbKO-cxLTHOCJiOB'aHCbKHx TonoHiMHHX napaneneH, Cmydiï 3 onoMacmuKU ma emuMonoziï 2006, Khib, c. 17-26. 3ajiH3H3K 1993 - 3ajiH3H3K A.A., K royHeHino a3MKa 6epecTaHbix rpaMOT, Kmm B.JI., 3anu3HHK A.A., HoezopodcKue zpaMomu na öepecme (u3 pacKonoK 1984—1989 zz.), MocKBa. 3ajiH3H3K 2004 - 3ajiH3H3K A.A., ffpeenenoezopodcKuu duanewn, 2-e H3A-, nepe- paöoTaHHoe c yneTOM Marepnana Haxo^OK 1995-2003 it., MocKBa. HcTOMHHa, ÜKOBjieB 1989 - HcTOMiraa 3.T., ükobjicb 3.M., Fony6oe dueo: IIcmopuKO-zeozpacpuHecKuü cnpaeoHHUK o petcax, 03epax u öonomax Hoezo- podcKoü oönacmu, JleHHHrpan. KpbicbKO 1998 - KpbicbKO B.B., ^.peBHHH HOBropcwcKO-ncKOBCKHH ^HajieKT Ha o6me- cnaBaHCKOM (JiOHe, Bonpocu xsbiKosHauux, 1998, N° 3, MocKBa, c. 74-93. KypKHHa 1992 - KypKHHa JI.B., fluaneKmnax cmpyKmypa npacnaexncKozo xsbiKa no dauHbiM jojKHocjiaexHCKou jiexcuKu, Ljubljana. JIJI - JlaepeumbeecKax Jiemonucb, no^rOTOBjieHa k H3AäHHK> LJenKOBbiM A.H, Pa3affi> 2001 (TeKCT neHaraeTca no H3AaHHK>: JleTonncb no JlaBpenrbeBCKOMy cnncKy, CaHKT-IIeTep6ypr 1872). Max Ahk. - Mamepuajiu (neonyönuKoeaHHue) onuccmux, 3eMejib e HnbMencKOM IJoosepbe tcoHifa XV-XVII ee., npeAOCTaBjieHHbie H.K). AHKy^HHOBbiM. Mann. ^Henp - ManrraKOB II.JL, Chucok pex ffnenpoecKozo öacceüna, Camer- üeTepöypr 1913. Myp3. CHrT - Myp3aeB 3. M., Cnoeapb napodnux zeozpadjunecKux mepMunoe, H3A. 2-e, nepepaö. n Aon., t. 1-2, MocKBa 1999. Hepo3HaK 1983 - Hepo3Haic B.Ü., Haseauux dpeenepyccKux zopodoe, MocKBa. Hhkhthh 1962 - Hhkhthh A.B., «CoöcTBeHHoe» n «HapnnaTejibHoe» ynoTpeoneHne HeKOTopbix jiaH/iniaiJiTHbix TepMHHOB, Yneuue sanucKu Hoezopodcxozo zoc. ned. im-ma, t. 6, Bbin. 2, HoBropo^. Hhkhthh 1966 - Hhkhthh A.B., O HeKOTopbix MecTHbix reorpa(J)HnecKHx HMeHax HOBrOpOACKOH, IICKOBCKOH H KajIHHHHCKOH OÖjiaCTCH (H3 HaÖjTfOAeHHH Hafl MHKpoTonoHHMneH pbiöojiOBHbix h 3eMejibHbix y ro^HH), Bonpocu duajieKmo- jiozuu u ucmopuu pyccKozo xsbitca, MypMaHCK. HJI - HoezopodcKue jiemonucu, noAroTOBjieHbi k rcyiaHHio HenKOBbiM A.H, Pa3aHb 2002. (TeKCT nenaTaeTca no H3AaHHK>: HoezopodcKue Jiemonucu, CaHKT- neTepöypr 1879). HOC - HoezopodcKuü oönacmnoü cnoeapb, otb. pe#. B.n. CTporoBa, Bbin. 1-12 HoBropoA 1992-1995; Bbin. 13, BejiHKHH HoBropcw 2000. HnK - HoezopodcKue nucuoebie khuzu, vl3r. HMneparopcKOH ApxeorpaiJmnecKOH KOMHCcnen, t. I-VI, CaHKT-neTep6ypr 1859-1910. 83 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... HHJI - HoezopodcKan nepean Jiemonucb cmapuiezo u MJiaduiezo u3eodoe, new pe/i. A.H. HacoHOBa, MocKBa, JleHHHrpan 1950. OcHOBaHHa - OcnoeanuH pezuonajiucmuKu: OopMupoeanue u aeojuouux ucmopuKO- Kyjibmypnux son EeponeücKoü Poccuu, CaHKT-IleTepöypr 1999. IlaBji. XC - IlaBjiOBHll 3b., XudponuMu Cpöuje, Beorpan 1996. I1KH3 - Iluctfoebie khuzu HoezopodcKou 3eMJiu, coct. K.B. BapaHOB, t. 1-5, MocKBa 1999-2004. nCPJI - IJojiHoe coöpanue pyccKux Jiemonuceü, t. I-VII. CaHKT-IleTepöypr 1841-1856. IlbinaeB 1929 - ITbinaeB B.,3,., CmapopyccKuü xpaü (npupoda u nacejienue). Hob- ropoA. Cry - CnoenuK zudpomiMie Yxpainu, Khib 1979. CriOBn - MyjijiOHeH HH, A3apoBa H B., Lep# A. C, Cjioeapb zudponuMoeFOzo- Bocmonnozo IJpujiadojKbM: (Eacceün pexu Ceupb). CaHKT-IleTepöypr 1997. CejiHH 2003 - CejiHH A.A., Ffcmopmectcax zeozpcxpux HoezopodcKou seMJiu e XVI-XVIII ee. HoezopodcKuü u JladojtccKuü ye3Öbi Boöckoü nnmuHbi. CaHKT-IleTepöypr. CJI - CcHpuüctcax nepeax jiemonucb, IlojiHoe coöpaHHe pyccKHx neTonncen, t. 6-h, Bbin. 1. MocKBa 2000. Cmoji. LEO - CvrojinnKaa EIL, Eudponujwux öacceüna Oku, MocKBa 1976. CHMHL - CnucoK nacenennuxMecm HoezopodcKou zyöepnuu, new pe#. B.A. Ilo- AOÖe^OBa, Bbin. I-IX, HoBropo/i 1907-1912. CHMPH - CnucKU nacenennux Mecm Poccuückoü UMnepuu, cocTaßjieHHbie h H3- aaßaeMbie HeHrpajrbHbiM CTarncTHHecKHM komhtctom MnHHCTepcTBa BHy- TpeHHHx flen, t. 34: IlcKOBCKaa ryöepHna, CaHKT-IleTepöypr 1885. CPLK - Cjioeapb pyccKux zoeopoe Kapenuu u conpedenbnux oöiiacmeü, rn. pe/i. A.C. LepA, Bbin. 1-6, CaHKT-IleTepöypr 1994-2005. Cpe3H. MCHPÜ - Cpe3HeBCKHH H.H., Mamepucuiu dux cjioeapx dpeenepyccKozo H3biKa, t. I—III, CaHKT-QeTepöypr 1893–1912. CPHL - Cjioeapb pyccKux napodnux zoeopoe, 2-e H3A-, HcnpaBji., pe#. O.H Co- poKoneTOB, Bbin. 1-40-, CaHKT-neTepöypr 2002-2007–, CrporoBa 1991 - CTporoBa B.H, Kok zoeopxm e HoezopodcKOM xpae, HoBropo^. Lojictoh 1969 - Lojictoh H.H., CjiaexncKan zeozpadjunecKax mepMunonozun: Ce- MacuojiozmecKue smwdu, MocKBa. LonopoB 1989 - LonopoB B.H., BajiTnncKHH 3neMeHT b thapohhmhh nooHba, II, Eajimo-cjiaexncKue uccjiedoeanux 1987, MocKBa, c. 47-69. acM. 3CPÜ - OacMep M., DmuMonozuuecKuü cjioeapb pyccxozo xsbitca, nep. c HeM. h /ion. O.H. LpyöaneB, t. I-IV. MocKBa 1986–1987 tfepH. \^3CC¥R-^s\mi>YX.Tl.5{.,HcmopuKO-3muMOJiozuHecKuü cjioeapb coepeMen- nozo pyccxozo xsbitca, t. 1-2. MocKBa 1993. HyMaKOBa 1992 - ^yMaKOBa K).n., Paccenenue cnaem e CpedneM (Pr3ühckom) TlooHbe no jiunzeucmimecKUM u ucmopmecKUM dannuM, Y(J)a. IHaH. PJ1JIO - IIIaHbKO J\f$>., Pexu u Jieca JlenunzpadcKoü oönacmu, JleHHHrpa/i 1929. IHk. OnL - IIlKancKHH O.A., Osepa IJcKoecKoü zyöepnuu (ux ecmecmeenno- 84 Valerij Leonidovič Vasü'ev: K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim ... ucmopmecKcm xapaxmepucmuKa u 3KonoMunecKoe 3Hcmenue). C Kapmozpa- (pueü osepHbix paüonoe, FIckob 1912. 3CCÜ - 3muMOJiozimecKiiü ciioeapb cjiaetmcKux H3biK06. IIpacjiaeHHCKUü Jietccu- necKuü (pond, Bbin. 1-33-. MocKBa 1974-2007-. ühhh 1998 - ühhh B.JL, Hoezopod u JIumea: nozpaHunnue cumyauuu XIII—XV eexoe, MocKBa. Bezl. SVI - Bezlaj F., Slovenska vodna imena. D. I—II. Ljubljana 1956-1961. Bezlaj 1958 - Bezlaj Fr., Stratigrafija Slovanov v luči onomastike, Južnoslovenski filolog, XXIII / 1-4, 1958, s. 83-95. Bezlaj 1967 - Bezlaj Fr., Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana, s. 132-144. Bezlaj 1969 - Bezlaj Fr., Onomastika in leksikologija, Onomastica jugoslavica 1, Ljubljana, s. 13-14. Eichler 1997 - Eichler E., Zum Problem der «innerslavischen Konsistenz» in der Onomastik, OuoMacmuxa ma emuMOJiozm: 36ipmiK uayxoeux npaub Ha necmb 65-pimx, Ipunu Muxaujiienu )Kejie3HHK, Khib. Furlan 1993 - Furlan M. , Odzadnji slovar zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije, Ljubljana. HO - Hydronimia Odry: Wykaz nazw w układzie hydrograficznym, pod red. H. Borka, Opole 1983. Hölzer 2001 - Holzer G., Die Slaven im Erlaftal, Eine Namenlandschaft in Niederösterreich, Studien und Forschungen aus dem Niederösterreichischen Institut für landeskunde, Band 29, Wien. HW - Hydronimia Wisły, cz. I: Wykaz nazw w układzie hydrograficznym, pod red. P. Zwolihskiego, Wrocław etc. 1965. Rymut 1987 - Rymut K., Nazwy miast Polski, wyd. 2-e, uzup., Wrocław etc. Šmilauer 1970 - Šmilauer VI., Pfiručka slovanské toponomastiky, Praha. Vasm. WRG - Wörterbuch der russischen Gewässernamen, begr. von M. Vasmer, Bd. I-V, Berlin - Wiesbaden 1961-1969. ripoHne coicpameHHfl anen. - anemurraB Be5K. naT. - Be5KeuKaa naraHa Boa. naT. - Bo^CKaa naraHa BOJI. - BOJIOCTL reorp. - reorpa, 7i u a T O u o I I u to h u a s t[ u (D a >B 3 i ■B =! u h S a a a a £ *• H a s h C u a o |3 a B. K d) t""» ^ S g O M B z rt rt •'—i O M 3 's a ta ;►, s*, p O i^- o -a u ►" o -1 ■> ž :s2§ Ö o o ^a ^ a ■S a S 2 B « «@ čl § O > JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 14 •2008*2 x Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku Elena Savelieva IZV LEČEK: Razprava obra v nava frazeme s sk upnim pome nom »premikati se«, ki so analizirani s tematskega, motivacijskega in strukturnega vidika. Poskuša odgovoriti na vprašanje, kako se v frazemih slovenskega knjižnega jezika tematizira premikanje, katere vrste premikanja so zastopane z večjim številom frazemov in kakšno je razmerje med pomenom sestavin in celotnim pomenom frazema. Ključne besede: frazeologija, frazem, premikanje. ABSTRACT: This article discusses idioms with the common meaning ‘to move’, analyzed from a thematic, motivational, and structural perspective. It seeks to determine how motion is thematized in idioms in standard Slovenian, which types of motion are represented by a large number of idioms, and what kind of relation there is between the meaning of the idiom’s elements and that of the idiom as a whole. Keywords: phraseology, idiom, motion. uvod Tematika.premikanja.v.slovenskih.frazemih.še.ni.bila.natančno.raziskana.1 Premikanje.je.pomembna.življenjska.funkcija.človeka..Poznamo.različne.vrste.pre-mikanja,.ki.so.povezane.s..premikanjem.delov.telesa,.npr..čeljusti.pri.jedi.(žvečiti),. glave.(kimati),.pljuč.(dihati),.prstov.(tipati, dotakniti se),.nog.(brcati).ali.kože.(je-žiti).itd..Upoštevajoč.to.dejstvo,.smo.se.omejili.predvsem.na.premikanje.človeka.v. prostoru.in.času.oz..na.premikanje,.ki.pomeni.premagovanje.poti..Frazemi.so.bili. zbrani.iz.elektronske.verzije.Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Spodnjo.mejo. frazemov.predstavljajo.enote,.v.katerih.je.ena.izmed.sestavin.nepolnopomenska.be-seda,.npr..zaimek.(popihati jo),.zgornjo.mejo.predstavljajo.enote,.v.katerih.je.mesto. osebka.zapolnjeno.s.sestavino.frazema,.imajo.pa.prosto.desno.vezljivostno.mesto,.v. Članek.se.navezuje.na.magistrsko.delo.Koncept premikanja in glagoli premikanja v fra-zemih slovenskega knjižnega jezika,.Oddelek.za.slovanske.jezike.in.književnosti.Filozof-ske.fakultete.Univerze.v.Mariboru,.2008,.mentorica.red..prof..dr..Irena.Stramljič.Bre-znik..Iskreno.se.zahvaljujem..dr..Ireni.Stramljič.Breznik.za.kritičen.pregled.in.strokovne. napotke.pri.pripravljanju.tega.prispevka. 87 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku katerem.nastopa.nosilec.stanja.ali.lastnosti.(noge se opletajo/upirajo komu)..Podro-ben.prikaz.frazemov.lahko.obogati.predstave.o.notranji.zgradbi.pomenskega.polja. premikanja.in.omogoča.prikaz.frazeoloških.pomenskih.odtenkov. 1 Tematska in motivacijska klasifikacija frazemov Izhodišče.za.tematsko.klasifikacijo.je.bil.tematski.slovar.Anke.Levin.-.Ste-inmann.(1999)..Po.zgledu.tega.slovarja.so.bili.na.podlagi.prevladujoče.semantične. sestavine.frazemskega.pomena.določeni.deskriptorji,.pod.njimi.pa.so.navedeni.sino-nimni.oz..kvazisinonimni.frazemi.2.Gradivo.je.razvrščeno.tudi.glede.na.antonimne. odnose.med.frazemi,.ki.temeljijo.na.antonimiji.med.deskriptorji,.npr..'hoditi.hitro'. in.'hoditi.počasi'..Vsaka.skupina.je.raziskana.z.motivacijskega.vidika.. 1.1. izražanje premikanja s hojo in tekom 1.1.1 začetek premikanja: vzeti pot pod noge. (e k s p r.), vzeti/dati noge pod pazduho. (s t a r.), . kresniti jo (ekspr.,.pog.). Prva.dva.primera.razen.začetka.hoje.pomenita.tudi.začetek.teka..V.frazemu. nastopata.besedi.pot.in.noge,.ki.sta.sestavini.pomenskega.polja.besede.hoditi.oz.. hoja..Slednja.je.tematizirana.z.opisom.samega.dejstva..Tako.tudi.drugi.frazem. 1.1.2 premikanje s hojo: pobirati korake.(ekspr.),.pobrati//pobirati stopnice. (e k s p r.) , prekladati noge (pog.,.ekspr.),.premikati/prestavljati noge (e k s p r.), biti na nogah ( p o g.), mazati jo (po poti) (pog.,.ekspr.), risati jo (nar..gorenjsko), sekati jo, praskati jo (pog.,.ekspr.), natepati prašno cesto (e k s p r.), zastavljati korak, iti k nogam (nižje.pog.),.hoditi k nogam.(nar.), noge nosijo koga (e k s p r.). Frazem.zastavljati korak.pomeni.'stopati',.tj..'delati.korake',.kar.v.končni.fazi. pomeni.'iti'..Frazem.biti na nogah.ima.dodatno.informacijo.'hoditi.zlasti.pri.delu',. noge nosijo (koga).poudarja.dejstvo,.da.je.kdo.zmožen.hoditi..Proces.hoje.je.v.ve-čini.frazemov.prikazan.kot.opis.delovanja.nog.(prestavljati noge, prekladati noge),. ki.je.najpomembnejši.del.telesa,.specializiran.za.opravljanje.te.funkcije..Kot.ključni. sestavini.frazema.se.pojavljata.tudi.cesta.in.stopnice,.tj..prostor,.po.katerem.se.člo-vek.premika,.ali.korak,.ki.je.rezultat.premikanja.nog.(pobirati korake). 1.1.3 neestetsko premikanje: (hoditi) kot medved (pleše), (tacati) kot/kakor medved, (hoditi) kot/kakor staro motovilo (e k s p r.), (hoditi/zibati se/koracati) kot raca. Neestetska.hoja.se.primerja.z.živalmi,.za.katere.je.značilna.okorna,.zibajoča. se.hoja.(medved, raca).ter.s.predmetom,.v.tem.primeru.starim motovilom,.ki.lahko. pomeni.poleg.nepriročnega.predmeta.tudi.nerodega.človeka,.zlasti.pri.gibanju.. 2 Kvazisinonimni frazem nam pomeni frazem določenega pomenskega polja, ki zaradi dodatnih informacij, kijih prinašajo frazemska podoba, konotativni in pragmatični pomen, ne more zamenjati frazema z istim pomenom v govoru. 88 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku Frazema lahko pomenita tudi človekovo ravnanje, zato bi ju lahko dali med frazeme drugega dela, ki ne pomenijo premikanja, vsebujejo pa glagol premikanja. Primera še enkrat potrjujeta zapletenost jezikovnega sistema in povezanost pomenskih polj med sabo. 1.1.4 Težavno oz. lahkotno premikanje Hoditi s težavo: (iti, hoditi) kot/kakor starec,(prestopati, lesti) kot starček/starec, utrujenost je komu stopila v noge (e k s p r.) , imeti svinčene noge (ekspr.),.imeti težke noge (e k s p r.), (komaj) vleči noge za seboj (e k s p r.) , noge komaj trgati od tal (ek s p r.) , težko premikati/nositi svoje kosti (e k s p r.) , noge se komu upirajo (e k s p r.) , noge se komu opletajo (e k s p r.). Hoditit z lahkoto: sprostiti korak (ekspr.),.imeti lahke noge,.(hoditi/iti) kot/ kakor srna. Težavna.hoja.se.primerja.s.hojo.starca.in.s.podobo.težkega.premikanja.nog..To. je.razvidno.iz.glagolov.vleči.'s.silo,.usmerjeno.proti.sebi.povzročati.premikanje.česa. za.seboj,.k.sebi'.in.trgati,.kjer.je.predvsem.pomemben.pomen.'s.sunkovitimi.pote-gi,.vlečenjem'.kaj.delati..Pojavi.se.podoba.težkih.in.svinčenih.nog.ter.utrujenosti.. Razen.tega.je.učinek.težkosti.dosežen.s.pomočjo.glagolov.upirati se.in.opletati se,. ki.predpostavljata.oviro..Lahkotna.hoja.se.primerja.s.hojo.živali.(srne),.za.katero.je. značilen.lahkoten,.živahen.način.premikanja..Kot.nasprotje.težkim.nogam.so.lahke. noge,.ki.omogočajo.sproščeno.hojo. 1.1.5 Tiho oz. hrupno premikanje Hoditi naskrivaj, tiho: (tiholaziti/plaziti/plaziti se) kot/kakor tat, (hoditi/stopati/priti) kot/kakor maček/ mačka, hoditi kot/kakor duh. Hoditi hrupno: lomastiti kot/kakor medved/slon. Tiha.hoja,.z.dodatnim.pomenom.'naskrivaj',.se.primerja.z.živaljo,.mačko,.za. katero.je.značilna.ta.lastnost,.z.nadnaravnim.bitjem.(duh),.pri.katerem.je.razloče-valna.lastnost.njegova.nevidnost..Razen.tega.v.frazemu.nastopa.podoba.tatu,.in. sicer.njegova.pomembna.lastnost,.da.jemlje,.krade.skrivaj..Hrupna.hoja.se.primer-ja.z.veliko.živaljo.(slon, medved)..Pri.tem.se.domneva,.da.se.velika.žival.premika. z.večjim.hrupom..Učinek.hrupa.je.poudarjen.tudi.z.glagolom.lomastiti.'silovito,. hrupno.hoditi'. 1.1.6 Urejeno oz. neurejeno premikanje Hoditi urejeno: (iti) v gosjem redu/v gosji vrsti. Hoditi neurejeno: (hoditi) kot/kakor čreda. Podoba.urejene.in.neurejene.hoje.se.primerja.s.podobo.iz.vsakdanjega.življenja,. in.sicer.s.hojo.gosi,.ki.ponavadi.hodijo.v.vrsti,.in.s.hojo.črede,.kjer.ni.urejenosti.. 1.1.7 ponosno oz. ponižno premikanje Ponosno premikanje: (nositi se/hoditi) kot/kakor pav, (hoditi) kot/kakor pe-telin.3 Ponižno premikanje: (oditi/potikati se/vleči se) kakor potepen/pretepen pes. Oba.načina.premikanja.se.primerjata.z.obnašanjem.živali,.in.sicer.ponosno.pre-mikanje.s.pavom.in.petelinom,.ponižno,.nesamozavestno.premikanje.pa.s.psom.. 1.1.8 neodločno, negotovo, majavo premikanje: korak komu omahuje (e k s p r.), (hoditi) kot/kakor v omotici, (hoditi/slediti) kot/ kakor omamljen, (iti/opotekati se/hoditi/stopati) kot/kakor pijan, opotekati se kot/ 89 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku kakor v pijanosti, (zibati se/loviti se) kot/kakor pijanec, zapletati se po cesti (e k s p r.) , noge so komu medle (e k s p r.). Podoba.negotove,.majave.hoje.je.povezana.s.podobo.hoje.pijanega.človeka,.ki. v.stanju.opitosti.ne.more.kontrolirati.svojega.premikanja..Negotovo.hojo.poudarijo. glagoli.omahovati.'počasi,.s.težavo.hoditi',.zapletati se.'postajati.nepravilno,.neure-jeno.prepleten',.medleti.'izgubljati.moč,.slabeti'. 1.1.9 previdno premikanje: (hoditi) kot/kakor po jajcih. Previdna.hoja.se.primerja.s.hojo.po jajcih..Pri.tem.ima.odločilno.lastnost.krh-kost.jajčne.lupine,.ki.se.razbije.že.zaradi.rahlega.pritiska.nanjo.. 1.1.10 premikanje brez orientacije, zamišljeno, duševno odsotno: iti, kamor noge ponesejo (e k s p r.); (tavati) kot bi bil mesečen; (tavati) kot/kakor mesečnik; (tavati) kot/kakor slepec; (hoditi) kakor v sanjah (e k s p r.); hoditi, kot bi se komu sanjalo; hoditi, kot bi (koga) luna nosila; (tavati okrog) kot/kakor izgubljen/ izgubljena ovca; (tavati okrog) kakor izgubljena kura. Hoja.brez.cilja.je.poudarjena.z.glagolom.tavati,.s.podobami.mesečnika, slepca in.s.podobo.sanj..Podoba.mesečnika.je.prisotna.tudi.v.frazemu hoditi, kot bi (koga) luna nosila..Frazem kot/kakor izgubljen/izgubljena ovca.ima.dodatni.pomen.'prep-lašeno',.frazem.kakor izgubljena kura.pa.prinaša.dodatni.pomen.'raztreseno'.. 1.1.11 Sledenje: loviti/pobirati stopinje (za kom) (e k s p r.), ubirati korake/stopinje (za kom) (ek-s p r.), obesiti/prilepiti se komu na/za pete (ek s p r.), (spremljati koga/slediti) komu kot senca/pes, komu stati/biti za petami (e k s p r.). Najbolj.sta.zanimiva.prva.dva.primera.s.podobo.pobiranja.in.ubiranja.čigavih. stopinj.oz..korakov..Sledenje.je.v.frazemih.podprto.z.besedo.peta,.ki.pomeni.»ko-nčni«.del.telesa..Senca.je.kot.fizični.pojav.neločljivi.del.človekovega.telesa..Pes.pa. je.med.drugim.zvesti.spremljevalec.človeka,.v.tem.primeru.je.to.določujoča.lastnost.. V.frazemu.obesiti/prilepiti se komu na/za pete.je.prisotna.dodatna.informacija,.torej. ne.samo.slediti,.temveč.biti.pogosto.v.družbi.koga.proti.njegovi.volji.. 1.1.12 premikanje v strmino: gristi kolena (e k s p r.). Vzpenjanje.je.premikanje.navzgor..Pri.vzpenjanju.v.strmino.se.kolena.nenehno. dotikajo.površine,.po.kateri.plezamo..Glagol.gristi.z.odločilnim.pomenom.'drobiti'. še.poudari.težkost.dejanja. 1.1.13 premikanje ne po določeni poti: iti čez drn in strn (e k s p r.), drveti čez rob in glob (ekspr.,.redko). Hoja.ne.po.določeni.poti.se.primerja.s.hojo.po.travi,.rastlinju.in.žitu.ter.s.hojo. čez.brezno,.in.sicer.čez.kakršen.koli.svet,.kjer.ni.poti. 1.1.14 Hitro oz. počasno premikanje Hitro hoditi, iti, teči: biti hitrih nog ( p o g.)/imeti hitre noge, biti urnih nog, pet/ imeti urne noge (e k s p r.), biti bistrih nog/imeti bistre noge (e k s p r.), rezati jo (pog.,. e k s p r.), pobirati jo (pog.,.ekspr.), cvreti/ucvirati jo, cediti jo, brisati jo, spustiti se v dir (e k s p r.), brusiti noge/pete (e k s p r.) , podkuriti podplate (kaj komu) (e k s p r.) , pod-mazati petače (kaj komu) (e k s p r.) (teči/bežati) kot zajec, kot/kakor jelen, (dirjati) kot/kakor vihra, blisk, strela, vihar, vedanec/zlomek, furija; teči/bežati, kot bi sr- 90 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku šeni podili/gonili (koga) (ek s p r.), kakor bi koga devet biričev podilo (z a s t a r.), kot bi (koga) gnal sam hudič, kot da bi tla gorela pod nogami (komu), da (koga) komaj dohajajo pete, kolikor/kar koga noge/pete nosijo/nesejo, teči, da se kar praši, da se (vse) kadi (e k s p r.), da vse frči po zraku (e k s p r.), teči na ves kolop (e k s p r.). 4 Počasi hoditi, iti: biti počasnih nog ( p o g.), (hoditi/lesti/obračati se) kot/kakor polž, biti v nogah polž ( p og .), (vleči/vlačiti se) kot/kakor megla, (hoditi/plaziti se/ laziti) kot/kakor senca, kresati jo ( p o g.). Frazem.kot/kakor senca.ima.dodatni.pomen.'s.težavo',.tako.tudi.v.frazemu. kresati jo.je.dodatni.sem.'težko.hoditi'..V.frazemih.s.sestavino.noga.gre.za.metoni-mični.prenos:.zamenjava.orodja.z.delom,.in.sicer.hitre,.urne,.bistre.noge.pomenijo. hitro.hojo,.počasne.noge.pa.počasno.hojo..Počasna.hoja.se.primerja.tudi.s.polžem,. za.katerega.je.značilno.počasno.premikanje;.poleg.tega.z.naravnim.pojavom,.meg-lo,.ki.se.ne.premika,.temveč.leži.oz..visi,.in.fizičnim.pojavom,.senco,.ki.se.premika. ponavadi.za.telesom,.ki.jo.daje..V.frazemih.brusiti noge/pete, podmazati petače.je. pomen.hitrega.premikanja.dosežen.z.glagoli,.ki.imajo.skupni.sem.'narediti.tako,.da. kaj.(nož,.kolo).dobro.deluje',.v.našem.primeru.noge.hitro.tečejo..Peta.se.razen.tega. pojavi.v.dveh.frazemih.teči, da komaj dohajajo pete, kolikor pete (noge) nosijo/nesejo..Pri.tem.ima.določujočo.vlogo.pomen.»končni«.del.noge,.slednja.je.odgovorna. za.»nošenje.trupla.z.glavo«..Človek,.ki.se.premika.z.veliko.hitrostjo,.se.primerja. z.živalma.(zajec,.jelen),.za.kateri.je.značilno.hitro.premikanje, ali.z.naravnimi.po-javi,.kot.so.vihra, blisk, strela, vihar.ter.z.bajeslovnima.bitjema,.to.sta.vedanec.in. zlomek..Hiter.tek.se..primerja.tudi.z.begom.od.sršenov,.devetih.biričev.in.hudiča.. Lahko.tudi.s.tekom.po.vročih.tleh.v.frazemu.kot bi tla gorela pod nogami..V.ne-kaj.primerih.je.prikazan.tudi.rezultat.hitrega.premikanja.po.cesti: teči, da se kar praši, kadi, vse frči po zraku,.pri.čemer.vemo,.da.se.cesta.praši.(kadi).pri.vožnji.s. prevoznim.sredstvom,.frčanje.se.sliši.pri.hitrem.slišnem.letenju..Hitro.premikanje. se.primerja.tudi.z.zelo.hitrim.tekom.konja,.teči na ves kolop. 1.1.15 Oditi, steči, zbežati, pobegniti (1).'iti,.oditi': ubirati//ubrati pot (e k s p r.), udariti jo, ustriči jo, pomeriti jo, mahniti jo/odma-hati jo, odbrusiti jo, prasniti/uprasniti jo, potegniti jo (pog.,.ekspr.); (2).'oditi': ukresati jo (po bližnjici) (ekspr.,.pog.), usmeriti korak (e k s p r.) , vstati na pot ( k n j i ž .), odvleči noge (proti čemu) (e k s p r.), dvigniti/razpeti jadra ( š a lj.), dvigniti sidro (e k s p r .) ; (3) 'hitro oditi, steči, zbežati': pobrisati/ubrisati jo, zbrisati jo, udreti jo, užgati jo, polakirati jo, podurhati jo (kot kafra), pocvirnati jo, odkuriti jo, popihati jo, unesti jo.(pog.,.ekspr.),.poci-trati jo, stisniti jo.(pog.),.upihati jo.(star.),.ucediti/pocediti jo.(pog.,.ekspr.),.usekati jo, ubirati//ubrati/ucvreti jo (v dir), (zbežati) kot/kakor srna, pobrati jo (kot strela) (pog.,.ekspr.),.kazati//pokazati pete.(ekspr.),.namazati si pete.(ekspr.),.odmakniti/ Med.tremi.iz.SSKJ.izpisanimi.frazemi.je.samo.teči na ves kolop tak,.ki..ima.obvezni. glagol.premikanja,.ostala.dva.kot za stavo,.na vso sapo.sta.ob.glagolih.premikanja.(teči, hiteti).družljiva.še.z.glagoli.drugega.pomenskega.polja,.npr..delati, kričati.itd... 91 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku odnesti/pobrati/nabrusiti pete.(e k s p r.), stisniti rep med noge (e k s p r.), zlodej odnese (koga).(ekspr.),.urezati jo.(pog.,.ekspr.). Frazemi. so. razdeljeni. v. tri. skupine,. kjer. imajo. enote. prve. skupine. skupen. pomen. 'iti,. oditi',. torej. lahko. pomenijo. tudi. hojo. v. določeno. smer. in. ne. samo.odhod..Druga.skupina.ima.pomen.'oditi',.torej.pomeni.'ne.biti.več. na. določenem.mestu'.. Tretja. skupina. ima.skupen. pomen.'oditi,.zbežati,. steči'.. Večina.frazemov.ima.zaprto.notranjo.zgradbo,.to.so.frazemi. s.sestavino. jo. Frazem.usmeriti korak.ima.dodaten.pomen.'odpraviti.se'..V.frazemu.odvleči noge ima.pomembno.vlogo.glagol.odvleči.'z.vlečenjem.spraviti.z.določenega.mesta',.v. tem.primeru.»z.vlečenjem.nog«..Frazema.dvigniti/razpeti jadra,.dvigniti sidro.se. navezujeta.na.začetek.plutja.ladje,.kar.v.končni.fazi.pomeni.isto.kot.pripraviti.se.na. pot.in.odpluti.'ne.biti.več.na.določenem.mestu'..Isto.je.v.frazemu.vstati na pot.'biti. pripravljen.iti.z.določenega.mesta'.. Pri.podrobni.analizi.pomenov.glagolov.steči, zbežati.in.pobegniti.ugotovimo. naslednje:.glagol.steči pomeni.'začeti.teči;.v.teku.iti,.oditi',.glagola.zbežati in.pobegniti.pa.imata.skupni.sem.'z.begom.zapustiti.kraj.bivanja;.hitro.nepričakovano.oditi;. hitro.se.umakniti',.pri.tem.ima.prvi.glagol.dodaten.sem.'iz.srahu'..To.je.razvidno.iz. sestavin.frazemov.(zbežati) kot/kakor srna,.stisniti rep med noge..Značilna.lastnost. srne.je.plahost,.pes.pa.stiska.rep,.če.se.boji..Torej.je.pomen.'pobegniti.iz.strahu'. dosežen.dvojno..Frazemi.s.sestavino.peta.so.zelo.blizu.frazemom.iz.skupine.'hitro. premikanje'..Na.primer.frazem.brusiti pete.'hitro.iti'.in.nabrusiti pete.'pobegniti'. se.razlikujeta.v.dovršnosti.glagolov..Le-ta.vpliva.na.pomen.frazema.samega..Pri. dobesednem.razumevanju.frazema.kazati//pokazati pete.si.lahko.predstavljamo. bežečega.človeka,.saj.se.pri.teku.vidijo.njegove.pete..Frazem.namazati si pete.ima. poleg.pomena.'pobegniti'.tudi.pomen.'pripraviti.se.na.beg'..V.frazemu.zlodej odnese (koga).s.pomenom.'hitro.kam.oditi'.ima.odločilen.pomen.ena.izmed.številnih.last-nosti.hudiča,.tj..hitrost,.nepričakovanost.pojavljanja.in.izginjanja. 1.1.16 Oditi, steči naskrivaj, neopazno: izmakniti jo (ek s p r.), pofuliti jo (pog.,.ekspr.), noč vzame koga (pog.,.ekspr.), čez noč zmanjkati koga (e k s p r.), oditi (posloviti se, izginiti) po francosko (sl a b š.), oditi po angleško (s l a b š .). V.frazemih.noč vzame (koga), čez noč zmanjkati.ima.določujočo.vlogo.sesta-vina.noč,.ki.asociira.predvsem.temo,.ko.človek.težko.vidi.in.ne.razlikuje.stvari.. Torej.v.trenutku.izginiti,.oditi.zelo.hitro,.ne.da.bi.kdo.opazil..Zadnja.dva.frazema. imata.dodaten.pomen.'brez.slovesa'. 1.1.17 priti, priteči: mahati//primahati jo, prirezati jo (pog.,.ekspr.), pribasati jo, pribrisati jo, pri-kaditi jo, prisekati jo (pog.,.ekspr.), pot zanese (koga). Večina.frazemov.ima.zaprto.notranjo.zgradbo,.ki.jo.je.zelo.težko.razložiti..V. zadnjem.frazemu.pot zanese koga.ima.pomembno.vlogo.glagol.zanesti,.ki.pomeni. 's.svojim.delovanjem.povzročiti,.da.kaj.pride.kam,.z.nošenjem.spraviti.kaj.kam.z. določenim.namenom'..Pot.pa.je.sestavni.del.premikanja.na.sploh. 1.1.18 priti v nepravem času: sam hudič prinese koga (pog.,.ekspr.), sam zlodej prinese koga (ekspr.). Pri.dobesednem.prebiranju.frazema.si.lahko.predstavimo.situacijo,.ki.je.v.njem. 92 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku prikazana..V.ljudskem.verovanju.imata.hudič.oz..zlodej.negativno.oceno.in.njuna. pojavitev.ni.zaželena.. 1.1.19 Raziti se, razbežati se: (raziti se) vprek in v šir (s t a r.), (raziti se, razbežati se) na vse (štiri) konce sveta (e k s p r.) , (raziti se) v šir in dalj ( p e s n .) , (raziti se) na vse (štiri) vetrove (ek s p r.), (razteči/razbežati se) kakor piščeta ( k n ji ž.), prehoditi/prepotovati) kaj podolgem in počez (e k s p r.). V.pomenu.glagolov.raziti se.in.razbežati se.je.prisoten.sem.'na.več.strani'.. Sestavni.deli.frazemov.razen.zadnjega.poudarjajo.ta.pomen:.vprek in v šir, na vse štiri konce sveta, v šir in dalj, na vse štiri vetrove,.torej.na.več.strani.ali.v.različnih. smereh..Zadnji.frazem.s.sestavino.piščeta.ima.dodatni.pomen.neurejenega.teka.v. različnih.smereh,.kar.temelji.na.človekovem.opazovanju.vedenja.piščancev. 1.1.20 Razburjeno premikanje z veliko hitrostjo: (vršeti) kot/kakor brez uma, (tekati) kot ponorel, (pridrveti) kot/kakor burja/ hudournik, (priti) kot/kakor tresk (s t a r.), (divjati) kot/kakor nor, obseden, furija. Človek,.ki.se.premika.hitro.in.razburjeno,.se.primerja.s.premikanjem.norega. oz..ponorelega,.obsedenega.človeka,.poleg.tega.z.naravnimi.pojavi,.za.katere.je. med.drugim.značilna.nepričakovanost.(tresk).in.moč.(burja, hudournik)..Beseda. furija.razen.boginje.maščevanja.v.rimski.mitologiji.pomeni.razburljivega,.vihra-vega.človeka.. Pri.izpostavljanju.smeri.premikanja.(hoje,.teka.itd.).dobimo.posebne.skupine. s.skupnimi.pomeni.oditi, priti, raziti se.itd. Drugi načini premikanja 1.2.1 Skakati lahkotno: (skakati) kot/kakor srna, kot/kakor gams, kot/kakor opica, kot/kakor koza, (skakljati) kot/kakor jagnjiče/janjček. 1.2.2 Dobro, spretno plavati: (plavati) kot riba, (plavati) kot/kakor raca na vodi. 1.2.3 Dobro, spretno plezati: (plezati) kot veverica Oseba,.ki.zna.dobro,.spretno.skakati,.plavati,.plezati.se.primerja.z.živaljo,.za. katero.je.ta.lastnost.značilna. 1.2.4 zelo hitro jahati: jahati, kot bi koga nesel veter, jezditi, kot bi koga nosile peruti (e k s p r.) , jezditi kot vrag (pog.,.ekspr.). Hitro.jahanje.se.primerja.z.premikanjem.predvsem.negativnega.bajeslovnega. bitja,.tj..vragom,.ki.mu.pripisujejo.veliko.moč..V.drugih.dveh.frazemih.imata.po-membno.vlogo.sestavini.veter.i n .peruti..Ve te r.ima.v.človekovi.podzavesti.asociacijo. moči.in.hitrosti,.tudi.v.vsakdanjem.življenju.govorimo.predvsem.o.tem,.s.kakšno. hitrostjo.piha.veter..Tako.tudi.peruti,.ki.asociirajo.svobodo.in.hitrost.premikanja.. 93 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku 1.2.5 premikati se z določenim prevoznim sredstvom: poganjati/vrteti pedale (e k s p r.) , pritiskati na plin ( ž a r g.), vzeti vso cesto v zakup (e k s p r.), voziti kot vrag (pog.,.ekspr.). Vrteti pedale.pomeni.predvsem.hitro.vožnjo.s.kolesom,.kjer.so.pedali.glavni. del,.s.katerim.omogočimo.premikanje.celote,.tj..kolesa..Tako.tudi.v.drugem.fraze-mu,.pritiskati na plin,.hitrost.avtomobila.namreč.povečamo.tako,.da.pritisnemo.na. plin..Primerjava.z.vragom.ima.isto.podlago.kot.v.frazemu.jezditi kot vrag. 1.2.6 premikati se proti volji: (goniti) kot psa koga. Kot.ugotavlja.Janez.Keber.(1996,.286–308).ima.pes.v.vseh.kulturah.in.mitolo-gijah.pomembno.mesto.in.najrazličnejše.simbolne.pomene,.ki.se.odražajo.v.fraze-logiji.in.paremiologiji.številnih.jezikov..V.njih.se.pasja.podoba.kaže.skozi.besede,. kot.so.ponižanje,.nečlovečnost,.obenem.pa.zvestoba,.vdanost.in.pozornost..Tudi.v. tem.frazemu.je.v.ospredju.negativni.pomen,.saj.izraža,.da.se.človeka.neusmiljeno. in.neprestano.priganja,.večinoma.k.fizičnemu.delu. 2. Strukturna klasifikacija frazemov 2.1 Glagolski frazemi Težko.je.določiti,.kdaj.je.prislovna.besedna.zveza.samostojni.frazem.in.kdaj.je. del.glagolskega..Kržišnikova.je.pri.analizi.glagolskih.frazemov.govorjenja.določila. naslednje.kriterije:.za.glagolski.frazem.z.obvezno.sestavino.gre.v.tem.primeru,.če. »je.glagol.nezamenljiva.oz..samo.v.okviru.nekaj.natančno.določenih.stalnih.variant. zamenljiva.sestavina«..V.primerih,.ko.na.mestu.glagola.nastopa.cel.niz.pomenk,. je.po.mnenju.Kržišnikove.treba.upoštevati.pomensko.omejenost.oz..neomejenost.. Če.so.glagoli.znotraj.ozko.pomenskega.polja,.to.priča.o.manjši.pomenski.samos-tojnosti.določila.in.obratno,.če.glagoli.niso.pomensko.zamejeni,.je.samostojnost. določila.večja..Zato.so.prvi.frazemi.glagolski,.drugi.pa.prislovni,.ker.so.različni. glagoli.samo.njihovo.besedilno.okolje.(Kržišnik.1994,.69)..Pri.določitvi.glagolskih. frazemov.sem.upoštevala.prav.te.kriterije. Frazeme.sem.razvrstila.najprej.v.dve.skupini,.dalje.glede.na.besednovrstne. sestavine.5 (1).Mesto.osebka.je.zapolnjeno.z.vršilcem.dejanja.(+.člov.) Glag.–.Zaim:.brisati jo, pobrisati jo, pribrisati jo, ubrisati jo, zbrisati jo, cediti jo, pocediti jo, ucediti jo, cvreti jo, ucvirati jo, ucvreti jo, izmakniti jo, kresati jo, kresniti jo, ukresati jo, mahniti jo, mahati jo, primahati jo, odmahati jo, mazati jo (po poti), odbrusiti jo, odkuriti jo, popihati jo, upihati jo, pobirati jo, pobrati jo (kot strela), pocitrati jo, pocvirnati jo, podurhati jo (kot kafra), pofuliti jo, polakirati jo, pomeriti jo, potegniti jo, praskati jo, prasniti jo, uprasniti jo, pribasati jo, prikaditi jo, rezati jo, prirezati jo, urezati jo, risati jo, sekati jo, prisekati jo, usekati jo, stisniti jo, ubirati//ubrati jo (v dir), udariti jo, udreti jo, unesti jo, ustriči jo, užgati jo. 94 Razvrstitev je narejena po zgledu E. Kržišnik (1994) in I. Stramljič Breznik (1998). Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku Kržišnikova šteje te frazeme za »neprave« glagolske frazeme, ki so tvorbe brez prostega levega vezljivostnega mesta (osebka). Desno vezljivostno mesto je zasedeno z vršilcem dejanja, redko z rezultatom dejanja (Kržišnik 1994b, 83). Glag.–.Sam4:.pobirati korake, ubirati//ubrati pot, pobrati//pobirati stopnice, loviti/pobirati stopinje, ubirati korake/stopinje, prekladati noge, premikati/prestavljati noge, sprostiti korak, gristi kolena, brusiti noge/pete, kazati//pokazati pete, poganjati/vrteti pedale, usmeriti korak, odvleči noge (proti čemu), dvigniti/razpeti jadra, dvigniti sidro, odmakniti/odnesti/pobrati/nabrusiti pete. Glag.–.Zaim.–.Sam: namazati si pete. Glag.–.Sam.BZ: biti počasnih nog, biti hitrih nog/imeti hitre noge, biti urnih nog/pet/imeti urne noge, biti bistrih nog/imeti bistre noge, imeti svinčene noge, imeti težke noge, imeti lahke noge. Glag.–.Predl.–.Sam/Sam.BZ:.(iti) v gosjem redu/v gosji vrsti, zapletati se po cesti, obesiti/prilepiti se na/za pete (komu), stati/biti za petami (komu), iti k nogam, hoditi k nogam, pritiskati na plin, vstati na pot, spustiti se v dir, biti na nogah, zmanjkati čez noč (koga); iti čez drn in strn, drveti čez rob in glob, teči na ves kolop, teči, raziti se na vse (štiri) vetrove, raziti se v šir in dalj, raziti se, razbežati se na vse (štiri) konce sveta, oditi (posloviti se, izginiti) po francosko, oditi po angleško. Glag.–.Sam.–.Predl.Sam.BZ:.vzeti pot pod noge, vzeti/dati noge pod pazduho, (komaj) vleči noge za seboj, (komaj), stisniti rep med noge. Glag.–.Predl.Sam.BZ.–.Sam:.biti v nogah polž. Glag.–.Prisl.BZ:.prehoditi/prepotovati podolgem in počez, raziti se vprek in v šir. Glag.–.S.(primerjalni.odvisnik):.iti, kamor noge(koga) ponesejo. Prisl.–.Glag.–.Sam/Sam.BZ:.(težko) premikati/nositi/odnesti (svoje) kosti. (2).Mesto.osebka.je.zapolnjeno.s.sestavino.frazema,.vršilec.dejanja,.nosilec. stanja.ali.lastnosti.je.na.desnem.vezljivostnem.mestu.6 Sam.–.Glag:.noge se upirajo (komu), noge se opletajo (komu), korak omahuje (komu), noge so medle (komu), noge nosijo (koga), zlodej odnese (koga), noč vzame (koga), pot zanese (koga). Glag.–Sam:.podkuriti podplate (komu), podmazati petače (komu). Zaim.–.Sam.–.Glag: sam hudič/zlodej prinese (koga). Sam.–.Glag.–.Predl..SamBZ:.utrujenost je stopila v noge (komu). 2.2 primerjalni frazemi Primerjalni.frazem.ima.dva.dela:.primerjalni.in.spremljevalni.del..Ogol'cev. (1978).deli.primerjalni.frazem.na.naslednje.dele: –.sestavina. A.(tema. oz..primerjana. sestavina,.logična.sestavina. je.pri.tem. človek); –.sestavina.B.(podoba.oz..primerjalna.sestavina); –.sestavina.C.(tertium.comparationis.oz..lastnost/dejanje/stanje,.ki.je.podsta-va.frazema); –.sestavina.m.(kazalec.primerjanja,.v.tem.primeru.veznik.kot). 95 6 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku Sestavina.A.je.po.navadi.človek,.sestavina.B.se.spreminja.odvisno.od.podobe,. sestavina.C.je.v.našem.primeru.glagol premikanja,.npr.: Nekdo dirja kot jelen A. C. m. B Upoštevajoč.sestavino.B,.vse.frazeme.lahko.razdelimo.na.tri.skupine:7 (1).Sestavina.B.je.izražena.z.eno.besedo: hoditi/lesti/obračati se kot/kakor polž, (vleči/vlačiti se) kot/kakor megla, (hoditi/plaziti se/laziti) kot/kakor senca, (tacati) kot/kakor medved, (iti, hoditi) kot/kakor starec, (prestopati, lesti) kot starček/starec, (hoditi/iti/skakati/zbežati/prihiteti) kot/kakor srna, (tiholaziti/plaziti/plaziti se) kot/kakor tat, (hoditi/stopati/priti) kot/ kakor maček/mačka, (oditi) kakor duh, lomastiti kot/kakor medved/slon, (hoditi) kot/kakor čreda, (nositi se/hoditi) kot/kakor pav, (hoditi) kot/kakor petelin, (hoditi/ zibati se/koracati) kot raca, (hoditi/slediti) kot/kakor omamljen, (tavati) kot/kakor mesečnik, (iti/opotekati se/hoditi/stopati) kot/kakor pijan, (zibati se/loviti se) kot/ kakor pijanec, (tavati) kot/kakor slepec, (spremljati koga/slediti) kot senca/pes, (poditi se, hiteti, priti, dirjati) kot/kakor vihra, (teči/bežati) kot zajec, (teči/bežati/ dirjati) kot/kakor jelen, (dirjati, šiniti, priti) kakor blisk, (teči) ko/kakor vedanec/ zlomek, (teči) kot/kakor strela, (drveti) kot/kakor vihar, (drveti) kot/kakor nora, (divjati) kot/kakor obseden, (divjati) kakor/kot furija, (tekati) kot ponorel, (plavati) kot riba, (plezati) kot veverica, (jezditi, voziti) kot/kakor vrag, (goniti) kot psa, (planiti) kot/kakor burja/hudournik, (priti) kot/kakor tresk, (razteči/razbežati se) kakor piščeta, (skakati, hoditi) kot/kakor gams, (skaklati) kot/kakor jagnjiče/janj-ček, (skakati) kot/kakor opica, (skakati) kot/kakor koza; (2).Sestavina.B.je.izražena.z.besedno.zvezo,.pogosto.predložno: (hoditi) kot/kakor staro motovilo, (oditi/potikati se/vleči se) kakor potepen/ pretepen pes, (hoditi) kot/kakor v omotici, opotekati se kot/kakor v pijanosti, (hoditi) kot/kakor po jajcih, (hoditi) kakor v sanjah, (tavati okrog) kot/kakor izgubljen/ izgubljena ovca, (tavati okrog) kakor izgubljena kura, (vršeti) kot/kakor brez uma, (plavati) kot/kakor raca na vodi; (3).Sestavina.B.je.izražena.s.stavkom: hoditi, kot medved pleše; tavati, kot bi bil mesečen; hoditi, kot bi koga luna nosila; hoditi, kot bi se komu sanjalo; teči, da koga komaj dohajajo pete; bežati, kakor bi koga devet biričev podilo; zginiti/zbežati kolikor/kar koga noge/pete nosijo/nesejo; bežati, kot bi sršeni podili/gonili koga; bežati, kot da bi komu tla gorela pod nogami; bežati/teči/gnati se, da se (vse) kadi; bežati, da se kar praši za kom; hiteti, da vse frči po zraku; jezditi, kot bi koga nosile peruti; drveti, kot bi koga gnal sam hudič. 7 Željka Fink (2002, 12-15) je pri analizi samo glagolskih tipov primerjalnih frazemov ločila 19 skupin. Pri členitvi frazemov smo se zaradi večje preglednosti omejili samo na sestavino B. 96 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku 3.ugotovitve Pregledano.gradivo.kaže,.da.je.najobsežnejša.skupina.frazemov.tista,.ki.te-matizira.način.premikanja:.hojo.(hoditi k nogam),.tek.(brusiti noge/pete),.vožnjo. (poganjati/vrteti pedale) .o z . .n j e g ov e .l a s t n o s t i : .h i t r o .(brusiti noge) .– .p o č a s n o .(hoditi kot polž),.težko,.okorno,.nerodno.(hoditi kot staro motovilo).–.lahkotno.(hoditi kot srna),.hrupno.(lomastiti kot slon).–.tiho.(stopati tiho kot mačka),.urejeno.(iti/hoditi v gosjem redu).–.neurejeno.(hoditi kot čreda),.neestetsko.(hoditi kakor/kot medved pleše),.previdno. (hoditi kot/kakor po jajcih),.ponosno.(nositi se/hoditi kot/kakor pav).–.ponižno.(oditi/potikati se/vleči se) kakor potepen/pretepen pes.in.neodločno. premikanje.(korak komu omahuje)..Frazemi.lahko.tematizirajo.začetek.premikanja. (vzeti pot pod noge),.brezciljnost.premikanja.(iti, kamor noge ponesejo;.hoditi, kakor v sanjah),.sledenje.(komu stati/biti za petami),.premikanje.ne.po.določeni.poti. (iti čez drn in strn),.smer.premikanja,.npr..priti.(pot zanese koga).–.oditi.(dvigniti sidro).–.raziti.se.(raziti se vprek in v šir).–.premikati.se.navzgor.(gristi kolena).. Frazemi.s.pomeni.'priti,.oditi,.raziti.se'.lahko.imajo.še.dodatne.pomene,.in.sicer. oditi.zelo.hitro.(pokazati pete),.zbežati.(stisniti rep med noge),.oditi.naskrivaj.(čez noč zmanjkati koga);.priti.hitro.(prikaditi jo),.v.nepravem.času.(sam hudič prinese koga),.razburjeno.(pridrveti kot/kakor burja)..Zanimivo.je,.da.frazemi.razen.hoje,. teka.in.vožnje.ne.tematizirajo.drugih.načinov.premikanja,.npr..skakanja,.plezanja,. jahanja,.temveč.samo.njihovo.lastnost.(lahkotnost:.skakati kot/kakor srna,.spre-tnost:.plavati kot riba, plezati kot veverica,.hitrost:.jahati, kot bi koga nesel veter).. Največ.primerov.izraža.negativne.lastnosti:.beg.(p ob r i sat i jo), .t ež ko .(imeti svinčene noge),.nerodno.(tacati kot/kakor medved),.majavo.in.neodločno.hojo.(korak komu omahuje)..Na.primer.lahkotna,.živahna.hoja,.ki.je.za.človeka.verjetno.pozitivna.la-stnost,.je.predstavljena.s.tremi,.medtem.ko.je.težka.hoja.predstavljena.s.trikrat.več. primeri..Načini.človeškega.premikanja.so.motivirani.z.opazovanjem.premikanja,. npr..živali,.predmetov,.bajeslovnih.bitij.itd..(hoditi/lesti kot polž; kot/kakor maček; vleči se kot/kakor mega)..Razmerje.med.pomeni.sestavin.in.pomenom.frazema.je. vzpostavljeno.z.metonimičnimi.in.primerjalnimi.prenosi,.tako.da.je.notranja.zgradba. večine.frazemov.odprta..Zaprto.notranjo.zgradbo.imajo.predvsem.frazemi.z.oseb-nim.zaimkom.(kresniti jo)..Pri.frazemih.je.zanimiva.predvsem.motivacija.in.način. konceptualizacije.premikanja,.povezava.»etimološkega«.in.celostnega.pomena.fra-zema..V.večini.frazemov,.ki.vsebujejo.glagol.premikanja,.je.pomen.glagola.prisoten. tudi.v.celovitem.pomenu.frazema,.posebej.pri.primerjalnih.frazemih,.npr..tavati okrog kakor slepec.'hoditi.brez.cilja,.brez.orientacije';.tavati 'hoditi.brez.cilja,.brez. orientacije'..Pomen.frazema.se.podvoji.zaradi.druge.sestavine,.v.tem.primeru.slepec,. kjer.je.odločilna.lastnost.slepota,.ki.ne.omogoča.videti.pot..Frazemi,.ki.ne.vsebujejo. glagola.premikanja,.imajo.kot.sestavine.besede.pomenskega.polja.premikanja,.kar. je.logično.8.Na.primer.hoja.ali.tek.sta.prikazana.z.opisom.premikanja.nog,.ki.so.te-lesni.del,.s.katerim.se.premikamo.(prekladati noge, prestavljati noge)..Poleg.tega. Le.nekaj.primerov.ima.glagolsko.sestavino.premikanja.in.besedo.iz.pomenskega.polja. premikanja,.npr..odvleči noge (proti čemu), odnesti pete, iti k nogam, vleči noge za seboj,. noge nosijo koga. 97 Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku se.pojavljajo.besede.peta, petača, koleno, noga.(deli.telesa),.podplat.(del.obutve),. cesta, pot, stopnice.(kraj.premikanja),.korak, stopinja.(rezultat.hoje.kot.procesa),. pa.tudi.plin, pedale.(del.prevoznega.sredstva)..Izrazita.modelna.tvorba.frazemov. je.imeti + okončina,.kjer.se.frazemi.delijo.glede.na.pomene.prilastkov:.imeti hitre noge, imeti težke noge, imeti lahke noge.'hoditi.hitro,.težko,.lahkotno'. Glagolske.frazeme.z.glagolsko.sestavino.premikanja.se.da.razdeliti.na.dve. skupini:. •. na.tiste,.kjer.je.glagol.premikanja.ohranil.svoj.prvotni.pomen:.(iti) v gosjem redu/v gosji vrsti; iti čez drn in strn; drveti čez rob in glob; teči na ves kolop; teči, raziti se na vse (štiri) vetrove; raziti se v šir in dalj; raziti se vprek in v šir; raziti se, razbežati se na vse (štiri) konce sveta; prehoditi/prepotovati podolgem in počez; oditi po francosko; oditi po angleško; •. in.tiste,.kjer.je.glagol.premikanja.deloma9.izgubil.svoj.prvotni.pomen: od-vleči noge (proti čemu), odnesti pete, iti k nogam, hoditi k nogam, (komaj) vleči noge za seboj, (težko) nositi/odnesti (svoje) kosti, noge nosijo (koga), zlodej odnese (koga), pot zanese (koga), sam hudič/zlodej prinese (koga), utrujenost je stopila v noge (komu). Strukturna.analiza.je.pokazala,.da.so.lahko.glagoli,.ki.nastopajo.v.frazemih. premikanja,.polnopomenski,.npr..kazati pete, pobirati korake, in.pomensko.osla-bljeni,.npr..biti urnih nog, imeti težke noge..Obsežnejša.je.prva.skupina,.kjer.je.levo. vezljivostno.mesto.zapolnjeno.z.vršilcem.dejanja..Poleg.strukture.Glag.–.Zaim.ima. večina.frazemov.premikanja.strukturo.Glag.–.Predl.Sam.BZ..Iz.analiziranega.gra-diva.primerjalnih.frazemov.se.vidi,.da.je.največ.primerov.takih,.kjer.je.primerjalna. sestavina.predstavljena.z.eno.besedo..Manj.primerov.je,.kjer.je.sestavina.B.pred-stavljena.z.besedno.zvezo.in.stavkom.. Literatura Fink,.Željka,.2002,.Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra,.Zagreb. Keber,.Janez,.1996,.1998,.Živali v prispodobah 1, 2,.Celje. Keber,.Janez,.2001,.Razlaganje.izvora.slovenskih.frazemov,.Skripta 5, Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika,.35–50. Keber,.Janez,.2003,.Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek,.Lju-bljana. Kržišnik,.Erika,.1987/88,.Frazeološko.gradivo.v.Slovarju.slovenskega.knjižnega. jezika, Slava 2,.št..2,.143–162. Kržišnik,.Erika,.1994,.Slovenski glagolski frazemi (ob primeru frazemov govorjenja),. Doktorska.disertacija,.Ljubljana. Kržišnik,.Erika,.1998,.Frazeologija.pri.pouku.slovenščine.kot.tujega.jezika,.Skripta 2, Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika,.27–45. Kržišnik,.Erika,.2001,.Frazemi.s.strukturo.»glagol.+.osebni.zaimek«.v.slovenskem. jeziku,.Frazeologija słowiańska,.Opole,.239–248. 98 Pomen glagola premikanja je razviden pri dobesednem prebiranju frazema. Elena Savelieva: Frazemi s pomenom ‘premikati se’ v slovenskem knjižnem jeziku Levin.-.Steinmann,.Anke,.1999,.Thematisches phraseologisches Wörterbuch der russischen Sprache: Charakterisierung und Beschreibung des Menschen,. Wiesbaden. Ogol'cev,.V.M.,.1978,..Ustojčivye sravnenija v sisteme russkoj frazeologii,.Lening-rad. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki.1998,.Elektronska. izdaja.na.plošči.CD-ROM,.Ljubljana. Stramljič.Breznik,.Irena,.1999,.Frazemi.s.pomenom.‘umreti’.v.SSKJ,.Prispevki iz slovenskega besedoslovja, Zora 7,.Maribor,.264–284. idioms with the Meaning ‘to move’ in Standard Slovenian Summary This paper discusses idioms with the common meaning ‘to move’ selected from the Slovar.slovenskega.knjižnega.jezika.(Standard Slovenian Dictionary). The material was first analyzed from a thematic and motivational perspective, classified into synonym and antonym types. This was followed by structural analysis. The material examined shows that idioms thematize various manners of motion: walking.(hoditi.k. nogam.‘to walk’), running.(brusiti.noge/pete.‘to take to one’s heels’), driving.( p og a-njati/vrteti.pedale.‘to bicycle’), and qualities of motion: quickly.( b r u sit i .no ge.‘to take t o o n e’s h e e l s’) – s l o w l y .( h o d i t i .k o t .p o l ž .‘ t o g o l i k e a s n a i l ’), with difficulty, clumsily, awkwardly.(hoditi.kot.staro.motovilo.‘to go like an old wrap reel’) – easily.(hoditi. kot.srna.‘to go like a deer’), noisily.(lomastiti.kot.slon.‘to tromp like an elephant’) – quietly.(stopati.tiho.kot.mačka.‘to step quiet as a cat’), orderly.(iti/hoditi.v.gosjem. redu.‘to go single file’) – disorderly (hoditi.kot.čreda ‘to go like a mob’), unestheti-cally.(hoditi.kakor/kot.medved.pleše.‘to go like a dancing bear’), carefully.(hoditi. kot/kakor.po.jajcih.‘to walk on eggshells’), proudly.(nositi.se/hoditi.kot/kakor.pav. ‘to strut like a peacock’) – humbly.(oditi/potikati.se/vleči.se.kakor.potepen/pretepen. pes.‘to go away with one’s tail between one’s legs’) and indecisively.(korak.komu. omahuje.‘ for one’s steps to waver’). The relationship between the meaning of the idiom’s elements and that of the idiom as a whole is established through metonymic and comparative transfers, such that the internal structure of the majority of idioms is open. It is primarily idioms with a personal pronoun (kresniti.jo.‘to start going’) that have a closed internal structure. In the majority of idioms that contain a verb of motion, the meaning of the verb is also present in the idioms as a whole. Idioms that do not contain a verb of motion have words from the semantic field of motion as constituents (prekladati.noge.‘to walk’). Elena Savelieva Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor 99 Geografski termini in frazeologija Mojca Žagar karer IZVLEČEK: Geografija je veda o naravnih in družbenih pojavih, torej o človekovem neposrednem okolju. Zato ni nenavadno, da se geografski termini pojavljajo tudi v frazemih. Izhajali smo iz terminov, ki so zbrani v Geografskem terminološkem slovarju (2005). Do frazeolo-škega gradiva smo prišli s pomočjo besedilnega korpusa FidaPLUS, upoštevali pa smo tudi SSKJ. Frazeme smo razvrstili v dve skupini, v prvi so tisti, katerih sestavina je primarno geografski termin, v drugi pa tisti, katerih sestavina je termin, skupen več strokam. Obravnavali smo tudi skupino frazemov, ki vsebujejo zemljepisno ime. ABSTRACT: Geography is a discipline dealing with natural and social phenomena, and therefore with man’s immediate environment. It is therefore not unusual for geographical terms also to appear in idioms. This article is based on terms collected in the Geografski terminološki slovar (Dictionary of Geographical Terms, 2005). Idiomatic material was obtained using the FidaPLUS text corpus, and the Standard Slovenian Dictionary (SSKJ) was also taken into account. The idioms were sorted into two groups: those with a primarily geographical term as component, and those with a term shared by several disciplines as a component. A group of idioms containing a geographical name was also examined. 1 uvod V.prispevku.se.bomo.ukvarjali.s.frazemi,.pri.katerih.je.vsaj.ena.sestavina.geo-grafski.termin.1.Geografijo.smo.izbrali,.ker.se.ukvarja.s.preučevanjem.človekovega. neposrednega.okolja.in.pri.tem.vključuje.tako.naravne.kot.tudi.družbene.vidike.. Da.bi.lahko.začeli.s.preučevanjem.frazeologizacije,.smo.najprej.potrebovali.nabor. terminov.geografske.stroke..Načeloma.je.pojmovni.sistem.stroke.najbolj.urejeno.in. Prispevek je nastal na podlagi seminarske naloge pri podiplomskem študijskem predmetu Poglavja iz frazeologije pod mentorstvom red. prof. dr. Erike Kržišnik v šolskem letu 2005/2006. 101 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija pregledno.predstavljen.v.terminoloških.slovarjih,.zato.smo.pregledali.Geografski. terminološki.slovar.(2005).–.v.nadaljevanju.GTS.–.z.8922.iztočnicami..Prav.tako. smo.upoštevali.406.primerov.s.kvalifikatorjem.geogr..iz.SSKJ.. Temeljno.gradivno.osnovo.za.preučevanje.frazeologije.predstavljajo.različna. besedila,.zato.smo.za.pridobivanje.frazeološkega.gradiva.uporabili.referenčni.korpus. FidaPLUS..Iskanje.po.besedilih.v.neelektronski.obliki.se.po.učinkovitosti.namreč.ne. more.primerjati.s.pregledovanjem.zadetkov.po.korpusu..E..Kržišnik.(1996,.136–139). pri.pomagalih.za.ugotavljanje.»pravilnosti«.frazeoloških.tvorb.poleg.besedilnega. gradiva.in.presoje.rojenih.govorcev.navaja.tudi.splošne.in.frazeološke.slovarje.2.Pri. obravnavi.frazemov.z.geografsko.sestavino.smo,.kljub.temu.da.je.izhodišče.pred-stavljalo.besedilno.gradivo.iz.korpusa,.upoštevali.tudi.SSKJ..Enaka.metoda.je.bila. že.uporabljena.na.gradivu.iz.fizikalne.terminologije.(Žagar.2005,.35–48),.zato.smo. lahko.primerjali.posamezne.ugotovitve.. 2 Geografija in Geografski terminološki slovar Geografija. je. v. GTS. opredeljena. kot. 'veda. o. vsestranski. povezanosti,. pre-pletenosti,.soodvisnosti.naravnih.in.družbenih.pojavov,.procesov.na.Zemljinem. površju,.ki.kot. celota.ustvarjajo. regionalno.strukturo,. pokrajinsko.podobo'..Gre. torej.za.kompleksno.vedo,.kar.je.vidno.tudi.pri.področjih,.ki.jih.obsega.GTS:.agrar-na.geografija,.biogeografija,.demogeografija,.geografija.krasa,.geografija.naselij,. geografija.prometa,.geografija.turizma,.geomorfologija,.hidrogeografija,.industrijska. geografija,.kartografija,.klimatogeografija,.matematična.geografija,.pedogeografija,. planiranje,.pokrajinska.ekologija,.politična.geografija,.splošna.geografija.in.varstvo. okolja..V.slovarju.je.zaradi.večje.preglednosti.vsakemu.terminu.pripisano.tudi.ožje. področje.znotraj.geografije.. Danes.se.geografija.deli.na.fizično.geografijo,.ki.združuje.panoge,.ki.se.uk-varjajo.s.fizičnim.okoljem,.in.družbeno.geografijo,.ki.preučuje.družbene.sestavine. okolja..Dele.zemeljskega.površja.celovito.preučuje.obča.geografija..Zaradi.spoznanja,. da.je.geosfera.proizvod.naravnih.in.antropogenih.sil.je.sodobna.geografija.most.med. naravoslovnimi.in.družboslovnimi.vedami..(Enciklopedija.Slovenije.1989,.192.).. 3 Frazeologizacija Frazeologizacija,.tj..proces,.v.katerem.nastanejo.frazemi,.je.v.nekaterih.primerih. povezana.s.procesom.determinologizacije,.torej.s.prehodom.termina.iz.znanstvenih. besedil.v.besedila,.ki.so.namenjena.širši.javnosti.(Žagar.2005,.35)..Pri.tem.lahko. osnovne.pomenske.sestavine.termina.ostanejo.nespremenjene.(delna.determinolo-gizacija).ali.pa.leksem.dobi.nov.pomen.(popolna.determinologizacija)..Primer.delne. determinologizacije.s.področja.geografije.bi.bil.recimo.termin.delta,.primer.popolne. 102 Frazeološkega slovarja Slovenci še nimamo, v posameznih primerih pa si lahko pomagamo s poskusnim zvezkom Frazeološkega slovarja slovenskega jezika (Keber, 2003). Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija determinologizacije.pa.obzorje.v.pomenu.'obseg.izobrazbe,.razgledanosti,.znanja'. (2..pomen.po.SSKJ)... O.frazeologizaciji.v.zvezi.z.izterminološkimi.frazemi.piše.J..Skladaná.(2005,. 313–317).–.opredeli.jo.kot.dinamični.proces,.pri.katerem.iz.terminov.nastanejo.fra-zemi..V.prispevku.analizira.nekaj.frazemov,.kot.so.postaviti koga/kaj na pranger,. imeti (pri kom) kaj na rovašu.itd.,.pri.katerih.je.termin.sestavina,.ki.je.danes.ar-haizem.in.živi.le.še.v.frazeologiji..Tak.primer.najdemo.tudi.v.gradivu.iz.fizikalne. terminologije,.tj..dati/postaviti kaj pod drobnogled.(Žagar.2005,.46)..Tudi.E..Kr-žišnik.(1990,.61,.62).v.obširni.predstavitvi.monografije.Dragane.Mršević-Radović:. Frazeološke glagolsko-imeničke sintagme u savremenom srpsko-hrvatskom jeziku (Beograd, 1987).piše.o.tem,.da.je,.če.hočemo.poznati.konkretno.motivacijsko.izho-dišče.frazema,.ob.sinhroni.analizi.smiselno.pritegniti.tudi.diahrono. Omenimo,.da.se.jezikoslovci.ukvarjajo.tudi.z.defrazeologizacijo.(Ripka.2005,. 298),.to.je.proces,.vezan.zlasti.na.narečno.terminologijo,.pri.katerem.iz.frazemov. nastanejo.termini..Gre.predvsem.za.imena.rastlin,.živali.ipd.,.Ripka.(2005,.302). med.drugim.navaja.primer.kozja brada,.ki.poleg.proste.besedne.zveze.('brada.koze'). in.delno.metaforične.oznake.moške.brade.('brada.kot.pri.kozi').označuje.tudi.ime. rastline.(bot..Tragopogon)..V.SSKJ.pri.iztočnici.brada.v.terminološkem.gnezdu. najdemo:.bot..travniška kozja brada.'travniška.rastlina.z.bledo.rumenim.koškom. in.ozkimi.listi,.Tragopogon.pratensis'..Termini,.motivirani.z.metaforo.(dobra misel, babje pšeno, carski rez.itd.),.bi.si.zaslužili.posebno.obravnavo.. 3.1 Frazeologizacija in geografski termini Termini.so. glede.na. izrazno.podobo.lahko. večbesedni. ali.enobesedni.. Večbesedni.termin.lahko.v.splošni.rabi.dobi.nov.pomen.(v.stroki.še.naprej.funk-cionira.kot.termin).in.tako.postane.del.frazeologije3.–.iz.geografske.(in.sorodne). terminologije. preideta. v. frazeologijo. npr.. ledena doba 'slabi. odnosi'. in. dodana vrednost.'pozitiven.dodatek,.prednost'.4 Veliko.pogosteje.pa.determinologizirani.geografski.termin.predstavlja.le.eno. sestavino.frazema,.npr..otoplitev odnosov.'vnovična.vzpostavitev.dobrih.odnosov',. črna celina.'Afrika',.izgubiti kompas.'izgubiti. občutek.za. pravo. smer,. za. realno. stanje'.. Glede.na.to,.da.je.geografija.most.med.naravoslovnimi.in.družboslovnimi.ve-dami.in.da.se.ukvarja.s.človekovim.neposrednim.okoljem,.ni.presenetljivo,.da.so. termini,.ki.se.pojavljajo.v.frazemih,.zelo.različni..Nekateri.so.splošno.geografski. (npr..zemljevid, celina),.drugi.so.vezani.tudi.na.ekologijo.(npr..gnojnica),.astrono-mijo.(npr..luna),.ekonomijo.(dodana vrednost),.meteorologijo.(npr..vihar).itd..Zato. O.terminoloških.zvezah,.ki.se.nespremenjene,.a.z.novim.pomenom,.uporabljajo.v.fra-zeologiji,.piše.Ž..Fink.(2005,.61),.pri.tem.navaja.primere,.kot.so.skupni imenovalec.(iz. matematike),.verižna reakcija.(iz.fizike).…. Terminov.iz.fizikalne.terminologije,.ki.so.dobili.nov,.frazeološki.pomen.je.nekoliko.več:. črna luknja.'kjer.vse.izgine.brez.sledu'.in.'skrivnostno.dogajanje,.stanje',.kratek stik.'nesporazum',.verižna reakcija.'vrsta.povezanih.dogodkov,.ki.sledijo.izhodiščnemu',.zorni kot.'.izhodišče,.osnova.za.presojanje.česa'.in.zvezda stalnica.'kar/kdor.je.ves.čas.prisotno,. ves.čas.enako.v.ospredju'.(Žagar.2005,.46).. 103 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija smo.jih.razvrstili.v.dve.skupini..V.prvi.so.taki,.ki.vsebujejo.primarno.geografske. termine,.v.drugi.pa.taki,.ki.vsebujejo.izraze,.ki.so.hkrati.termini.na.področju.geo-grafije.in.v.drugih.vedah.5 Seveda.je.ta.razvrstitev.le.ena.od.mogočih..Izkazalo.se.je,.da.je.gradivo.zelo. raznoliko.in.da.včasih.ne.moremo.vedeti,.ali.se.termin.determinologiziral.in.fraze-ologiziral.iz.geografije.ali.iz.katere.druge.vede.. Veliko.geografskih.terminov.je.nastalo.s.terminologizacijo,.torej.tako,.da.je.bil. leksemu.iz.splošne.leksike.pripisan.še.terminološki.pomen..Mogoče.bi.bilo.obrav-navati.še.tretjo.skupino,.kamor.bi.uvrstili.frazeme,.ki.vsebujejo.terminologiziran. geografski.termin..Gre.za.zelo.splošne.lekseme,.kot.so.dom,.mrak,.svet,.dan,.noč itd.,.ki.imajo.v.geografiji.natančneje.definiran.pomen.(dom.je.po.GTS.recimo.'geo-gr..nas..bivališče.in.drugi.spremljajoči.objekti,.ki.sestavljajo.formalno.in.funkcijsko. celoto',.po.SSKJ.pa.'1..prostor,.hiša,.kjer.kdo.stalno.živi,.od.koder.izhaja.2..navadno. s.prilastkom.stavba,.urejena.za.določen.namen.3..knjiž..kmečka.hiša,.navadno.z. gospodarskimi.poslopji.4..posestvo,.domačija.5..posvetovalno.ali.zakonodajno.telo,. ki.zastopa.določen.sloj.ali.ima.določeno.funkcijo')..Toda.obravnava.teh.frazemov. bi.presegla.namen.(in.obseg).tega.prispevka..Bolj.relevantno.se.zdi.izpostaviti.po-sebno.skupino.frazemov,.ki.vsebujejo.zemljepisno.ime.(glej.razdelek.3.2!),.čeprav. zemljepisna.imena.sicer.ne.sodijo.med.geografske.termine.v.ožjem.smislu ....... Primeri.rabe.frazema.v.besedilu.in.podatki.o.številu.zadetkov.s.frazeološkim. pomenom.so.iz.korpusa.FidaPLUS..Na.tem.mestu.je.treba.opozoriti,.da.včasih.iz. sobesedila.ni.bilo.mogoče.z.gotovostjo.določiti,.ali.gre.za.dobesedni.ali.frazeološki. pomen,.zato.navedeni.številski.podatki.kljub.ročnemu.pregledovanju.vseh.zadetkov. niso.povsem.natančni.6.Uporabljali.smo.tudi.za.frazeologijo.še.vedno.pomemben. SSKJ..Kljub.temu.pa.so.številski.podatki.lahko.koristen.podatek.v.smislu.približne. ponazoritve.pogostosti.frazema,.posameznih.variantnih.sestavin..ipd..Frazemom. so.dodane.tudi.terminološke.razlage.terminov.iz.GTS. 3.1.1 v izhodišču geografski termini V.tem.r azdelk u.so.obrav navani.f ra zemi,.k i.imajo.sest av i no.i z.prima r no.geog raf-ske.terminologije..Termini.so.urejeni.po.abecednem.vrstnem.redu.. [1] Celina Celina je.po.GTS.'1..geomorf..velika,.sklenjena.kopenska.gmota.na.Zemljinem. površju,.ki.jo.z.vseh.strani.obdajajo.oceani.ali.robna.morja.2..geomorf. velika,.sklen-jena.kopenska.gmota.na.Zemljinem.površju,.ločena.od.druge.celine.z.morji,.tudi. z.obsežnejšim.gorovjem,.veliko.reko.ali.kopensko.ožino'..Frazem.črna celina.(583. zadetkov.v.korpusu.FidaPLUS).se.zaradi.barve.kože.večine.tamkajšnjih.prebivalcev. 5. V.vsaki.vedi.se.del.izrazja.prekriva.s.tistim.v.drugih.vedah,.bodisi.si.od.njih.izposoja.ter-mine.(ki.jim.potem.nekoliko.modificira.pomen.ali.pa.jih.uporablja.v.istem.pomenu).bodisi. uporablja.izrazno.enake.lekseme,.ki.imajo.v.različnih.vedah.povsem.različen.pomen.. 6. Lahko.bi.navedli.tudi.število.vseh.pojavitev.besedne.zveze,.vendar.ta.podatek.ne.pove. veliko..Pri.frazemu.črna celina.bi.lahko.na.primer.zapisali,.da.so.vsi.zadetki.v.korpusu. (583).frazeološki,.pri.frazemu.odkriti Ameriko.pa,.da.je.vseh.zadetkov.197,.od.tega.je.107. frazeoloških,.ostali.pa.so.v.povezavi.s.Krištofom.Kolumbom.ali.drugimi.srednjeveškimi. pomorščaki..Razlika.v.številu.nefrazeoloških.in.frazeoloških.pojavitev.v.teh.primerih.za. status.frazema.ni.relevantna.. 104 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija Frazem.črna celina..v.pomenu.'Afrika'.navaja.tudi.Keber.(2003,.31,.32).v.poskusnem.sno-piču.frazeološkega.slovarja..Ima.kvalifikator.publicistično,.po.izvoru.je.metafora,.ki.se. nanaša.na.črnsko.prebivalstvo.v.Afriki,.kar.velja.tudi.za.izraz.črna Afrika..Sopomenka. črne celine.je.afriška celina (v.korpusu.je.pojavi.362-krat)... V.slovarskem.delu.SP.01.ima.Otok.recimo.kvalifikator.publ.,.Prerok.pa.se.sploh.ne.pojavi. kot.iztočnica..Na.drugi.strani.pa.imata.npr..Zaliv.in.Rusija.kvalifikator.zem. i. Bi.morali.zgled,.glede.na.to,.da.zamenjuje.lastno.(zemljepisno).ime,.pisati.z.veliko.zače-t n ico? uporablja.v.pomenu.'Afrika',.v.SSKJ.ga.najdemo.kot.pomenski.odtenek.pri.iztočnici. celina.(dežele na črni celini.'v.Afriki').7.Primer: Na.potovanju.po.petih.afriških.državah.se.bo.ameriški.predsednik.George.W.. Bush.soočil.z.žalostno.podobo.črne celine,.ki.so.jo.opustošili.državljanske. vojne,.revščina,.pomanjkanje.hrane.in.epidemije..(Mag,.2..8..2006)) Našli.smo.tudi.68.zadetkov,.kjer.je.sestavina.celina.nadomeščena.z.njenim,. prav.tako.geografskim,.sinonimom.kontinent..V.SSKJ.se.črni kontinent.nahaja.v. frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnici.črn:.publ..črni kontinent.'Afrika'.(vsaj.dodati.bi. bilo.treba.tudi.črno celino,.ki.je.po.korpusnih.podatkih.bistveno.pogostejša),.pa.tudi. kot.pomenski.odtenek.pri.iztočnici.kontinent..Primer: Južnoafričan.J..M..Coetzee.(1940).je.eden.najbolj.izrazitih.pisateljev.črnega kontinenta,.a.slovenskim.bralcem.je.bolj.malo.znan..(Delo,.28..3..2001) Zanimivo.je,.da.poleg.črne celine.v.korpusu.najdemo.tudi.zeleno celino.v.po-menu.'Južna.Amerika'.(37.zadetkov).in.'Avstralija'.(9.zadetkov,.večinoma.povezanih. s.teniškim.turnirjem.Australian.open)..Na.nastanek.te.besedne.zveze.(le.pogojno. bi.jo.lahko.označili.za.frazem,.saj.nima.vedno.enakega.pomena).je.verjetno.vplival. frazem.črna celina,.le.da.se.v.tem.primeru.zelena.barva.nanaša.na.barvo.površja. celine,.npr.: Argentinski.nogometaš.Carlos.Tevez.je.bil.po.izboru.urugvajskega.časnika. El.Pais.že.tretjič.izbran.za.najboljšega.igralca.Južne.Amerike,.za.najboljšega. igralca.zelene celine,.ki.igra.v.tujini,.pa.brazilski.superzvezdnik.v.dresu.špan-ske.Barcelone.Ronaldinho..(Žurnal,.3..8..2006) Hingisova.je.v.Hongkongu.celo.grozila.z.možnim.bojkotom.turnirja.v.Avstra-liji,.če.nagradnega.sklada.za.moške.in.ženske.tudi.na.zeleni celini.naposled. ne.bodo.izenačili..(Delo,.10..1..2000)... V.zvezi.z.zapisom.te.zveze.omenimo,.da.se.v.korpusu.večkrat.pojavi.tudi.za-pis.z.veliko.začetnico.(Zelena celina)..V.tem.primeru.bi.lahko.šlo.za.nadomestno. lastno.ime,.ki.ga.Toporišič.v.Enciklopediji.slovenskega.jezika.(1992,.115).definira. kot.»Lastnoimensko.poimenovanje.na.podlagi.zamenjave.(metonimije),.npr..Otok nam..Vel i k a Britanija,.Rusija.nam..ZSSR,.Zaliv.nam..Perzijski zaliv.(ali.Arabski zaliv),.Vsemogočni.nam..Bog,.Devica.nam..Marija.«.Tudi.v.Slovenskem.pravopisu. (2001,.201).–.dalje.SP.01.–.v.slovarčku.izrazja.najdemo.razlago.za.nadomestno.ime:. »ime,.ki.zamenjuje.navadno.uradno.ime,.npr..Otok.za.Vel i k a Britanija;.Prerok.za. Mohamed«.8.Iz.primerov.bi.lahko.sklepali,.da.gre.vedno.za.enobesedno.zamenjavo,. toda.v.Enciklopediji.slovenskega.jezika.(1992,.115).pri.razlagi.za.nadomestno.ime. najdemo.tudi.primer.slovenska prestolnica.namesto.Ljubljana.9.Kaj.je.torej.nadome- 105 7 a 9 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija stno.lastno.ime?.Le.enobesedna.metonimična.zamenjava.ali.vsaka.(stalna).besedna. zveza,.ki.lahko.nadomešča.lastno.ime?.V.tem.primeru.bi.poleg.Zelene celine.v.to. kategorijo.uvrstili.tudi.Črno celino.ipd.10.Zdi.se,.da.je.opredelitev.nadomestnega. imena.v.Enciklopediji.slovenskega.jezika.in.predvsem.v.SP.01.preohlapna,.saj.do-pušča.različne.interpretacije.nadomestnega.imena.in.s.tem.povzroča.neenotnost.v. pisanju.velike.oz..male.začetnice... O.tem,.da.je.barva.(kože.prevladujočega.prebivalstva.oz..površja).pomembna. sestavina.frazema.črna celina,.govori.podatek,.da.smo.našli.tudi.besedno.zvezo. bela celina.v.pomenu.'Antarktika'.(7.zadetkov).. Če.se.bo.Zemlja.še.segrevala,.obstaja.nevarnost,.da.se.bo.ledena.skorja.zaho-dne.Antarktike.stalila.in.povzročila.katastrofalne.poplave..Raziskovalci.ozra-čja.lahko.dokažejo,.da.se.je.bela celina.najmanj.enkrat.v.svoji.zgodovini.že. delno.stopila..(Delo,.1..8..2001) Bolj.pogost.je.frazem.peta celina,.ki.označuje.Avstralijo.(150.zadetkov),.npr.: Po.lanskih. poletnih. olimpijskih.igrah.v.Sydneyju. je.na.peti celini.ilegalno. ostalo. kar.60.udeležencev,.med. katerimi.je. polovica.športnikov..(Dnevnik,. 25..4..2001) Našli.smo.tudi.3.primere,.ko.Avstralijo.označuje.besedna.zveza.sedma celina in.5.primerov,.ko.je.Avstralija.šesta celina,.npr.: Ameriška.košarkarska.reprezentanca.po.nedavni.tekmi.proti.Avstraliji,.ki.so. jo.virtuozi.iz.lige.NBA.dobili.z.89:64,.ni.več.tako.priljubljena.med.ljubitelji. košarke.na.sedmi celini..(Delo.11..9..2000); Tony.Lenko.je.migracijski.agent.v.Avstraliji.-.Rojakom.pomaga.pri.urejanju. dokumentov.za.selitev.na.šesto celino..(Delo,.1..10..2003) Šesta celina.in.sedma celina.(za.razliko.od.ustaljene.pete celine s.150.zadetki). seveda.nista.frazema,.dokazujeta.pa,.da.je.štetje.celin.precej.poljubno.oz..da.štev-nik.ne.pomeni.vedno.štetja..Sorodna.frazema.sta.šesti čut.in.sedma umetnost.–.v. obeh.primerih.gre.za.dodatek.(čutov.je.pet,.torej.je.šesti.dodatni,.nekaj.posebnega;. sedma.umetnost.je.dodana.šestim.srednjeveškim.umetnostim). Zelo.pogost.pa.je.frazem.stara celina.v.pomenu.'Evropa'.(4537.zadetkov)..Fra-zem.izhaja.iz.kulturno-političnega.pomena.Evrope.v.zgodovini,.predvsem.v.sre-dnjem.veku,.ko.so.raziskovalci.iz.Evrope.odkrivali.nove.celine,11.npr.: Kakor.je.slišati,.so.v.Moskvi.sklenili.odgovoriti.na.ameriško.odločitev.s.po-zivom.evropskim.državam,.naj.v.sodelovanju.z.Rusijo.vzpostavijo.podoben. raketni.sistem.tudi.za.obrambo.stare celine..(Dnevnik,.2..2..1999) Kot.nasprotje.s t a r i c e li n i.je .n a s t a l .f r a z e m.nova celina.v.pomenu.'Amerika'.(124. zadetkov)..Očitno.je.bila.za.Evropejce.najpomembnejša.nova.celina.prav.Amerika,. 106 10. Zanimivo.je,.da.pri.črni celini.nismo.našli.niti.enega.zapisa.z.veliko.začetnico,.zato.pa.jih. je.bilo.kar.nekaj.pri.stari celini.in.novi celini... 11. Frazem.stara celina..v.pomenu.'Evropa'.navaja.tudi.Keber.(2003,.31,.32).v.poskusnem. snopiču.frazeološkega.slovarja..Ima.kvalifikator.publicistično.in.pojasnilo,.da.je.Evropa. s.stališča.evropskih.raziskovalcev.drugih.celin.upravičeno.poimenovana.kot.stara celina.. Avtor.ji.nasproti.postavi.novi svet.in.zeleni kontinent..Sopomenka.stare celine.je.evropska celina.(v.korpusu.najdemo.463.zadetkov). Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija saj.se.nova celina.vedno.uporablja.za.Ameriko.(natančneje.za.Severno.Ameriko,. zlasti.za.ZDA),.ne.pa.za.kakšno.drugo.celino,.recimo.Avstralijo..Možno.je.tudi,. da.je.na.novo celino.vplival.frazem.novi svet.v.istem.pomenu.(v.SSKJ.novi svet.v. pomenu.'Amerika'.najdemo.v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnicah.nov.in.svet,.tako. kot.črni kontinent.ima.tudi.ta.kvalifikator.publ.)..Npr.:. Svobodomiselni.krogi.so.namreč.prepričani,.da.je.treba.tudi.v.tem.primeru,. čeprav.ima.večina.Američanov.Walkerja.za.krivega,.spoštovati.tista.merila. človekovih.pravic,.ki.so.na.novi celini.veljala.do.11..septembra,.zdaj.pa.bi.jih. radi.nekateri.desničarji.močno.omejili..(Dnevnik,.17..1..2002) Skupini.frazemov,.ki.je.povezana.z.zgodovinskim.osvajanjem.novih.ozemelj:. stara celina,.nova celina,.novi svet.s e .p r id r u ž uje .t u d i .f r a z e m.odkriti Ameriko.(o b r a v-navan.je.v.razdelku.3.2)..Tudi.pri.frazemih.s.sestavino.iz.fizike.(Žagar.2005,.46). se.izločijo.frazemi,.ki.so.med.seboj.povezani,.tak.primer.je.skupina.frazemov,.kjer. se.kot.sestavina.pojavi.merska.enota.(8.primerov,.npr..na tone,.niti za milimeter,.do grama (natančno).itd.). [2] dolina dolina.je.po.GTS.'1..geomorf..podolgovata,.vsaj.na.eni.strani.odprta.globel. na.Zemljinem.površju,.ki.nastane.zlasti.zaradi.rečne.erozije,.lahko.pa.jo.preobliku-jejo.ledeniki,.korozija,.veter.2..geomorf.,.ljud.,.na.krasu.nižji.svet.3..geogr..krasa,. mednarodno.→.vrtača'..Solzna dolina.v.pomenu.'kraj.trpljenja'.vsebuje.geografsko. prvino.dolina,.sicer.pa.je.izbiblični.frazem..V.korpusu.se.pojavi.93-krat,.najdemo. ga.tudi.v.SSKJ,.v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnicah.dolina.in.solzen.(ekspr..ta svet je solzna dolina.'kraj.trpljenja,.težav'),.npr.:. In.ko.se. še.bend.imenuje.Smrt.v.Vegasu,. se.zdi,. da. je. poslušalčeva.usoda. za.naslednjo.uro.zapečatena..Smrt,.groza.in.obup..Ena.sama.solzna dolina.. (Delo,.15..1..2000) [3] Džungla Te r m i n . džungla.GTS. pojasnjuje.tako:. '1.. biogeogr.. težko. prehoden.tropski. deževni.gozd.na.Indijski.podcelini.in.Indokitajskem.polotoku.2..biogeogr..gozd.na. močvirnih.območjih.Indijske.podceline.in.Indokitajskega.polotoka.3..biogeogr..za-močvirjeno.območje.ob.vznožju.Himalaje.med.Nepalom.in.Asamom,.ki.ga.porašča-jo.trava,.bambus.in.ločje.4..biogeogr..gosto.zarasel.rob.tropskega.gozda.ob.reki.5.. biogeogr..neustr..→.tropski.deževni.gozd'..Frazem.betonska džungla.(116.zadetkov). pomeni.'mesto',.pri.čemer.je.poudarjena.značilnost.mest,.da.veliko.njihovih.prebi-valcev.živi.v.velikih.(betonskih).blokovskih.naseljih..Frazem.ima.v.večini.primerov. iz.korpusa.negativno.konotacijo,.tako.je.tudi.v.spodnjem.primeru: Maribor.je.precej.glasno.in.štorasto.mesto,.a.daleč.od.tega,.da.bi.bil.nekakšna. betonska džungla..V.njem.je,.hvala.bogu,.še.zmeraj.veliko.zelenja.in.najbrž. ga. ni. naselja,.v.katerem.te.zjutraj.ne.bi.zbudilo.ptičje.petje..(Večer,.21.. 5.. 2000) [4] Era Pri.terminu.era.GTS.s.kazalko.usmerja.na.termin.zemeljski.vek,.ki.pomeni. 'geomorf..geološko.obdobje,.ki.se.deli.na.periode'..Epoha12.pa.je.po.GTS.'geomorf.. 12 Zanimivo je, daje izvor besede era latinski: iz poznolat. aera, ēra 'štetje časa od kakega določenega trenutka' in določeno število, računska postavka' (Snoj 1997, 118), izvor 107 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija geološko.obdobje,.ki.sestavlja.periodo'..V.korpusu.najdemo.162.zadetkov.za.frazem. nova e ra.v.pomenu.'novo.obdobje'..Obstaja.tudi.njegova.varianta.z.geografskim.ter-minom.epoha,.tj..nova epoha.(14.zadetkov).v.istem.pomenu..Primera: Ob.tem.se.je.zavzel.za.široko.podporo.dokumentu.v.parlamentu,.saj,.kot.je. dejal,.ustava.začenja.novo ero.v.Evropi..(Dnevnik,.12..1..2005) In.drugič,.kar.je.najpomembnejše,.vključuje.spoznanje,.da.je.tretje.tisočletje. nova epoha. ne. samo. zaradi. globalizacije. in. nove.ekonomije,. ampak. pred-vsem.zaradi.pomena.znanja..(Delo,.26..5..2001). To,.da.je.pomen.frazema.enak,.čeprav.imajo.terminološke.sestavine.povsem. različen.pomen,.kaže.na.popolno.desemantizacijo.terminoloških.prvin..Tudi.pri. frazemih,.katerih.sestavina.je.fizikalni.termin.(Žagar.2005,.35–48),.se.pojavljajo. primeri,.kjer.je.ena.sestavina.lahko.nadomeščena.z.drugo.sestavino,.ki.je.prav.tako. fizikalni.termin.(biti s kom na isti valovni dolžini/frekvenci,.skozi prizmo/optiko česa,.niti sekunde/minute,.v sekundi/minuti)..Enako.ugotavlja.za.frazem.(obrniti se/ spremeniti se/…) za 180/360 stopinj.tudi.Ž..Fink.(2005,.68),.saj.je.frazeološki.pomen. v.obeh.primerih.enak.('popolnoma,.čisto').–.pa.čeprav.pomeni.obrat.za.180.stopinj. nekaj.drugega.kot.obrat.za.360.stopinj.(pri.katerem.se.znajdemo.na.isti.točki). [5] Gora GTS goro.opredeljuje.tako:.'1..geomorf..velika,.masivna,.navadno.manj.raz-členjena.vzpetina,.višja.od.griča.ali.hriba.2..geogr..krasa.visok.kup.v.kraški.jami. nakopičenega.gradiva,.največkrat.skalovja,.čez.katerega.lahko.vodi.jamska.pot.3.. agr..geogr.,.ljud..prvotna.planina.na.obrobju.gozdnate.vzpetine.s.poznejšo.trajno. naselitvijo,.npr..Gora.nad.Vipavsko.dolino,.Gora.nad.Sodražico.4..agr..geogr.,.ljud.. na.Dolenjskem.→.vinograd.5..geomorf.,.ljud..razgledna.vzpetina.z.romarsko.cer-kvijo,.npr..Šmarna.gora,.Gora.Oljka'..V.zvezi.z.goro.bomo.obravnavali.3.frazeme.. Najpogostejši.je.(biti) naše gore list.v.pomenu.'(biti).našega.(tj..slovenskega).rodu'. (101.zadetek),.najdemo.ga.tudi.v.SSKJ.(v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnicah.gora in.list.s.kvalifikatorjem.ekspr.)..Npr.: Nihče.sicer.ne.bo.vedel,.da.je.bil.Plečnik.naše gore list,.a.bodo.vsaj.spoznali. velikega.arhitekta..(Mladina,.31..5..1997) Frazem.za devetimi gorami (153.zadetkov).v.pomenu.'daleč.stran'.se.navezuje. na.pravljice..Primer: A8,.ki.je.izginil.izpred.hiše.v.Šmartnem.pod.Šmarno.goro,.pa.je.verjetno.res. že.za devetimi gorami..(Delo,.14..2..2004) Pri.frazemu.velik kot gora.(30.zadetkov),.ki.pomeni.'zelo.velik',.pa.je.izposta- besede epoha pa grški: iz gr. epokhē 'položaj zvezd, določen trenutek' (Snoj 1997, 118). Danes sta besedi sopomenki (po SSKJ: 'omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba') - med različnima terminoma (oz. vsebinama terminov) seje torej v geografiji vzpostavila razločevalnost tako, da so enemu pripisali izraz latinskega, za drugemu pa grškega izvora. V zvezi z determinologizacijo pa je že bilo opozorjeno, da v primerih, ko so termini latinskega oz. grškega izvora s sinhronega vidika ne moremo reči, ali je leksem v splošni jezik (v našem primeru kot sestavina frazema) prišel preko (v našem primeru geografske) stroke ali je ta pomen ves čas soobstajal s terminološkim. V fizikalni terminologiji so taki primeri vakuum, absorpcija, konstanta, resonanca in turbulenca. (Žagar 2005, 41.) 108 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija vljena.lastnost.gore,.da.je.velika..V.SSKJ.je.frazem.zabeležen.v.ilustrativnem.gra-divu.pri.iztočnici.velik..Primer:. Njen.šofer,.grob.in.velik kot gora,.sicer.pa.vdan,.ji.je.sledil.korak.za.korakom.. (Dnevnik,.28..6..2002) [6] katastrofa katastrofa.je.v.GTS.pojasnjena.kot.'1..spl..geogr..izreden.dogodek,.huda.ne-sreča,.ki.povzroči.izjemno.veliko.razdejanje.in.številne.žrtve.2..spl..geogr..težko. predvidljivo.dogajanje.v.naravi,.npr..poplave,.potresi,.nastalo.tudi.zaradi.človekovega. neustreznega.poseganja.v.okolje,.ki.z.veliko.močjo.v.kratkem.času.zelo.spremeni. naravno.in.antropogeno.okolje.ter.ogrozi.zdravje,.življenje.velikega.števila.ljudi,. drugih.organizmov'..Frazem.nacionalna katastrofa.v.pomenu.'dogodek,.neprijeten. za.ves.narod'.(162.zadetkov).ima,.podobno.kot.betonska džungla,.negativno.kono-tacijo..Večinoma.je.uporabljen.ironično,.saj.je.opisovani.dogodek.le.redko.blizu. katastrofi.v.njenem..običajnem.pomenu... Če.bi.Američani.izgubili.deset.ali.dvajset.tisoč.sinov.edincev,.bi.bila.prava. nacionalna katastrofa,.rodbine.tretjega.sveta.lahko.v.boj.preprosto.pošljejo. drugega,.tretjega.ali.petega.sina..(Delo,.28..6..2002) [7] Kompas Na.področje.kartografije.spada.tudi.termin.kompas,.po.GTS.'kart..priprava.z. magnetno.iglo.za.ugotavljanje.magnetnega.severa.in.posredno.s.tem.določanje.strani. neba'..Frazem izgubiti kompas.v.pomenu.'izgubiti.občutek.za.pravo.smer,.za.realno. stanje'.(189.zadetkov).se,.glede.na.zadetke.v.korpusu,.uporablja.zlasti.v.besedilih,. ki.se.ukvarjajo.s.politično.tematiko..Na.primer:. Imamo.vlado,.ki.nima.strategije,.ki.je.izgubila kompas.in.ne.zna.oceniti.go-spodarskih.gibanj.niti.za.prihodnjih.pet. mesecev,.kaj.šele.za.prihodnji.dve. leti..(Delo,.14..5..2002) [8] Ledena doba Ledena doba.ima.v.GTS.naslednjo.razlago.'1..klimatogeogr.,.geomorf..obdobje. v.Zemljini.geološki.zgodovini,.za.katero.je.značilno.večkratno.zaporedje.ohladitev. s.poledenitvami.in.krajših.vmesnih.otoplitev.2..klimatogeogr.,.geomorf..vsako.od. več.hladnejših.obdobij.pleistocena,.v.mlajšem.pleistocenu.po.alpski.klasifikaciji. donavska.kot.najstarejša,.mindelska,.günška,.riška.in.würmska.poledenitev.kot. najmlajša'..V.veliki.večini.od.1327.zadetkov.za.termin.ledena doba.je.ta.uporabljen. v.geografskem.pomenu.ali.pa.gre.za.lastno.ime.(animirani.film.Ledena doba),.vča-sih.pa.se.pojavi.tudi.v.prenesenem.pomenu,.in.sicer.v.pomenu.'slabo.stanje,.slabi. odnosi'..To.je.povezano.s.pogostejšim.frazemom.otoplitev odnosov.(glej.št..11.v.tem. razdelku!).in.leksemom ledišče v.pomenu.'najnižja.točka',.ki.sta.prav.tako.vezana. na.besedila.množičnih.medijev..Primer: …./Z/unanji.minister.Joschka.Fischer.pa.je.po.nočnih.telefonskih.pogovorih. z.ruskim.kolegom.Igorjem.Ivanovom.zagotovil,.da.Nemčiji.in.Zahodu.kljub. očitni.zaostritvi.v.odnosih.z.Moskvo.ne.grozi.nova.ledena doba..(Delo,.26.. 3..1999) [9] Morje GTS.morje.opisuje.kot.'hidgeogr..robni.del.oceana,.bolj.ali.manj.ločen.od.nje-ga.z.deli.kopnega,.otoki,.podvodnimi.vzpetinami'..Morje.je.tudi.sestavina.frazema. 109 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija 110 kaplja v morje v.pomenu.'majhna,.nepomembna.stvar'.(352.zadetkov)..V.SSKJ.je. frazem.uporabljen.v.razširjenem.zgledu.v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnicah.kaplja. in.morje.(pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje.'nič;.zelo.malo')...Primer: Dominik.prejema.od.centra.za.socialno.delo.borih.13.tisočakov.pomoči,.kar. pa.je.kaplja v morje.ob.vseh.potrebah.in.dejstvu,.da.sta.oba.starša.ostala.brez. zaposlitve..(Večer,.30..3..2001) [10] Oaza Termin.oaza,.po.GTS.pomeni.'1..biogeogr..območje.v.puščavi,.kjer.zadostna. količina.razpoložljive.talne.vode.omogoča.rast.kulturnih.in.naravnih.rastlin.2..agr.. geogr..zaokrožen.kompleks.namakanih.obdelovalnih.zemljišč.znotraj.izrazito.sušnih. območij'..V.frazeologiji.pa.oazo.najdemo.kot.sestavino.frazema.oaza miru.(446.za-detkov).'kraj,.ki.se.od.okolice.razlikuje.po.ugodnem,.umirjenem.vzdušju'..Primer: Ljudje.so.prijazni,.Polzela.je.oaza miru,.odlično.pa.so.me.sprejeli.tudi.soi-gralci.in.trener,".pa.je.povedal.Kanadčan,.rojen.v.Romuniji..(Dnevnik,.23..9.. 2000) V.SSKJ.najdemo.pri.iztočnici.oaza.tudi.pomenski.odtenek.(knjiž.,.s.prilastkom. področje, kraj, ki se razlikuje od okolja po kaki lastnosti, zlasti pozitivni: redke kulturne oaze; oaza civilizacije, miru)..Glede.na.zadetke.v.korpusu.pa.lahko.rečemo,. da.je.oaza miru.stalna.zveza.s.446.zadetki,.oaza civilizacije.(2.zadetka).in.kulturna oaza.(1.zadetek).pa.nista.stalni.zvezi. [11] Otoplitev Pri.terminu.otoplitev.GTS.usmerja.na.medledeno.dobo.'klimatogeogr.,.geo-morf..vsaka.od.toplejših.dob.med.dvema.ledenima.dobama'..Frazem.otoplitev odnosov.'vnovična.vzpostavitev.dobrih.odnosov'.(213.zadetkov).je.izrazito.vezan.na. jezik.množičnih.medijev,.npr.: Iz.Asadovih.ust. je. to.slišati.kot.otoplitev odnosov. med. državama,. ki. sta. v. sovražnih.odnosih.že.več.kot.petdeset.let..(Delo,.8..7..1999) Tematsko.se.otoplitev odnosov.neposredno.navezuje.na.zvezo.ledena doba in.leksem.ledišče.v.pomenu.'najnižja.točka'...Ko.odnosi.dosežejo ledišče,.nastopi. ledena doba,.kasneje.pa.se.lahko.odnosi otoplijo..Navedimo.še.primer.za.leksem. ledišče.v.pomenu.'najnižja.točka':. Odnosi.med.Londonom.in.Parizom.so.dosegli ledišče,.ko.je.britanska.vlada. obtožila.Francijo,.da.torpedira.resolucijo.OZN,.ki.je.za.pokoritev.Iraka.dovo-ljevala.tudi.uporabo.vojaške.sile..(Delo,.28..1..2004) [12] Plaz Po.GTS.je plaz.'1..geomorf.,.hidgeogr..premikanje.gmote.kamenja,.prsti,.sne-ga,.ledu.s.polzenjem,.plazenjem.ali.tokom,.zlasti.zaradi.težnosti.2..geomorf..odkla-dnina,.ki.jo.je.odložil.plaz.3..geomorf..vdolbina,.območje,.kjer.se.pogosto.prožijo. plazovi';.Frazem.(vsuti/usuti/sprožiti se) plaz kritik/očitkov.(268.zadetkov,.od.tega. 136.zadetkov.s.sestavino.kritika.in.132.s.sestavino.očitki).se.uporablja.v.pomenu. 'veliko.zaporednih.kritik/očitkov'..Primera: Nasprotno,. nanj. se. je. usul. plaz kritik. zaradi. neuspešnih. reform. (državnih. podjetij,.fnančnega.sistema,.stanovanj,.zdravstva.in.izobraževanja),.ki.jih.je. začel.izvajati,.brž.ko.je.prevzel.premierski.položaj..(Delo,.1..12..1999) Pravi.plaz očitkov.se.je.sprožil.na.račun.vlade,.predvsem.na.okoljskega.mi-nistra.Janeza.Kopača.ob.obravnavi.predloga.opozicije,.s.katerim.je.ta.želela. Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija pridobiti.160.milijonov.tolarjev.za.ureditev.vodotoka.Dravinje..(Dnevnik,.1.. 12..2001) [13] Potok Potok.je.po.GTS.'hidgeogr..v.manjši.in.krajši.strugi.tekoča.voda'..Frazem.teči v potokih (431.zadetkov).pomeni.'(teči).v.velikih.količinah'..Veže.se.z.dvema.sku-pinama.leksemov,.v.prvi.so.različne,.predvsem.telesne,.tekočine.(kri,.solze,.znoj. ipd.),.v.drugi.pa.alkoholne.pijače.(pivo,.vino,.žganje.itd.)..Tudi.v.SSKJ.najdemo.pri. iztočnici.potok.dva.primera;.v.ilustrativnem.gradivu.(ekspr..pot mu je v potokih tekel po hrbtu).in.v.frazeološkem.gnezdu:.ekspr..vino je teklo v potokih.'spili.so.zelo. veliko.vina'..Primera:. Po.razglasitvi.smrtne.kazni.je.PKK.že.zagrozila,.da.bo.kri.v.Turčiji.tekla v potokih,.zaostrili.pa.se.bodo.tudi.odnosi.med.Turčijo.in.Evropsko.unijo.ter. Svetom.Evrope,.še.zlasti,.če.bo.Turčija.smrtno.kazen.nad.Öcalanom.tudi.iz-vršila..(Delo,.30..6..1999) Šlo.je.za.pravo.bosansko.krčmo,.v.kateri.je.žganje.teklo v potokih,.kjer.je. pevka.stopila.na.mizo.in.kjer.pogosto.niso.spoštovali.predpisov.o.delovnem. času..(Večer,.3..7..1999) [14] puščava Te r m i n puš č ava.GTS.pojasnjuje.z.'biogeogr.,.geomorf..redko.poseljena.pokra-jina.v.tropskem,.subtropskem.in.zmernotoplem.pasu,.brez.rastlinstva.ali.z.zelo.red-kimi.suholjubnimi.rastlinami,.prilagojenimi.redkim,.majhnim.količinam.padavin'.. V.zvezi.s.puščavo.najdemo.2.frazema..Bolj.pogost.je.glas vpijočega v puščavi.(134. zadetkov),.ki.pomeni.'neuspešno.prizadevanje,.razširjanje.kakega.nazora'..Frazem. je.izbiblični,.tako.kot.solzna dolina..Najdemo.ga.tudi.v.SSKJ.pri.iztočnicah.glas,. vpiti.in.puščava..Primer: Upravičeno.vprašanje,.zakaj.naši.mlinarji,.če.meljejo.cenejšo,.uvoženo.pše-nico,.ne.znižajo.cen.moke,.kruha.in.peciva,.zato.izzveni.kot.glas vpijočega v puščavi..(Večer,.21..7..1999) Drugi.frazem.je.(potrebovati) kot puščava vodo/dež.v.pomenu.'zelo.potrebo-vati'..V.korpusu.najdemo.7.zadetkov,.od.tega.jih.je.5.s.sestavino.voda,.2.pa.s.sesta-vino.dež,.npr.: Kot puščava vodo.potrebuje.ta.država.sodoben.kardiokirurški.center,.ki.bi.bil. strokovno.in.organizacijsko.povsem.neodvisen.od.Kliničnega.centra.in.bi.mu. tako.predstavljal.konkurenco..(Nedeljski.dnevnik,.28..7..2002). [15] Zemljevid Termin.zemljevid.je.v.GTS.opredeljen.takole:.'1..kart..navadno.papir,.platno.z. upodobitvijo.Zemljinega.površja,.objektov.na.njem.v.pomanjšanem.merilu.2..kart.. papir,.platno.z.geografskimi.podatki.o.pojavih,.stanjih,.procesih'..Frazem.(postaviti) na svetovni zemljevid.(123.zadetkov).'(kaj).postati.prepoznavno.izven.meja.domovi-ne'.ima.tudi.varianto postaviti/vrisati/… na zemljevid sveta.(57.zadetkov)..Pogosto. se.frazem.uporablja.v.zvezi.s.prepoznavnostjo.Slovenije.kot.države.in.njenih.kul-turnih,.športnih.ipd..dosežkov..Primera: Irski.step.je.na svetovni zemljevid.postavil.Michael.Flatley,.s.sedemminutnim. nastopom.na.prireditvi.izbora.za.pesem.Evrovizije.leta.1994..(Delo,.5..10.. 2001) Prvič,. Bosanske. basni. Tomaža. Lavriča. so. domačemu. stripu. letos. prinesle. 111 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija prestižno.mednarodno.priznanje,.ga.postavile na zemljevid sveta.in.potrdile,. da.je.o.slovenskem.stripu.moč.debatirati.v.tržni.terminologiji..(Mladina,.7.. 5..1999) 3.1.2 Termini v več strokah V.ta.razdelek.smo.uvrstili.frazeme,.ki.vsebujejo.kak.termin,.ki.ni.samo.geo-grafski,.ampak.se.uporablja.tudi.v.drugih.strokah..Izločila.se.je.tudi.večja.skupina. frazemov,.ki.so.vezani.na.vremenske.pojave.(glej.razdelek.3.1.2.1!). [1] dodana vrednost Te r m i n dodana vrednost.(GT S .jo .oz n a č uje.k ot .' s pl ..ge og r..b r u t o.v r e d n o s t .pro -izvodnje,.zmanjšana.za.vrednost.proizvodov.in.storitev,.ki.jih.proizvajalec.porabi. v.proizvodnji.in.pri.prodaji').je.še.bolj.kot.za.geografijo.pomemben.za.ekonomijo. in.sorodne.vede..V.frazeologijo.je.termin.dodana vrednost.v.zadnjem.času13.prišel. v.pomenu.'pozitiven.dodatek,.prednost'.14.Primera: Mi,.naša.politična.koalicija,.moramo.do.konca.doumeti,.da.je.slovenska.manj-šina.kot.vse.manjšine.dragocena.in.pomembna..Dodana vrednost,.ki.nam.jo. daje.slovenska.manjšina,.mora.biti.res.zaščitena..To.mora.naša.stran.razumeti,. to.je.politično.in.kulturno.pomembno..(Delo,.10..4..2001) Zdaj.se.govori.o.konkretnih.obveznostih.iz.člena.št..5.in.golih.elementih.vo-jaškega.prispevka,.povedo.diplomatski.viri..Skratka,.ocenjuje.se.dodana vrednost,.ki.bi.jo.morebitne.nove.članice.pomenile.za.Nato..(Delo,.7..4..2001) [2] Gnojnica Na.agronomijo.pa.je.vezan.termin.gnojnica.(po.GTS.'agr..geogr..mešanica. seča.domačih.živali.z.vodo.in.snovmi,.ki.nastanejo.iz.seča.zaradi.naravne.presno-ve')..Frazem zlivati/polivati gnojnico (po kom/čem, na koga/kaj) ima.pomen.'gro-bo.obtoževati.(koga),.grdo.govoriti.(o.kom)'.(91.zadetkov)..V.SSKJ.ga.(v.razširjeni. obliki).najdemo.v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnici.gnojnica.(ekspr..drugega ne zna kot polivati z gnojnico.'grdo,.nesramno.govoriti.o.kom')..Pomensko.se.navezuje. na.leksem.blatiti..Primer: Po. njem. zlivajo gnojnico. plemeniti. Jelinčiči. in. Černjakov. podmladek,. ne. mara.ga.bivši.premier.in.mu.ne.zaupa.sedanji..(Delo,.24..2..2003) [3] Luna S.terminom.luna,.ki.je.v.GTS.opisan.kot.'1.. mat..geogr..satelit.planetov.2.. mat..geogr..z.veliko.začetnico.Zemljin.satelit'.se.ukvarja.tudi.astronomija..V.zvezi. z luno.smo.našli.3.frazeme.(vse.tri.najdemo.tudi.v.SSKJ.v.frazeološkem.gnezdu. pri.iztočnici.luna)..Najpogostejši.je.pasti z lune,.ki.pomeni.'nenavadno.se.obnašati'. (61.zadetkov)..Primer: Mar. ni. na. Škotskem. tako,. da. vas. pogledajo,. kot. da. ste.padli z lune,. če. v. gostilni.rečete,.da.bi.radi.viski,.saj.ga.poznajo.na.tisoče.vrst?.(Mladina,.11.. 6..1995) 13.Avtorica.prispevka.frazem.pozna.tudi.iz.govorjenega.jezika. 14. Ker.je.v.korpusu.za.termin.dodana vrednost.zelo.veliko.zadetkov.(9516),..večina.je.ve-zanih.na.DDV,.tj..davek.na.dodano.vrednost,.nismo.prešteli.vseh.frazeoloških.rab.fraze- 112 ma. Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija S.frazemom.pasti z lune.je.povezan.s.frazemom živeti na luni ' biti.slabo.obve-ščen.o.aktualnih.dogodkih'.(19.zadetkov),.primer: Toda.slovensko.notranje.ministrstvo.očitno.živi na luni,.ko.misli,.da.razen. Slovenije.ni.več.držav,.in.pri.sestavljanju.spiska.nezaželenih.oseb.razmišlja. le.o.slovenskih.domačijskih.interesih..(Mladina,.19..3..1995) V.korpusu.najdemo.tudi.16.zadetkov.za.frazem.lajati v luno.v.pomenu.'ne-močno.groziti',.npr.: Zaskrbljen.pa.ni.zaradi.opozicije,.ki.skoraj.brezzoba.laja v luno.in.čaka,.da. se.iz.Bruslja.vrne.Romano.Prodi.in.jo.spet.združi,.ampak.zaradi.sporov.med. prijatelji.in.zavezniki,.ki.se.ne.pustijo.voditi,.kakor.bi.bilo.po.volji.njemu.. (Delo,.2..9..2003) [4] Obrt Podobno.kot.dodana vrednost.se.tudi.termin.obrt.uporablja.na.področju.geo-grafije,.pa.tudi.gospodarstva,.ekonomije..GTS.ga.opredeljuje.takole:.'ind..geogr..go-spodarska.dejavnost,.ki.opravlja.usluge.ter.z.ročnim.ali/in.strojnim.delom.v.manjših. količinah.predeluje.surovine,.polizdelke.in.proizvaja.blago.zlasti.za.osebno.porabo'.. V.frazeologiji.je.obrt.sestavina.frazema.najstarejša obrt.v.pomenu.'prostitucija'15 (347.zadetkov),.primer:.. V.Italiji.opravlja.najstarejšo obrt.25.tisoč.prostitutk.iz.držav.izven.EU,.pribli-žno.deset.odstotkov.jih.je.iz.držav.nekdanje.Jugoslavije..(Primorske.novice,. 21..8..1998) 3.1.2.1 vremenski pojavi Ker.se.je.pokazalo,.da.ima.kar.15.frazemov.sestavino.s.kakšnim.vremenskim. pojavom,.smo.se.odločili,.da.bomo.te.frazeme.obravnavali.v.posebnem.podrazdel-ku..Termini,.ki.se.pojavljajo.v.tej.skupini.frazemov.imajo.v.GTS.kvalifikator.kli-matogeografsko16 ,.sicer.pa.so.še.najbolj.povezani.z.meteorologijo..V.uvodu.Meteo-rološkega.slovarja.piše:.»Stroka s tega področja je bila sprva opisna in tudi pri nas tesno povezana z zemljepisjem, pozneje (po prvi tretjini tega stoletja) pa je prešla v fiziko atmosfere. V zadnjem času je meteorologija s svojimi potrebami pospešila razvoj nekaterih področij matematike in je z njo tesno povezana.«.(Petkovšek.in. Leder.1990,.3)..Opozoriti.je.treba,.da.gre.pri.vremenskih.pojavih.za.pojme,.ki.se. pogosto.uporabljajo.v.splošnem.jeziku,.zato.je.njihova.terminološkost.danes.bolj. ali.manj.zabrisana.. [1] Dež Dež.je.po.GTS.'klimatogeogr..padavina.v.obliki.kapelj.s.premerom.več.kot. 0,5.mm'..V.zvezi.z.dežjem.smo.našli.2.frazema.17.Pogostejši.je (priti/iti …) z dežja 15. V.zvezi.s.prostitucijo.se.tudi.sicer.uporablja.veliko.frazemov..Gre.za.tabuizirano.podro-čje.in.že.pri.hitrem.pregledu.besedil.s.to.tematiko.dobimo.precej.primerov,.večinoma.ev-femizmov,.npr..prijateljica noči, dekle na klic, prodajalka ljubezni, kupljivi užitki, javna hiša, spolne storitve, spolne usluge itd. 16. Nekaj.terminov.s.tem.kvalifikatorjem.je.sicer.obravnavanih.že.v.razdelku.3.1.1.(npr..le-dena.doba,.otoplitev). 17. Keber.(2003,.35).v.poskusnem.snopiču.frazeološkega.slovarja.navaja.tudi.frazem.imeti lase (brke) [počesane, postrižene] na dež.'tako,.da.visijo.in.da.so.ravno.prirezani',.fra- 113 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija pod kap.v.pomenu.'(priti/iti.…).iz.slabega.na.še.slabše'.(202.zadetka)..V.SSKJ.se. nahaja.v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnici.dež.(ekspr..priti z dežja pod kap.'iz.ene. neprijetnosti.v.drugo,.še.hujšo')..Primer: Po.napadu.Nemčije.na.Rusijo.je.bilo.vse.težje.in.po.enajstih.mesecih.sem.se. vrnil.domov..A.prišel.sem.z dežja pod kap,.kajti.ko.sem.stopil.z.vlaka,.so.me. pričakali.Italijani.s.puškami..(Dolenjski.list,.maj.2002) Frazem govoriti kot dež.pa.pomeni.'hitro,.veliko.govoriti'.(30.zadetkov)..V. SSKJ.ga.najdemo.v.ilustrativnem.gradivu.pri.iztočnici.govoriti.(govori kot dež 'hitro,.veliko')..Npr.: Vanna.govori kot dež.in.nenadoma.zmanjka.časa..Če.si.mislil,.da.boš.moral. besede.vleči.iz.mene,.si.se.zmotil,.čeblja.in.se.ozira.po.izhodu..(Delo.30..4.. 1999) [2] Megla Megla.po.GTS.pomeni.'klimatogeogr..drobne.vodne.kapljice.ali.ledeni.kristali. v.prizemni.zračni.plasti,.ki.zmanjšajo.vodoravno.vidljivost.pod.1.km'..V.frazeolo-giji.pa.najdemo.meglo.v.2.frazemih.(oba.frazema.sta.tudi.v.SSKJ,.v.frazeološkem. gnezdu.pri.iztočnici.megla);.prvi.je.(kaj biti) zavito v meglo in pomeni.'kaj.biti.(še). neraziskano,.nejasno'.(258.zadetkov),.primer: Je.pa.res,.da.je.marsikaj.v.zvezi.z.njim.zavitega v meglo,.pač.zaradi.njegove. izjemne.sposobnosti,.da.še.tako.radovednemu.in.nadležnemu.spraševalcu.po-loži.v.ušesa.le.tisto,.kar.sam.hoče.povedati..(Delo,.3..8..1998) Drugi.frazem.vleči se kot megla.'počasi,.leno.se.premikati' ni.tako.pogost,.v. korpusu.najdemo.23.zadetkov,.npr.:. Inspiracija.je.nujna..So.obdobja,.ko.se vlečeš kot megla,.brez.volje,.in.se.ti. vse.zdi.ponavljanje..Ob.določenih.spremembah,.v.dialogu,.po.kakšni.razstavi,. debati.pa.lahko.dobiš.navdih..(Delo,.5..8..2000). [3] Oblak Oblak.GTS.opredeljuje. kot.'klimatogeogr..zgoščene.vodne.kapljice,.ledeni. kristalčki.in.drugi.trdni.delci,.kot.sklenjena.koprena.vidni.v.višjem.ozračju'..Oblak smo.našli.v.3.frazemih.(v.SSKJ.so.vsi.trije.v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnici. oblak);.(zidati) gradove v oblakih.v.pomenu.'(načrtovati).nedosegljive,.neizvedlji-ve.stvari'.se.v.korpusu.pojavi.306-krat.(namesto.zidati.se.lahko.pojavi.tudi.glagol. obljubiti,.graditi.ipd)..Primer:. Bodite. realni. in. ne. zidajte.gradov v oblakih,. saj. se. vam. lahko. vse. skupaj. prehitro.poruši,.kakor.hiša.iz.kart..(Večer,.3..6..2000) Nekaj.nedosegljivega.predstavljajo.oblaki.tudi.v.frazemu.živeti v oblakih.'sa-njariti'.(70.zadetkov),.npr.: O.sanjskem.avtomobilu,.ki.bi.ga.izbiral,.ne.glede.na.funkcionalnost.in.ceno,. nisem.nikoli.razmišljal,.saj.ne.živim v oblakih..(Celjan,.avgust.2002) Frazem.dvigniti oblak prahu.pa.pomeni.'povzročiti.razburjenje'.(8.zadetkov. v.korpusu): Če.je.v.zdravstvu.kaj.narobe,.potem.je.to.v.Mariboru,.natančneje.v.tukajšnji. 114 zem.najdemo.tudi.v.SSKJ.v.frazeloškem.gnezdu.pri.geslu.dež,.v.korpusu.pa.ni.nobenega. zadetka.. Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija 18. Frazem. kot strela z jasnega.v.pomenu. 'popolnoma.nepričakovano'. navaja. tudi.Keber. (2003,.105,.106).v.poskusnem.snopiču.frazeološkega.slovarja..Sopomenska.primera.je. kakor bi treščilo z jasnega. bolnišnici..Vsaj.v.javnosti.tako.izpade..Tudi.če.zboli.vojak.in.to.dvigne oblak prahu,.ga.pripeljejo.umret.v.Maribor..(Večer,.29..3..2000) [4] Sneg GTS.je.sneg.razložil.z.'1..klimatogeogr..padavina.v.obliki.bolj.ali.manj.sprije-tih,.različno.oblikovanih.ledenih.kristalov,.izjemoma.zrn.2..klimatogeogr.→.snežna. odeja'..Glede.na.to,.da.se.sneg.hitro.topi.in.da.zapade.vsako.leto.znova,.ni.nenava-dno,.da.je.nastal.frazem.(kot za) lanski sneg.s.pomenom.'kar.ni.vredno.pozornosti'. (282.zadetkov),.Zapisan.je.tudi.v.SSKJ,.npr..v.ilustrativnem.gradivu.pri.iztočnici. lanski.(zame se briga, zanima kakor za lanski sneg.'nič')..Primer:. V.teh.pogovorih.-.zdaj.vam.to.prosto.povem,.čeprav.snemate.-,.se.z.direktor-jem.nismo.pogovarjali.o.lanskem snegu,.ampak.o.konkretni.zadevi..(Delo,. 27..9..1999) [5] Strela Strela je.po.GTS.'klimatogeogr..razelektritev.ozračja.med.nevihto,.ki.povzroča. bliskanje.in.grmenje'..V.zvezi.s.strelo,.ki.je.kratek,.a.dramatičen.vremenski.pojav,. smo.našli.2.frazema.. Pragmatični.frazem.gromska strela (109.zadetkov).se.uporablja.za.podkrepi-tev.trditve,.na.primer: Gromska strela,.je.rekla..Še.tri.minute.nisva.v.deželi,.pa.si.že.ujela.moškega.. (Dnevnik,.4..9..2000) Frazem. kot strela z jasnega.pa. pomeni. 'nenadoma,.nepričakovano'.(36. zadetkov),18.npr.: Bila.sem.na.pregledu.pri.doktorju.Pavlovčiču,.ki.je.potrdil,.da.sem.zdrava,. potem. pa. me. nekdo. črta.s.seznama..To. je. bilo. zame.kot strela z jasnega.. (Mag,.2..8..2006) V.SSKJ.najdemo.oba.frazema.pri.iztočnici.strela,.prvega.pri.3..pomenu.(3.. ekspr.,.v.medmetni.rabi.izraža […] b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj?),.drugega.pa.v.ilustrativnem.gradivu.pri.1..pomenu.(novica je prišla kot strela z jasnega.'popolnoma.nepričakovano'). [6] Veter Vet er .je.v.GTS.razložen.s.'klimatogeogr..zaradi.razlik.v.zračnem.tlaku,.tem-peraturi.premikajoči.se,.gibajoči.se.zrak.s.hitrostjo.več.kot.2.bofora'..V.frazeologiji. pa.je.veter.dobil.svoje.mesto.v.3.frazemih.(vse.tri.najdemo.tudi.v.SSKJ.v.frazeolo-škem.gnezdu.pri.iztočnici.veter),.najbolj.pogost.je.frazem z vseh vetrov.v.pomenu. 'od.vsepovsod'.(1119.zadetkov),.na.primer: Desettisoči.aktivistov.z vseh vetrov.so.se.ta.teden.zbrali.v.Firencah.na.prvem. Evropskem.socialnem.forumu,.ki.skuša.združiti.pisano.druščino.več.kot.štiri-sto.protiglobalizacijskih.gibanj.po.vsej.stari.celini..(Dnevnik,.8..11..2002) Drugi.obravnavani.frazem.je.nov veter.v.pomenu.'nov.zagon,.nova.energija'. (821.zadetkov),.npr.: S.prihodom.Matjaža.Keka.na.mesto.Prašnikarjevega.pomočnika.je.v.ekipi.za- 115 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija vel.nov veter..Treningi.so.dobili.spremenjeno.podobo,.so.precej.bolj.aktivni.. (Delo,.21..7..1999) Vet er .je.tudi.sestavina.frazema,.ki.je.sicer.prišel.iz.literature,19.tj..boj/boriti se/... z mlini na veter.(363.zadetkov).v.pomenu.'spopad/spopadati.se.z.namišljeno. nevarnostjo',20.npr.: Oba.primera. kažeta.našo.okoljsko. (ne)osveščenost.. Boj.s.takimi. majhnimi. smetišči. se. žal. še. vedno. zdi.boj z mlini na veter.. Nastajajo. vedno. znova.. (Večer,.9..3..2000) Zavest.o.izvoru.frazema.je.še.vedno.živa,.saj.se.v.zvezi.s.frazemom.pogosto. uporablja.literarna.oseba.Don Kihot.(tudi.donkihotovski (boj).ipd.),.primer: Včasih.se. počutim. kot. Don. Kihot,.ki. se.bori z mlini na veter,.pove. drugi. teden.po.izbruhu.afere..(Mladina,.25..7..1993) [7] Vihar Vihar.je.po.GTS.opredeljen.kot.'klimatogeogr..veter.z.jakostjo.8.boforov,.ki. lomi.vejice.in.veje.dreves'..Vihar.je.sestavina.2.frazemov..Frazem.vihar v kozarcu vode.pomeni.'veliko.neupravičeno.razburjenje'.(106.zadetkov)..V.SSKJ.ga.najdemo. v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnicah.vihar,.kozarec.in.voda..Primer: Razdor.v.prevaljskem.občinskem.odboru.LDS,.ki.je.po.številu.svetnikov.tam-kajšnja. najmočnejša. stranka,. ni. le. vihar v kozarcu vode,. marveč. že. resen. zaplet..(Delo,.25..10..2002) Frazem politični vihar.pa.označuje.'intenzivno,.nemirno.politično.dogajanje'. (72.zadetkov),.na.primer: S.pripombo,.da.lahko.CDU.za.predvolilno.kampanjo.leta.2002.izbere.katero. koli.temo,.tudi.priseljevanje,.je.sprožil.politični vihar.v.državi,.ki.jo.že.neo-nacistični.izgredi.opozarjajo.na.latentni.rasizem.v.lastnih.vrstah..(Delo,.21.. 10.2000) 3.1.2.1.1 pasji dnevi V.tem.podrazdelku.si.bomo.ogledali.termin.pasji dnevi,.ki.v.širšem.smislu. prav.tako.spada.k.vremenskim.pojavom..V.GTS.so.pasji dnevi.opredeljeni.takole:. 'klimatogeogr..obdobje.hude.poletne.vročine.na.koncu.julija.in.v.začetku.avgu-sta'..Zvezo.najdemo.tudi.v.Meteorološkem.slovarju.(Petkovšek.in.Leder.1990),.in. sicer:.'1..poljud..obdobje.največje.poletne.vročine.2..po.praktiki.čas,.ko.je.Sonce. v.znamenju.Leva';.v.Leksikonu.CZ.Geografija.(Krušič.1985):.'klimatska.singula-riteta,.vroči.dnevi.konec.julija.in.v.začetku.avgusta;.izraz.izhaja.iz.starega.Egipta. in.se.ujema.z.zgodnjim.vzhodom.ozvezdja.Psa.na.nebu.v.teh.dnevih';.v.leksikonu. Geografija.(Kladnik.2001):.'najbolj.vroči.dnevi.v.Evropi,.ki.so.še.posebno.izraziti. v.Sredozemlju..Pojavljajo.se.julija.in.avgusta.in.imajo.ime.po.času,.ko.je.Sonce.v. ozvezdju.psa'..Zanimivo.je,.da.še.najnatančneje.omeji.pasje dneve.SSKJ.(v.fraze-ološkem.gnezdu.pri.iztočnici.pasji):.'čas.od.23..julija.do.23..avgusta',.sledi.pa.še.en. pomen:.ekspr..takrat smo imeli pasje dneve.'dneve.hude.vročine'.21.Ali.to.pomeni,. 116 19. M..Cervantes:.Bistroumni.plemič.Don.Kihot.iz.Manče. 20.Frazem. boj z mlini na veter.'spopadanje.z.namišljeno. nevarnostjo'. navaja. tudi.Keber. (2003,.29).v.poskusnem.snopiču.frazeološkega.slovarja.. 21 Pasji dnevi.se.pojavijo.še.pri.iztočnici.dan.kot.pomenski.odtenek.pri.3..pomenu:.ekspr. črni, pasji dnevi.'zelo.neprijetni,.hudi'. Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija 22.Tudi.Ž..Fink.(2005,.67).izpostavi.izraze,.ki.niso.pravi.termini,.so.pa.povezani.z.(v.njenem. primeru).naravoslovnimi.vedami.–.za.primer.navede.matematiko.s.frazemi,.kot.so.sešteti ena in ena,.(kaj biti) kot enkrat ena,.(obrniti/spremeniti se) za 180/360 stopinj. 23.Frazem.navaja.tudi.Keber.(2003,.113).v.poskusnem.snopiču.frazeološkega.slovarja.in.po-jasnjuje,.da.izhaja.iz.nemškega.für jmdn. spanische Dörfer sein,.ki.je.nastal.s.križanjem. dveh.frazemov.–.das ist mir spanisch.(nanaša.se.na.španskega.in.nemškega.kralja.Karla. V.,.ki.je.v.nemških.deželah.uvajal.nerazumljive.španske.običaje).in.für jmdn. böhmische Dörfer sein.(Nemcem.so.bila.imena.čeških.vasi.nerazumljiva).. da.imamo.enkrat.opraviti.s.frazemom.('obdobje.hude.poletne.vročine'),.drugič.pa.s. terminom.('čas,.ko.je.Sonce.v.ozvezdju.Psa')?.V.prvem.primeru.bi.sestavina.pasji prinašala.negativno.konotacijo.(poletna.vročina,.ki.je.huda,.neprijetna),.v.drugem. pa.bi.se.nanašala.čas,.ko.je.Sonce.v.ozvezdju.Psa..Gre.za.dve.različni.referenci,.ki.pa. ponavadi.sovpadeta.(najhujša.poletna.vročina.je.pogosto.ravno.v.času.od.23..julija. do.23..avgusta,.ko.je.Sonce.v.ozvezdju.Psa)..Kot.zanimivost.omenimo,.da.se.pasji dnevi.pojavijo.že.v.Cigaletovi.Znanstveni.terminologiji.(1880),.in.sicer.pri.iztočnici. Hund:.'astr..pes,.veliki,.mali;.Hundstage,.pasji.dnevi.. Pasji dnevi.v.pomenu.'obdobje.hude.poletne.vročine'.se.v.korpusu.pojavijo. 472-krat,.navedimo.še.primer:. Pred.nami.so.pasji dnevi,.ko.je.lahko.zelo.vroče,.ni.pa.nobena.redkost,.če.prav. tedaj,.denimo.v.Švici,.pošteno.sneži..(Nedeljski.dnevnik,.20..7..2003) 3.2 Frazeologizacija in zemljepisna imena Posebna.skupina.frazemov.se.izloči,.če.upoštevamo.tudi.zemljepisna.lastna. imena.(in.pridevnike,.ki.so.iz.njih.izpeljani.(španski, švicarski....)).–.to.seveda.niso. geografski.termini,.so.pa.zemljepisna.imena.nedvomno.povezana.z.geografijo.v. širšem.smislu.22 Frazem španska vas.ima.pomen.'popolnoma.neznana,.nezanimiva.stvar'.(508. zadetkov),.najdemo.ga.tudi.v.SSKJ,.v.frazeološkem.gnezdu.pri.iztočnicah.španski in.vas.23.Npr.: Meja.z.Madžarsko.je.problem.zasepredvsem.zaradi.madžarskih.mejnih.orga-nov,.ki.jim.je.ažurnost.pri.opravljanju.postopkov.španska vas,.je.med.drugim. ugotovila.komisija..(Dnevnik,.16..10..1999) Ker.so.za.Sibirijo.značilne.ekstremne.zimske.temperature,.frazem.sibirski mraz (49.zadetkov).označuje.'zelo.hud.mraz'..V.SSKJ.ga.najdemo.v.ilustrativnem. gradivu.(kot.pomenski.odtenek).pri.iztočnici.sibirski.(ekspr..bil je pravi sibirski mraz)..Primer: V.prestolnici. je. takrat. med.dežjem. padla.tudi.kakšna. snežinka.. Za. Rim. in. okolico.je.bilo.to.dovolj,.da.so.zaradi.domnevnega.sibirskega mraza.nekateri. lokalni.veljaki.v.časnikih.že.zahtevali.razglasitev.stanja.naravne.katastrofe.. (Delo,.23..1..2002) Frazem.kot švicarska ura (80.zadetkov).se.uporablja.v.pomenu.'odlično,.brez. napak'..Švicarji.so.namreč.znani.po.svojih.kakovostnih,.natančnih.urah..Primer: Ob.trepljanju.motorja.je.povedal,.da.se.ga.zadnjih.20.let.še.ni.pritaknil.in.da. teče.kot švicarska ura..(Novi.tednik,.27..3..1998) Frazem.odkriti Ameriko.(107.zadetkov).v.pomenu.'odkriti,.povedati.kaj.novega'. 117 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija se.tematsko.navezuje.na.v.razdelku.3.1.1.obravnavane.frazeme.stara celina.in.nova celina.oz..novi svet..Odkriti Ameriko.v.SSKJ.najdemo.v.frazeološkem.gnezdu.pri. iztočnicah.odkriti.in.Amerika.(iron..misli, da bo odkril Ameriko.'kaj.novega').24 Primer:. Eden. od. diskutantov. je,. misleč,. da. je.odkril Ameriko,. opozoril,. da. hočejo. slovenska.podjetja.v.ZRJ.v.resnici.izvažati.svoje.nekakovostno.blago.in.da. gre.pri.priznanju.za.interes.tega.lobija..(Mladina,.4..12..1995) Frazem.pravi Teksas.'nevarno.področje.z.veliko.kriminala'.(4.zadetki),25.izhaja. iz.stereotipov,.ki.veljajo.za.ameriško.zvezno.državo.Teksas.(veliko.umorov,.krimi-nala.nasploh)..Zanimivo.je,.da.že.SSKJ.navaja.Tek sa s .tudi.kot.občno.ime:.teksas. 'žarg..kraj,.lokal,.ustanova,.kjer.vlada.sila,.nered'..Primer: Kočevje.je.v.povojnem.obdobju.veljalo.za.pravi Teksas..Še.pred.nekaj.leti.je. bilo.v.letu.dni.na.Kočevskem.storjenih.skoraj.toliko.umorov.kot.v.vsej.preo-stali.Sloveniji.skupaj..(Dolenjski.list,.oktober,.1994) Frazem.Zgornji Kašelj.(20.zadetkov).pomeni.'nepomemben.majhen.kraj'..Kraj. s.takim.imenom.res.obstaja.(od.središča.Ljubljane.je.oddaljen.približno.8.kilome-trov),.vprašanje.pa.je,.zakaj.je.med.vsemi.majhnimi.in.nepomembnimi.slovenskimi. kraji.ravno.ta.postal.del.frazeologije..Morda.zaradi.nenavadnega.imena.(bolezen-ski.znaki.niso.običajna.sestavina.zemljepisnih.imen).in.dejstva,.da.obstajata.tako. Spodnji.kot.tudi.Zgornji.Kašelj.(delitev.vasi.na.zgornji.in.spodnji.del.je.značilnost. mnogih.manjših.slovenskih.krajev)..V.spodnjem.primeru.torej.ne.gre.za.konkretni. kraj.Zgornji.Kašelj,.ampak.za.katerikoli.nepomemben.majhen.kraj:. In.vendar.je.Marko.oblikoval.grb,.ki.od.osamosvojitve.krasi.zastavo.in.je.kot. simbolna.podoba.tako.ponesrečen,.da.ga.ne.privoščim.niti.gasilskemu.dru-štvu.v.Zgornjem Kašlju..(Milan.Dekleva:.Pimlico,.roman,.1998). Tu d i . Spodnji Kašelj. (17. zadetkov).se.lahko. rabi. frazeološko,.pomen.pa.je. enak: Kajti.razžaljeni.tožnik.ni.bil.kak.Janez.Novak.iz.Spodnjega Kašlja,.ampak.je. bil.državni.podsekretar,.visoki.državni.uradnik..(Delo,.26..5..2001) Za.frazem.(iti/oditi/…) v Canosso26.v.pomenu.'priznati.podrejenost,.se.poniža-ti',.v.korpusu.najdemo.23.zadetkov..Najdemo.ga.tudi.v.SSKJ..Prav.tako.je.možna. samostalniška.oblika.pot v Canosso.(11.zadetkov),.npr.: Po.tem.cvetoberu.vladnih.pojasnil.ostane.sklep:.naj.vlada.že.kupi.to.prekli-cano.letalo.ali.pa.naj.razdre.pogodbo.in.gre v Canosso,.le.klovna.naj.več.ne. igra! Leonid. Brežnjev. je. avgusta. 1968. (ob. izbruhu. žametne. revolucije.v. Pragi). poklical.Aleksandra.Dubčka.na.zagovor.v.Moskvo..Dubček.je.odklonil.pot v Canosso,.delegaciji.sta.se.srečali.na.meji..(Delo,.15..3..2003) Podobno.kot.frazem.iti v Canosso27.ima.izvor.v.zgodovinskem.dogodku.tudi. 118 24.Frazem.odkriti Ameriko.v.pomenu.'odkriti.kaj.novega'.navaja.tudi.Keber.(2003,.26).v.po-skusnem.snopiču.frazeološkega.slovarja..Frazem.ima.kvalifikator.ironično. 25.Avtorica.prispevka.frazem.pozna.iz.govorjenega.jezika. 26.Po.SSKJ.je.možen.tudi.zapis iti v Kanoso,.v.korpusu.je.za.ta.zapis.le.en.zadetek.. 27. Leta.1077.je.nemški.cesar.Henrik.IV..moral.na.tridnevno.pot.v.Canosso,.da.bi.prosil.pa-peža.Gregorja.VII.,.ki.ga.je.izobčil,.za.odpuščanje. Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija frazem..prestopiti/prekoračiti/… Rubikon28 (220.zadetkov).v.pomenu.'storiti.odlo-čilno.dejanje'..Primer: Tudi.predsednik.Demokratične.zveze.Kosova.dr..Ibrahim.Rugova.je.prestopil Rubikon,.ko.je.šel.v.Beograd.na.pogovore.z.Miloševićem.in.ruskim.patri-arhom,. ker. ne. zastopa. stališč. Kosova. in. njegovega. ljudstva.. (Delo,. 17.. 5.. 1999) V.zvezi.z.zgodovinskimi.dogodki.omenimo.še.frazem.videti se pri Filipih29 v.pomenu.'imeti.odločilen.obračun,.spopad',.ki.ga.zabeleži.že.SSKJ,.v.korpusu.pa. sicer.najdemo.21.zadetkov,.ampak.so.vsi.vezani.na.zgodovinski.dogodek,.torej.v. nobenem.primeru.ni.rabljen.v.frazeološkem.pomenu..V.SSKJ.sta.še.dva.frazema.z. zemljepisnim.imenom,.za.katera.nismo.našli.sodobnih.primerov,.in.sicer.star..vodo v Savo nositi.'opravljati.nepotrebno,.nekoristno.delo'.in.iti v Rim.v.pomenu.'roditi'.30 Bosna.je.dobila.svoje.mesto.v.pragmatičnem.frazemu.mirna Bosna,.ki.se.upo-rablja.kot.podkrepitev.trditve.(55.zadetkov)..Frazem.najdemo.tudi.v.SSKJ.pri.iztoč-nici.Bosna.(pog.,.ekspr.,.navadno.kot.podkrepitev,.v.zvezah:.kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna.'saj.je.vseeno';.tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna.'o.tem.ne. bomo.več.govorili')..Primer: Reči.je.menda.treba.ljudstvu.pojasniti,.čeprav.imamo.vlado.za.to,.da.sama. sprejema.odločitve.in.jih.požegna.v.parlamentu..Če.se.vlada.ne.strinja.s.po-slanci,.naj.preprosto.odstopi.in.mirna Bosna!.(Delo,.5..2..2003) Frazem.Indija Koromandija.vsebuje.zemljepisno.ime.Indija,.zraven.pa.še.do-mišljijski.dodatek.Koromandija..Uporablja.se.v.pomenu.'obljubljena.dežela'.(285. zadetkov)..V.SSKJ.najdemo.iztočnico.Indija Koromandija.v.pomenu.'dežela,.kjer. je.vsega.dovolj,.kjer.je.zelo.dobro',.primer:. Da.se.razumemo:.Evropa.ni.Indija Koromandija..Čakajo.nas.težko.delo.in. številni.problemi..(Mladina,.17..5..1997) V.zvezi.z.zemljepisnimi.imeni.omenimo,.da.se.ta.pojavljajo.tudi.v.pregovorih,. npr..Vse poti vodijo v Rim;.Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj;.Nekaj je gnilega v deželi danski.(citat.iz.Shakespearovega.Hamleta).itd.. Pri.frazemih,.katerih.sestavina.je.zemljepisno.lastno.ime,.se.pojavlja.tudi.pra-vopisni.problem.pisave.z.veliko.oz..malo.začetnico..E..Kržišnik.(2003,.233,.234). ugotavlja,.da.SP.01.zagovarja.pisanje.zgledov.z.zemljepisnim.lastnim.imenom.z. veliko.začetnico.(iti v Canosso, odkriti Ameriko.itd.),.toda.hkrati.se.kot.samostojna. iztočnica.pojavlja.rubikon.v.pomenu.'meja,.mejnik',.iz.česar.lahko.sklepamo,.da. bi.sestavino.rubikon.v.frazemu.prekoračiti/prestopiti rubikon.morali.pisati.z.malo. začetnico.31.Avtorica.ugotavlja,.da.je.tudi.raba.neenotna.in.da.SP.01.tovrstno.gra-divo.večinoma.izpušča.in.s.tem.prepušča.odločitev.glede.pisave.z.veliko.oz..malo. začetnico.piscem.. Obravnavali.smo.10.frazemov,.ki.vsebujejo.zemljepisna.imena.oz..iz.njih.izpe- 28.49.pr..n..št..je.Cezar.kljub.prepovedi.prestopil.reko.Rubikon.in.s.tem.začel.državljansko. vojno. 29.Brutu.je.pred.odločilno.bitko.pri.Filipih.leta.42..pr..n..št.,.v.kateri.je.kasneje.izgubil,.zli. duh.rekel:.Se.vidiva.pri.Filipih!.(in.s.tem.napovedal.končni.obračun). 30.Frazem.avtorica.prispevka.sicer.pozna.iz.govorjenega.jezika. 31. V.korpusu.najdemo.170.zapisov.z.veliko.začetnico.(Rubikon).in.50.z.malo.(rubikon).. 119 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija ljane.pridevnike..Torej.so.tudi.zemljepisna.imena.postala.del.frazeologije,.pa.naj.gre. za.lastnosti.ali.značilnosti.posameznih.držav.oz..pokrajin.–.sibirski mraz (izjemen. mraz),.španska vas (oddaljenost.(od.nas),.kot švicarska ura.(kvaliteta.izdelkov.te. države),.pravi Teksas (veliko.kriminala), Zgornji/Spodnji Kašelj (majhnost),.mirna Bosna (politična).nemirnost);.zgodovinske.dogodke.–.iti v Canosso,.prestopiti/prekoračiti Rubikon,.odkriti Ameriko ali.domišljijske.dežele.–.Indija Koromandija. 4 zaključek Frazeme,.ki.vsebujejo.sestavino.iz.geografske.terminologije,.smo.razvrstili.v. dve.skupini,.v.prvi.so.tisti,.katerih.sestavina.je.primarno.geografski.termin.(npr.. črna celina),.v.drugi.pa.tisti,.katerih.sestavina.je.termin,.ki.je.skupen.več.strokam. (npr..dodana vrednost)..V.drugi.skupini.predstavlja.največjo.podskupino.15.fra-zemov,.katerih.sestavina.je.kak.vremenski.pojav.(npr..vihar,.megla,.strela....).–.kar. kaže.na.to,.da.je.bilo.vreme.vedno.pomembna.prvina.človekovega.okolja..V.okviru. vremenskih.pojavov.smo.obravnavali.tudi.frazem.pasji dnevi,.pri.katerem.se.križa-ta.dva.pomena,.terminološki.('obdobje,.ko.je.Sonce.v.ozvezdju.Psa').in.frazeološki. ('obdobje.hude.poletne.vročine'). Frazeme.z.geografsko.sestavino.lahko.združimo.v.več.različnih.skupin..Ne-kaj.frazemov.je.povezanih.tematsko.(npr..odkrivanje.novih.ozemelj: stara celina,. nova celina,.novi svet.(tudi.odkriti Ameriko)).–.pri.frazemih.s.sestavino.iz.fizike.pa. se.recimo.izločijo.frazemi,.kjer.se.kot.sestavina.pojavi.merska.enota.(npr..na tone,. niti za milimeter,.do grama (natančno).itd.)),.pa.tudi.tako,.da.se.isti.determinolo-gizirani.termin.pojavlja.v.več.frazemih.(npr..pasti z lune,.živeti na luni.in.lajati v luno)..Nekateri.frazemi.imajo.več.variant,.kjer.se.lahko.menjuje.prav.geografska. sestavina.(npr..črna celina/kontinent,.nova era/epoha)..Pomen.frazema.ostaja.enak,. tudi.če.imajo.terminološke.sestavine.povsem.različen.pomen,.kar.kaže.na.popolno. desemantizacijo.terminoloških.prvin..Take.primere.smo.opazili.tudi.pri.frazemih,. katerih.sestavina.je.fizikalni.termin.(biti s kom na isti valovni dolžini/frekvenci,. skozi prizmo/optiko česa,.niti sekunde/minute,.v sekundi/minuti). Dodali.smo.še.posebno.skupino.10.frazemov,.ki.sicer.ne.vsebujejo.geografskih. terminov,.so.pa.vseeno.povezani.z.geografijo.–.vsebujejo.namreč.zemljepisno.ime.. Za.frazeologijo.so.pomembne.predvsem.značilnosti.oz..lastnosti.posameznih.držav. ali.pokrajin.in.zgodovinski.dogodki. V.zvezi.z.zemljepisnimi.imeni.smo.se.dotaknili.tudi.problema.ohlapnih.meril. SP.01.za.nadomestna.imena.in.pisave.z.veliko.oz..malo.začetnico.lastnoimenske. sestavine.v.frazemih,.pri.katerih.je.ena.od.sestavin.zemljepisno.lastno.ime.... 120 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija Viri in literatura Geografski terminološki slovar.2005,.Ljubljana,.Založba.ZRC.SAZU.. Keber,.Janez,.2003,.Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek,.Lju-bljana,.ZRC.SAZU. Korpus slovenskega jezika FidaPLUS:.<.http://www.fidaplus.net>. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Elektronska izdaja v. 1.0,.1998,. Ljubljana,. DZS. Slovenski pravopis 2001,.Ljubljana,.Založba.ZRC.SAZU. Cigale,.Matej,.1880,.Znanstvena terminologija: s posebnim ozirom na srednja uči-lišča,.Ljubljana,.Matica.slovenska. Enciklopedija Slovenije, 3. z v. (Eg–Hab).1989,.Ljubljana,.Mladinska.knjiga.. Fink,.Željka,.2005,.Frazeologija.u.prirodnim.znanostima,.prirodne.znanosti.u.fra-zeologiji,.Frazeologické štúdie IV,.Bratislava,.Veda.60–68... Kladnik,.Drago.(prevod.in.priredba),.2001,.Geografija,.Tržič,.Učila.International. (Zbirka.Tematski.leksikoni). Krušič,.Marjan.(urednik),.1985,.Geografija,.Ljubljana,.Cankarjeva.založba.(Leksi-koni.Cankarjeve.založbe). Kržišnik,.Erika,.1990,.Teoretično.zanimiva.knjiga.iz.frazeologije,.SR 38/1,.57–64. Kržišnik,.Erika,.1996,.Norma.v.frazeologiji.in.odstopi.od.nje.v.besedilih,.SR 44/2,. 133–154. Kržišnik,.Erika,.2003,.Frazeologija.v.Slovenskem.pravopisu.01,.SR 51/2,.221–239. P e t k o v š e k , .Z d r a v k o .i n .L e d e r , .Zv o n k a .( g l . .u r e d n i k a) , 1990,.Meteorološki terminološki slovar,.Ljubljana,.ZRC.SAZU.in.Društvo.meteorologov.Slovenije.. Ripka,.Ivor,.2005,.Od.frazémy.k.termínu:.Prenesené.l'udové.názvy.rastlín,.Fraze-ologické štúdie IV,.Bratislava,.Veda,.298–302. Snoj,.Marko,.1997,.Slovenski etimološki slovar,.Ljubljana,.Mladinska.knjiga.(Zbirka. Cic e ro). Skladaná,.Jana,.2005,.V.minulosti.termíny,.v.súčasnosti.frazémy,.Frazeologické štúdie IV,.Bratislava,.Veda,.313–317. Toporišič,.Jože,.1992,.Enciklopedija slovenskega jezika,.Ljubljana,.Cankarjeva. založba.(Leksikoni.Cankarjeve.založbe). Žagar,. Mojca,. 2005,. Determinologizacija. (na. primeru. terminologije. fizike),. JiS 50/2,.35–48. Geographical Terms and Idioms Summary This article is an attempt to collect and classify idioms in which at least one constituent is a geographical term. It is based on terms collected in the Geografski. terminološki.slovar (Dictionary of Geographical Terms, 2005), and the FidaPLUS text corpus was primarily relied upon as a material basis. The idioms were sorted into two groups: those with a primarily geographical term as component (e.g., črna. celina.‘the dark continent’), and those with a term shared by several disciplines as 121 Mojca Žagar Karer: Geografski termini in frazeologija a component (e.g.,.dodana.vrednost.‘value added’). In the second group, the largest subgroup is represented by idioms whose component is some kind of weather phenomenon (e.g., vihar ‘storm’, megla ‘ fog’, strela ‘lightning’, etc.). A group of idioms containing a geographical name was also examined (e.g.,.odkriti.Ameriko. ‘to reinvent the wheel’). Idioms with a geographical constituent can be combined into several different groups. Some idioms are thematically linked (e.g., discovery of new territory: stara.celina.‘the old world’,.nova.celina,.novi.svet.‘the new world’), and sometimes the same term also appears in multiple idioms (e.g., pasti.z.lune.‘to fall from the clouds’,.živeti.na.luni.‘to have one’s head in the clouds’, and.lajati.v. luno.‘to make idle threats’). Certain idioms have multiple versions in which the geographical element itself may change (e.g., črna.celina/kontinent.‘the dark continent’, nova.era/epoha.‘new age’). The meaning of the idiom remains the same even if the terminological elements have a completely different meaning, which points to the full de-semantization of the terminological elements. 122 Mojca Žagar Karer Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana mzagar@zrc- sazu. si GrAdIVO Frazeologija v prozi Janka Kersnika Jurij rojs IZVLEČEK: V članku avtor obravnava frazeologijo v prozi slovenskega pisatelja Janka Kersnika. K tej pritegne tudi frazeme v Kersnikovih pismih. V širšo frazeološko obravnavo vključuje krilatice, pregovore in reke ter citate. Obsežno frazeološko gradivo razvršča glede na različne tipe frazeoloških struktur. Med temi prevladujeta dva tipa frazemov: frazemi s strukturo samostalnik + glagol ter pridevnik + samostalnik. Izčrpni pregled frazeološkega gradiva konča s statističnim pregledom frazemov. Iz tega je razvidno, da je uporaba frazeologije zelo močna sestavina Kersnikovega pisateljskega ustvarjanja. Idioms in the Prose of Janko Kersnik ABSTRACT: This article examines idioms in the prose of the Slovenian writer Janko Kersnik as well as idioms in Kersnik’s letters. The broader idiomatic examination includes stock quotations, proverbs, sayings, and quotes. The extensive idiomatic material is organized by various types of idiomatic structures. Two types of idioms predominate among these: noun + verb idioms and adjective + noun idioms. This exhaustive overview of idiomatic material concludes with a statistical overview of idioms. This makes it clear that the use of idioms is a very strong component of Kersnik’s literary creation. Teoretične.poglede.na.frazeologijo.sem.podal.v.razpravi.Frazeologija v prozi Josipa Jurčiča..Izhajam.iz.lastnega.pojmovanja.frazeologije,.ki.sem.ga.dobil.pri.študiju. frazeologije.na.Filološki.fakulteti.v.S-Peterburgu,.kjer.sem.stažiral.v.študijskem. letu.1969./70.in.v.času.magistrskega.in.doktorskega.študija.na.Filozofski.fakulteti. Vseučilišča.v.Zagrebu.ter.v.času.izrednega.študija.na.Institutu.ruskega.jezika.v. Moskvi..Za.svetovanje.pri.nekaterih.frazemih.se.lepo.zahvaljujem.akad..prof..dr.. Jožetu.Toporišiču.in.prof..dr..Antonu.Stresu,.prav.tako.tudi.Univerzitetni.knjižnici. v.Mariboru,.ki.mi.je.za.dalj.časa.posodila.Zbrana.dela.Janka.Kersnika..Kersnikova. proza.sodi.na.sam.vrh.slovenskega.poetičnega.realizma..A..Slodnjak.trdi,.da.je.J.. Kersnik.dosegel.višek.poetičnega.realizma.z.Jaro.gospodo,.akad..Boris.Paternu.pa. meni,.da.predstavlja.vrh.povest.Očetov.greh.–.tudi.jaz.menim.tako..Radovednost,. kakšna.je.frazeologija.pri.tem.imenitnem. pisatelju,.me.je.gnala.k.raziskovanju. frazeološke.besede..H.Kersnikovi.prozi.sem.dodal še.šaloigro.(enodejanko).Berite. 125 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika Novice,.Kersnikove.poezije.se.ne.dotikam.1.V.Kersnikovi.prozi.je.največ.frazemov. s.samostalniško.jedrno.besedo.in.glagolsko.komponento..To.so.tako.imenovani. samostalniški.(imenski).frazemi,.ki.so.skupaj.z.glagolskimi.najštevilčnejši.v.Ker-snikovi.frazeologiji..Ravno.samostalnik.in.glagol.sta.središče.frazeoloških.tvorb.. Samostalnik.je.nosilec.osnovnih.semantičnih.in.gramatičnih.lastnosti..Samostalnik. ohrani.pomen.predmetnosti.in.sklanjatev..Frazeoloških.enot,.ki.bi.bile.soodnosne. s.števniki,.skorajda.ni..Števniki.so.omejeni.po.količini.besed,.ne.dopuščajo.sinoni-mov..Besede,.kot.so:.dvojka,.trojka,.dvanajsterica….ne.sodijo.k.števnikom,.marveč. k.samostalnikom..Mnoge.UBZ.imajo.funkcijo.prenesenih.frazemov.za.izražanje. količinskih.pojmov,.kot.npr.:.poldrugi,.peti.križ…K.števniškim.frazemom.tudi. ne.prištevam.UBZ,.kot.so:.prvi.med.enakimi,.od.štirih.do.petih,.ker.dajejo.neko. kakovostno.ali.časovno.oznako..Zaimenskih.FE.ni.veliko..Podobno.kot.števniki,. so.tudi.zaimki.omejeni..Izražajo.funkcijo.navodil.(rus..ukazanij),.ne.označujejo. pa. predmetov. ali. oznake.. Pri.samostalniških.frazemih. je.treba. vedeti,.da. v. ta. razdelek.ne.prištevam.vedno.frazemov.na.osnovi.tega,.če.je.njihova.jedrna.beseda. samostalnik..Odločujoča.je.njihova.semantika.in.osnovne.gramatične.funkcije.ter. njihova.vloga.v.stavku..K.substantivnim.FE.prištevamo.tiste,.pri.katerih.je.jedrna. beseda.samostalnik,.ki.ohrani.svoj.predmetni pomen.in.sposobnost,.da.se.sklanja.. V.svojem.magistrskem.delu.sem.te.FE.imenoval imenske..V.stavku.imajo.skladenj-sko.funkcijo.osebka,.povedka.in.predmeta..Glede.na.svojo.leksikalno-semantično. strukturo.so.zelo.različni,.prav.tako.pa.tudi.glede.na.označevanje.realnosti..Zato. je.njihova.klasifikacija.zelo.zahtevna.in.še.nedodelana..Ruski.frazeolog.prof..A.. P..Mordvilko2.predlaga.naslednji.vrstni.red.obravnave.teh.frazemov:.a).frazemi.s. spremenjenim.pomenom.jedrnega.samostalnika.in.b).frazemi,.pri.katerih.ohrani. samostalniška.jedrna.beseda.svoj.neposredni.pomen.Morfološka.struktura.teh.fra-zemov.je.preprosta..Večinoma.gre.za.vezavo.(nem..die.Verbindung,.rus..sočetanie). jedrnega.samostalnika.in.ujemajočega.se.z.njim.v.spolu,.sklonu.in.številu.pridevnika. 126 Frazeološko gradivo jemljem iz virov: a) Janko Kersnik: Zbrano delo, I. knjiga (Na Žerinjah: NŽ; Lutrski ljudje: LL; Gospod Janez: GJ; Leposlovni podlistki: LP), DZS, Ljubljana 1968. b) Janko Kersnik: Zbrano delo II. knjiga (Ciklamen: C; Agitator: A; Humoreske: H), DZS, Ljubljana 1965. c) Janko Kersnik: ZDIII. knjiga (Kmetske slike: KS; Testament: T; Rošlin in Vrjanko: RV; Jara gospoda: JG), DZS, Ljubljana 1986. d) Janko Kersnik: ZD IV. knjiga (Povesti za ljudstvo: PZL; Očetov greh: OG; Berite Novice: BN; Pesmi), DZS, Ljubljana 1951. e) Janko Kersnik: ZD V. knjiga (Podlistki: PO; Postna premišljevanja: PPr; Članki: Č; Ocene: O; Dodatek; D), DZS, Ljubljana 1952, f) Janko Kersnik : ZD VI. knjiga (Pisma: Pismo; Dodatek: D), DZS, Ljubljana 1984. g) Janko Kersnik: Izbrano delo I. knjiga (Iz raztresenih listov: IRL; Kmetske slike: KS; Humoreske: H; Jara gospoda: JG; Pesmi v prozi: PVP), MK, Ljubljana 1974 h) Janko Kersnik: Izbrano delo II. knjiga (Iz raztresenih listov; IRL; Ciklamen: C; Agitator: A; Podlistki: PO; Nedeljska pisma: NP; Popotna pisma: PP; S slavnostnim vlakom v Kočevje: SSVVK), MK, Ljubljana 1974. i) Josip Jurčič: Izbrano delo IV. knjiga (Rokovnjači: R), MK, Ljubljana 1974. A. P. Mordvilko, Očerkipo russkoj frazeologii, Moskva 1964. . Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika (npr.:.črne.oči,.ostra.beseda)..Odvisna.komponenta.imenskega.frazema.je.lahko. druga.beseda,.kot.npr:.a).svojilni.pridevnik:.»Damoklejev.meč«./K,.ZD.V,.156./;. b).samostalnik.v.rodilniku:.»cvet.inteligence«./K,.ZD.II,.248./.in.c).samostalnik.v. drugih.odvisnih.sklonih.(navadno.s.predlogom):.»za.pičico«./K,.ZD.V,.377./..Redkeje. predstavlja.imenski.frazem.zvezo.dveh.samostalnikov.(ali.substantiviranih.pridev-nikov),.združeno.s.členicama.»ni«.ali.»ne«.:.»ni.duha.ni.sluha«./K,.ZD.I,.35./,.»ne. živ.ne.mrtev«./K,.ID.IV,.38./..Prav.tako.so.redki.imenski.frazemi,.ki.predstavljajo. zvezo.števnika.ali.zaimka.s.samostalnikom,.npr.:.»deveta.skrb«./K,.ZD.IV,.186./,. »naše.gore.list«./K,.ZD.V,.286./. Frazemi s strukuro samostalnik kot jedrna beseda in glagolska komponenta Teh.frazemov.sem.našel.tristo.sedemdeset.in.jih.navajam.po.abecednem.redu. jedrnih.besed.3.»…Miklavž.sam.tudi.ni.črhnil besede…«./K,.T,.ZD.III,.84./..»Sedaj. sem.vezan.–.v.mestu sem dal besedo.»./K,.Hrast,.A,.ID.II,.271./..»…naposled.obrne Blažek.besedo…«./K,.H,.ZD.II,.154./..»Vesel.glas.od.vrat…odrezal mu je besedo«. /.K,.C,.ID.II,.29./. Včasih.se.jedrna.beseda.nanaša.na.nadredni.in.podredni.stavek,. kot.npr.«…požrl (je).drugo.besedo,.ki.mu.je bila na jeziku /K,.RV,.ZD.III,.169./.. »Srp.je prišel prvi.do.besede…«./K,.H,.ZD.II,.256..»Župnik.je segel v besedo…«. /K,.ID.I,.167./..»…segne doktor.sodniku.v besedo«./K,.RV,.ZD.III,.164./..»Doktor. Božan.mu.je.vtem.vzel besedo…«./K,.RV,.ZD.III,.164./..»On.ne zine besede…«./K,. OG,.ZD.IV,.96./..Enako.FE.še.imamo.v.noveli.Gospod.Janez./K,.ZD.I,.205./. »On.se je šel z bikom bost /K,.neki.kmet,.R,.ID.IV,.73./..»Blaž,.če.rokovnjači. zvedo,.da.si.ti.prvi.šel bob iz kropa pobirat…«./K,.Urh,.R,.ID.IV,.90./..»Božje ga je metalo…2./KS,.ID.I,.79./..»Božje ga je vrglo« /K,.KS,.ID.I,.79./..»…starešina. hodi.iz.hiše.tja.uganjat svoje.burke…«./K,.OG,.ZD.IV,.116./..»Oreh.si.je.pri.tem. vil.svojo.cigareto…«./K,.H,.ZD.II,.262./..»…na čelu je jahal lep.lajtnant«./K,.LP,. ZD.I,.248./. Frazeološki.somatizem.srečamo.v.stavku:.»Nagubančil je čelo.ter.segel.po. kozarcu…«./K,.GJ,.ZD.I,.191./..Dva.različna.frazema.sta.v.odvisnem.stavku:.»Go-spod.Tomaž…ve,.da.svet ne stoji na suhi črki.svetega.pisma…«./K,.RV,.ZD.III,. 261./..Tudi.Vid.ne more z besedo na dan…«./K,.PZL,.ZD.IV,.61./..Jedrna.beseda. dan.še.je.v.devetih.frazemih.iz.različnih.del,.npr.¨:.»….a.volka.samega.ni bilo na dan«./K,.C,.ID.II,.55.–.enak.frazem.še.je.v.Humoreskah./K,.ZD.II,.55./..Različne. glagolske.komponente.imajo.frazemi.:.»…pa.bojim.se,.da.se.prekmalu.pokaže na dan«./K,.A,.ID.II,.239./..FE.z.različno.glavno.komponento.je.izražena.v.naslednjih. dveh.frazemih:.»…Repincljevi.dnevi so šteti«./K,.H,.ZD.II,.257.in.»Tako.so tekli dnevi…«./K,.H,.ZD.II,.262./..SP.1962.ima.naveden.frazem,.ki.ga.zapiše.J..Kersnik. v.odvisnem.stavku:.»Vi.ne.veste,.da.včasih.delo ne gre tako.od rok,.kakor.bi.vsak. hotel«./K,.Manica,.BN,.ZD.IV,.194./. Samo.enkrat.sem.zasledil.UBZ:.»Tisti.grof.Sori.ni.prišel.samo.dolgčas proda- Janez Kersnik in njegov čas, Kranj 1997, Viktor Majdič, Kersnikov pogled na jezik. 127 jat…«./K,.Gernau,.NŽ,.ZD.I,.73./..Prav.tako.sem.posamično.srečal.frazem:.»…jaz. ji.bom.moral.doto šteti«./K,.Topolščak,.T,.ZD.III,.93./..Z.jedrno.besedo.duša.ima.J.. Kersnik.dva.frazema:.»Tri.dni.pozneje.je.ponesrečeni.izdihnil.svojo.dušo«./K,.KS,. ID.I,.35./..Povsem.drug.pomen.ima.FE:.»Poleg.tega.pa.duše paseš!« /K,.GJ,.ZD.I,. 190./.–.tj..opravlja.duhovniško.službo..Petkrat.sem.srečal.jedrno.besedo.dušek:.je dal dušek./K,.H,.ZD.II,.251./,.dati duška./K,.RV,.ZD.III,.186./.–.enak.frazem.je.v.O. /K,.ZD.V,.292./;.drugačna.glagolska.komponenta.je.v.stavku:.»Ko.se.je.Pavel.vrnil. k.mizi,.izpraznil je v dušku.svoj.kozarec…«./K,.RV,.211./..Jedrna.beseda.glas.ima. več.različnih.realizacij:.»Marko.joka na ves glas«./K,.PZL,.ZD.IV,.51./..»…kričal je na ves glas«./K,.Tomaž,.T,.ZD.III,.112./.–enaka.FE.še.je.v.povesti.Jara.gospoda. /K,.ID.I,.183./..»…Štupa.je sam.loputil na ves glas…!./K,.RV,.ZD.III,.225./..Ta.FE. se.še.uporablja.dvakrat.s.komponento.trobiti, vzklikniti in.zasmejati se /K,.PO,.ZD. V,.211;./K,.OG,.ZD.IV,.162./.in.v.PZL./K,.ZD.IV,.51.–.naveden.je.tudi.v.JG./K,.ID. I,.187./..Frazeološki.somatizem.z.jedrno.besedo.glava.s e m .o p a z i l .e n a js t k r a t ,.n p r.: .po glavi hodi./K,.odvetnik,.A,.ID.II,.298./;.ni hotelo v glavo./PZL,.ZD.IV,.37./..To.FE. še.pisatelj.podkrepi.s.samostalniško.komponento:.ni šla v glavo.in.razum /K,.PZL,. ZD.IV,.74./..»…potlej.bode.šele.glavo pokonci nosil…«./K,.neki.kmet,.R,.ID.IV,.71. /72./..Naslednja.dva.stavka.imata.imenski.in.glagolski.frazem:.»Hrastu.je.zavrelo. po.vseh.udih,.pa.vendar.je.stal.tako.lesen.in.nem.pred.njo..Še.glavo je povesil« /K,. C,.ID.II,.142./..Zadnji.frazem.imamo.naveden.trikrat.v.romanu.NŽ./K,.ZD.I,.91,. 91.in.120./..Le.enkrat.sem.opazil.FE:.»…prišla ( je).kaka.burka v glavo…«./K,.LP,. ZD.I,.233./..S.to.jedrno.besedo.se.še.uporabljajo.komponente.stoje /K,.PO,.ZD.V,. 44./,.šinila, šinilo, ubila, ubijati, vzdigniti in.hoteti /K,.RV,.ZD.III,.248;.T,.ZD.III,. 129;.Llj,.ZD.I,.163;.RV,.ZD.III,.246,.259;.PO,.ZD.V,110;.GJ,.ZD.I,.206.in.RV,.ZD. III,.224./. »Povše.gleda.zavidno.vse.po strani…« /K,.SSVVK,.ZD.V,.221./;.taisti. frazem.se.ponovi.na.naslednji.strani..J..Kersnik.piše.ločeno.predlog.in.prislov,.SP. 2001.piše.skupaj,.tj..postrani. »Kje.ste.bili.včeraj?«.zavrnila.je.ona,.da.preseče govor.na.drug.predmet«./K,. RV,.ZD.III,.166./..»Drugim.pa.ne gledam v grlo«./K,.Štupa,.RV,.ZD.III,.213./..»Jaz. pravim,.da.bo.ona.hlače nosila…«./K,.krčmarica,.C,.ID.II,.168./..Le.enkrat.sem. zasledil.FE:.»Še.v.ljubljanski.kazini.se mu bodo za hrbtom smejali«./K,.PO,.ZD.V,. 101./..»…za hrbtom.pa.so.ga.rešetali.in skozi zobe vlekli«./K,.A,.ID.II,.196./..Neje-voljo.izraža.FE:.»Jeza,.grozna.jeza ga tare« /K,.PZL,.ZD.IV,.59./.. Dvanajstkrat.je.realiziran.frazem.z.jedrno.besedo.jezik.z.različnimi.glagol-skimi.komponentami,.kot.npr.:.»jezike brusijo /K,.KS,.ID.I,.58./,.»na jeziku imel« /K,.Tine,.NŽ,.ZD.I,.15./,./K,.T,.ZD.III,.141,.RV,.ZD.III,.170./;.»se je odvezal jezik«. /K,.H,.ZD.III,.267./,.»se je omajal jezik«./K,.KS,.ID.I,.71./;.»se je jezik opotekal«. /K,.T,.ZD.III,.124./; »je prišla…beseda na jezik«./K,.RV,.ZD.III,.252./;.»pride na jezik«./K,.PZLj,.ZD.IV,.56./;.»v jezik vgriznil« /K,.T,.ZD.III,.134./;.»beseda mu ni hotela raz jezik«./K,.RV,.ZD.III,.192./;.»mu.je zavezal jezik«./K,.T,.ZD.III,.122./;. »naj.jezik za zobmi drži« /K,.NŽ,.ZD.I,.103./. Posamezno.srečamo.frazeme:.»…malo.let.je.minilo,.odkar.je.pri.nas.pognalo narodno.življenje.svoje.drobne.kali…«./K,.LP,.ZD.I,.26l./.V.SSKJ.je.navedena.FE:. kamen.se.mu.je.odvalil.od.srca,.pisatelj.J..Kersnik.jo.po.svoje.interpretira:.»…ka-men,.ki.jo.je.težil.vsa.ta.leta,.jel se je valiti ž nje«./K,.ll,.ZD.I,.183./..Adjunkt.Pavel. 128 vpraša:.»Ali.vas.je.kap zadela?«./K,.JG,.ID.I,.190./..»Kjer.pa.štirje.igrajo karte…«. /K,.H,.ZD.II,.249./..»…zato.ni.je'.na kol obesil'…./K,.PO,.ZD.V,.125./;.»(je).obesil študiranje.na kol«.–.komponento.je.postavil.J..Kersnik.pred.narekovaj./K,.PO,.ID. II,.312.–.enak.frazem.še.je.v.PO,.ZD.V,.97..»Če.mu.še.ne manjka koleščka v glavi«. /K,.Franca,.LP,.ZD.I,.234./.–.pog.,.šalj..Naslednja.dva.frazema.imata.sicer.enako. jedrno.besedo,.pomen.pa.je.različen:.»…vsako.leto.je.vedela.nekaj.besed.več.in. uporabljala.jih.je.na pravem koncu«./K,.C,.ID.II,.112./..»Sklenil.je.stvari.priti do konca«./K,.A,.ID.II,.260./..V.narekovaj.postavi.Kersnik.frazem:.»V.dobrem.tednu. je bil Rokec.že.res.kar.na konju«…«./K,.H,.ZD.II,.284.–.FE.se.redko.uporablja,.njen. antonim.je:.biti na psu.»Ej,.gospod.Luka,.nocoj.sva.pa.–.med koprive padla!«./K,. Frančišek,.JG,.ID.I,.168./..O.gospici.G..Nigrinovi.pa.moremo.in.moramo.le.poveda-ti,.da.ni bila nikakor.kos.tej.veliki.nalogi…«./K,.DO,.ZD.V,.412./.–.ekspr..Dvakrat. nahajamo.frazem:.kozolce preobračevati./K,.Bole,.C,.ID.II,.137./.–.enakega.imamo. v.avtorskem.jeziku.v.PO,.ZD.V,.188..Po.SP:.kozolce prevračati. Več.FE.ima.jedrno.besedo.koža,.le-ta.je.je.lahko debela./K,.DO,.ZD.V,.7./,.trda /K,.JG,.ID.I,.188./,.zdrava /K,.R,.ID.IV,.166./;.glagolski.komponenti.pa.sta dreti /K,.PO,.ZD.V,.7./.in.poskočiti /K,.J,.ID.IV,.55./.–.SP:.iz.kože.skočiti..Jezen.Pavel. iz.JG.reče:.»Čakajte,.sam.ga.vprašam,.potem.pa.pridemo stvari na kraj«./K,.ID.I,. 200./..V.naslednjem.zloženem.stavku.imamo.dva.frazema:.»Pa.Pavel.je.začel.sam. pripovedovati vse.od kraja do konca,.kar.mu.je težilo dušo«./K,.RV,.ZD.III,.256. /.–.tu.imamo.predložnosklonsko.obliko.dveh.samostalnikov.in.vezavo.z.drugačno. jedrno.besedo. Kar.deset.frazemov.ima.jedrno.besedo.kri:.»…le.ena.želja.jo.je.navdajala.in. gnala.ji.kri v razburjeno.lice…«./K,.LL,.ZD.I,.178./..Kri sili v lice /K,.GJ,.ZD.I,.199. /.–.enaki.FE.še.imamo.v.avtorskem.jeziku,.v.PZL,.ZD.IV,.39.in.v.RV,.ZD.III,.225.. »Topolščaku.je kri silila v glavo…«./ZD.III,.86.in.129./..Sinonimno.komponento.za. lice.srečamo.v.FE:.»In.to.spoznanje gnalo mu je skoro.zopet.kri v obraz« /K,.LL,. ZD.I,.151./..Z.različnimi.glagolskimi.komponentami.imamo.strukturno.enake.fra-zeme:.»vzkipi mu.zopet.kri«./K,.JG,.ID.I,.213./;.»kri je zalila obraz« /K,.LL,.ZD.I,. 147./..Kot.zadnji.tovrstni.frazem.je:.»In.vendar.smo.le.mi.tisti,.ki.bi.dali vse.–.vse,. zadnjo kapljo krvi…«./K,.mladi.dijak,.RV,.ZD.III,.172./. Za.pogovorni.jezik.je.značilen.frazem:.»Občine.so.poleg.vseh.teh.novih.kla-težev.imele.svoje velike križe.tudi.s.starimi,.od.nekdaj.neiztrebljenimi.četami.zlih. ljudi…«./Jurčič,.R,.ID.IV,.15./..Evfemistični.je.frazem:.»…ti.pojdeš za.očetom.v krtovo deželo!« / Jurčič,.R,.ID.IV,.41./..»Kar.tako.mačka v vreči kupiti…«./K,.Rokec,. H,.ZD.II,.285./.–.ekspr.,.SSKJ.navaja.komponento.žakelj. »…ne.bom.vam.slikal. groznih,.lase kvišku privzdigujočih dogodkov…«./K,.PO,.ZD.V,.93./.–.pog..…vsi. pa.so.edini.v.tem,.da.se.jim.ježe lasje…«./K,.OG,.ZD.IV,.113./.–.ekspr..»…nadepol-nost.Jaroslava.Podgolovskega.je visela na lasu…«./K,.LP,.ZD.I,.239./.–.ekspr..».Že. zopet.sta si v laseh!«./K,.sodnik,.A,.ID.II,.229./.–.ekspr..»…kadar.pridejo v svoja. leta…«./K,.PO,.ZD.V,.86./.»…mladi.mož.je.ležal vznak.na.postelji…«./K,.RV,.ZD. III,.260./.–.ekspr..»Pa.pustimo.mu.veselje,.bog,.da.bi.že.spal na svojih.lovorih«./K,. PO,.ZD.V,.19./.–.vznes. Na.življenje.v.gledališču.kaže.UBZ:.»…Vinko,.ti.vendar.ne.bodeš.igral role tragičnega.junaka«./K,.Rogulin,.NŽ,.ZD.I,.71./..»…nobeden.ni našel milosti.pred. 129 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika njegovim.očesom.»./K;.H,.ZD.II,.249./.–.ekspr..V.pogovornem.in.knjižnem.jeziku. je.v.rabi.FE:.»Pusti.mojo.Marijano,.naj.v miru počiva!«./K,.Urh,.R,.ID.IV,.82./..Več-krat.se.ujemata.frazema.pri.J..Jurčiču.in.J..Kersniku,.npr.:.»Tončku.pa,.rokovnja-škemu.pomočniku.pri.konjskih.tatvinah,.zdaj.niti.na misel ni prišlo«./Jurčič,.R,.ID. IV,.33./..»…ni.nikomur prišlo na misel…«./K,.JG,.ID.04./.–.ekspr..SSKJ.navaja.BZ:. zatopiti se v misli –.ekspr..Kersnik.pa.zapiše:.»Doktor.pa.je.v čudne.misli utopljen nem.sedel.poleg.nje…«./K,.RV,.ZD.III,.161./..Brez.stilno-plastnega.kvalifikatorja. je.frazem:.»Pa.druge.misli so mu šinile v glavo« /K,.LL,.ZD.I,.177./..Tako.še:.»Saj. ji.še.v mislih.ne.more.biti…«./K,.Pavel,.RV,.ZD.III,.159./..Ekspresiven.je.frazem,. ki.ga.da.sam.pisatelj.v.narekovaj..»…priznal.(je),.da.ga.‘.luna trka’ «./K,.Corpus. juris,.LP,.ZD.I,.235./. Medstilni.so.naslednji.frazemi:.»Mesec je pokazal svoj.prvi krajec« /K,.RV,. ZD.III,.184./..»…človek.pušča druge v miru…«./K,.GJ,.ZD.I,.218./..»…prišlo mu je na misel«./K,.NŽ,.ZD.I,.110./..Šaljivost.izraža.frazem:.»…ta.jih.bode.učil kozjih molitvic,.ne.pa.božjih!«./K,.JG,.ID.I,.168./..»Nekaj.čudnega.mu.je rojilo po mož-ganih«./K,.PZL,.ZD.IV,.47./.–.ekspr..»…le-ta.pa.išče konca prave niti…«./K,.OG,. ZD.IV,.122./.–.pog. V.pomenu. ‘ozdraviti’.je.zapisana.UBZ:.»…mi. ga.spravimo na noge!«./K,. zdravnik,.T,.ZD.III,.83./..»…klobuk.predse.moleč.(je).stopal lahkih nog.proti.zr-calu«./K,.C,.ID.II,.17./..V.pomenu.‘urno.kaj.storiti’.je.frazem:.».–.a.sedaj.bo.treba na noge stopiti!«./K,.Hrast,.A,.ID.II,.268./..»Tega.pa.ne,.da.bi.se.ti.iz mene norca delala!«./K,.Marjana,.BN,.ZD.IV,.174./.–.pog..Sodnik.reče:.»Kdo.pa.vas.ima za norca?«./K,.T,.ZD.III,.140./. Jedrna.beseda.nos.je.v.osmih.frazemih:.»imam tak.dober nos.«./Jurčič,.Blaž,. R,.ID.IV,.20./,.enako./K,.ZD.I,.63./..»…bode.še.bolj.vihal svoj.nos!«./K,.neki.kmet,. JG,.ID.I,.175./;.»…bodeta.nosove vihala…«./K,.Bole,.C,.ID.II,.137./..Pomen.preva-ranosti.je.v.FE:.»…vodi jih za nos«./K,.Babtista,.PO,.ZD.V,.64./.–.enako.K,.R,.ID. IV,.176..Pogovorna.sta.frazema:.»Kaj.pa vtikaš nos v …«./K,.Molek,.H,.ID.I,.103./. in.:.»…tendence.so.jim.bile.zapisane na nosu.in.na palcu…«./K,.PO,.ZD.V,.116./117. /.–.v.tem.primeru.gre.za.klimaks.jedrne.besede. Resnični.svet.okrog.sebe.zaznavajo.Kersnik.in.njegovi.junaki.še.največ.z.očmi.. Ravno.oko.je.izmed.vseh.frazeoloških.somatizmov.najpogosteje.prisotno,.npr.:.»… je.dvignila oči…«./.K,.LL,.ZD.I,.140./..»je.dvignil oči«./K,.H.,.ZD.II,.256./..»…ona. ni dvignila očesa…«./K,.C,.ID.II,.158./..»…se.mu.bodo.oči odprle«./K,.PO..ZD.V,. 183./..»…z.odprtimi očmi.(je).sanjal«./K,.RV,.ZD.III,.253./–.ta.frazem.navaja.SSKJ,. srečamo.ga.tudi.v.Jurčičevih.Rokovnjačih:.»Ali.žena.je.toliko.odprte oči.imela…«. /ID.IV,.35./..Nekakšno.zadrego.izraža.FE:.»…toda.on.je povesil oči«./K,.RV,.ZD. III,.185./..Tako.tudi:.»…(ona)…je.z a r d e v š a povesila oči…«./K,.GJ,.ZD.I,.203./.. Vran.zatrjuje:.»…ne.bom.povešal oči«./K,.GJ,.ZD.I,.210./..V.slovenščini.se.pogosto. uporablja.FE.dobiti pred oči«./K,.H,.ZD.II,.248./..Pri.začudenju:.»…razširil je oči «./K,.T,.ZD.III,.97./..V.Ciklamnu.in.Jari.gospodi.»se srečujejo z očmi«./K,.ID.II,. 138;.ID.I,.206.–.ta.FE.je.v.avtorskem.jeziku..Besedo,.stoječo.pred.FE,.J..Kersnik. pogosto.akcentuira:.»Odgovoril.ni,.nego.le.vprašuje.uprl oči.v.gospo«./K,.RV,.ZD. III,.243./..Glagolsko.komponento.postavi.v.nedovršni.vid:.»…in.upiral (je) svoje.oči v.krasno.postavo.grofice…«./K,.NŽ,.ZD.I,.51./..Omenjena.glagolska.komponenta. 130 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika se.uporablja.v.različnih.spregatvenih.oblikah,.npr.:.»upira oči.«./K,.OG,.ZD.IV,.94. /..Glagolska.komponenta.se.uporablja.še.v.pretekliku:.»…pogledal.ni.sina,.nego.oči upiral.v.tla«./K,.RV,.ZD.III,.205./..Isti.frazem.je.v.noveli.Gospod.Janez./K,.ZD.I,. 188./..Križanje.dveh.frazemov.je.v.stavku:.»Svojih črnih oči.ne.bi upiral sleherni. dan…«./K,.Od.Mure,.ZD.V,.71./..V.Leposlovnih.podlistkih.imamo.glagolsko.kom-ponento.v.mn.:.»…so.upirali.osorno.svoje.oči«./K,.ZD.I,.251./,.Jedrno.besedo.oko v.ed..zatisniti + oko.v.im..ali.rod..zapiše.pisatelj.večkrat./K,.C,.ID.II,.110;.RV,.ZD. III,.149;.KS,.ID.I,.42;.ID.I,.91./..Zavoljo.razburjenosti.:.».…(se.mu.je)…zmračilo pred očmi«./K,.GJ,.ZD.I,.221./. V.povesti.OG.ima.Lenka.nezakonsko.dete:.»Sedaj.pa.je.bil.ogenj v strehi…«. /K,.ZD.IV,.106./. Vzneseno.učinkuje.FE.v.stavku:.»Knjižica…,.ki.jo.je.položil na oltar domovini…«./K,.O.(Godec),.ZD.V,.294./..»…kakor.bi.vsa.stvar.ne bila vredna piškavega oreha…«./K,.JG,.ID.I,.205./.–.ekspr..»…otrobe vezati…«./K,.PO,.ZD.V,.39./.–.ek-spr..»…gospod.Blaž.pase ovčice…«./K,.notar,.JG,.ID.I,.157./.–.rel..»Oh,.kaj.bom. iskal ovinkov!«./K,.koncipist,.A,.ID.II,.253./.–.pog.,.pomeni.pa:.nekaj.naravnost. povedati..V.OG.je.ekspr..FE:.»…ako.bi se mi pajčevine delale po želodcu!« /K,.ZD. IV,.125./.–.to.UBZ.navaja.tudi.SSKJ..Menim,.da.je.tudi.frazem.BZ:.»…prijel je gospod.Rus.Zgago.pod pazduho…«./K,.H,.ZD.II,.264./..V.RV.imamo.drugačno.gl.. komponento:.»Ivo.je.vzel sina.pod pazduho…«./K,.ZD.III,.152./..Avtorski.je.frazem:. »…danes.pa.prav.po.klepetuljsko.brusim – ne jezika,.temveč.pero po papirju…« /K,.PO,.ZD,.V,.16./.. Omeniti.velja,.da.ima.Kersnik.inverziran.besedni.red..Nekako.poetično.zveni. frazem:.»…jame.pripovedovati.pesem,.katero.je bil skoval…«./K,.LP,.ZD.I,.237./..–. Naj.še.omenim,.da.je.raba.predpreteklega.časa.pri.Kersniku.dokaj.pogosta..V.noveli. GJ.imamo.na.210..strani.glagolsko.komponento.v.nedovršnem.vidu:.je stiskal pesti in.na.211..str..je.ista.gl..komponenta.v.dovršniku:.»Tu.so.se.mu.zopet.krčevito.stisnile pesti«./ZD.I./..Drug.pomen.je.v.frazemu:.»…(Lovrenčiča)…je.kar.sam.na svojo pest povabil«./K,.PO,.ID.II,.322./.–.frazem.sodi.na.pogovorno.raven..»Piti.zna,.piti.in.pete brusiti…!«./K,.Ožbolt,.T,.ZD.III,.101./.–.ekspr..V.Jurčičevem.zapisu.Rokovnjačev. je.frazem:.»…pete odnesti« /ID.IV,.15./..Junak.Blaž.iz.Rokovnjačev.izreče.vulgarni. frazem:.»…kadar.pete stegneš«./Jurčič,.ID.IV,.25./.–.tj..kadar.boš.umrl. Kersnikov.jezik.je.s.frazeološkega.vidika.zelo.bogat.in.čeprav.je.izhajal.iz.»viš-jih.slojev«,.kjer.so.doma.govorili.nemško.–.o.tem.pričajo.v.nemščini.napisana.pisma. materi.in.očetu,.je.imel.svoj.pogled.na.slovenski.jezik4..Kersnik.se.je.boril.proti.av-stro-ogerskemu.pritisku.na.Slovence..V.članku.Barbarizem.v.slovenskih.krajevnih. imenih.pravi:.»Vsak,.kdor.živi.med.nami,.lahko.vidi.in.ve,.kako.se.je.ravnalo.in.se. ravna.s.šolami.in.uradi…sploh.z.vsem,.kjer.koli.bi.se.za pičico.mog lo .s ve t u .pokazati –.da.smo«./K,.Č,.ZD.V,.248./..»In.ko.bi.bil…postrigel lase na pisker…«./K..PO,.ZD. V,.31./.–.zastar..»…nekaj.let.je.prodajal platno.–.kakor.pravijo…«./K,.LP,.ZD.I,.251. /..Zdi.se,.da.je.ekspr..frazem,.ki.ga.SSKJ.ne.navaja:.»Ako.si.vrgel vero.in.vse.njene. pripadke.čez plot…«./K,.duhovnik,.RV,.ZD.III,.175./..Namesto.glagola orati ima. pisatelj:.»…dobro.(je).že za plugom hodil…«./K,.PZL,.ZD.IV,.34./..K.frazeologiji. Janez Kersnik in njegov čas, Kranj 1997, Viktor Majdič: Kersnikov pogled na jezik. 131 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika prištevam.tudi.»tačas.je obrnila tudi.Helena.svoj.pogled.vanj…«./K,.GJ,.ZD.I,.211. in.še.na.isti.str..211./..Včasih.imamo.razbit.frazem.v.dveh.stavkih,.npr.:.»….a.pogled,. s.katerim.je premeril razcapanega.mešetarja…«./K,.T,.ZD.III,.138./..Jedrna.beseda. pogled.ima.ob.sebi.različne.glagolske.komponente:.srečati /K,.C,.ID.II,.41./,.ujeti /K,. C,.ID.II,.59./,.upreti./K,.NŽ,.ZD.I,.79,.117;.C,.ID.II,.138;.RV,.ZD.III,.231;.GJ,.ZD.I,. 191./,.vreči /K,.RV,.ZD.III,160;.PO,.ZD.V,116;.RV,.ZD.III,.149;.DKP./K,.B,.ZD.V,. 176..SSKJ.ima.nedovršno.komponento.metati..Neoznačena.sta.frazema.v.stavkih:. »…in.ni.vedel,.kako.bi.pričel.pogovor,.da.bi.ga.zasukal potem.na.pravo.stran«./K,. A,.ID.II,.253./.in.»…(župan).je.bil.jako.slabe.volje,.odkar.je izlezel iz postelje«./K,. H,.ZD.II,.255./..»Mrzel pot mu je lezel po čelu«./K,.T,.ZD.III,.140./.–.ekspr..Enako. stilno.oznako.ima.frazem:.»Roman.in.drama.sta.zašla na kriva pota«./K,.O,.ZD.V,. 313./.in.:.»…ne.bodo.zahajali na kriva pota«./K,.PZL,.ZD.IV,.33./. Značilno.za.Kersnikove.literarne.osebe.je.to,.da.jih.pogosto.prikazuje.v.giba-nju,.bodisi.da.hodijo.bodisi.da.se.peljejo.s.kočijami.ali.na.vlaku.(o.tem.teče.beseda. pri.prislovnih.frazemih)..V.Ciklamnu.je.»Hrast.meril urnih.nog.svoj.pot«./K,.ID. II,.121./.–.na.to.jedrno.besedo.se.nanašata.glag..komponenti.iti /K,.RV,.ZD.III,.237. /.in.ločiti /K,.LP,.ZD.I,.279./..Kersnik.ima.inverzirano.kopulo:.»Koraki.po.majh-ni.stezi.iz.doline.navzgor.vzbudili so pozornost…«./K,.LL,.ZD.I,.137./..Drugačno. glag..komponento.ima.jedrna.beseda:.».Vinko…(je) vrnil pozornost…«./K,.NŽ,.ZD. I,.45./..V.pomenu.priložnost.ima.Kersnik:.»…sedaj.se.mu.je pokazala…prilika…«. /K,.RV,.ZD.III,.178./. V.povesti.Očetov.greh.je.ob.vrhuncu.dejanja.spregovorjen.frazem:.»Ti bodeš prisegel tu pred Bogom Vsemogočnim, Vsevedočim«./K,.sodnik,.ZD.IV,.95./..»Vse. prste si oblizne!« /K,.Pavel,.JG,.ID.I,.172./.–.ekspr..J..Jurčič.ima.v.R.redki.frazem:. »… metal je ostre.puščice…«./ID.IV,.19./..»…drugače.bode.puška pela «./K,.Tine,. NŽ,.ZD.I,.14./.–.ekspr.,.tu.gre.za.substitucijo.jedrne.besede.šiba.(frazeološke.substi-tucije.obravnavam.v.posebnem.razdelku)..‘Dokončno.poračunati’.pomeni.frazem:. »…slikar.je.sklenil svoj.račun...«./K,.NŽ,.ZD.I,.111./..»…lepa.iluzija.(bi).šla rakom žvižgat. Vsaj.meni.se.je.tako.godilo.–.ne.da.bi.šel rakom žvižgat, bog.me.obvaruj…«. /K,.PP,.ZD.V,.77./.–.ekspr.,.ki.jo.še.bolj.podkrepi.medmetna.FE..»Z.rameni migajo…«./K,.LP,.ZD.I,.266,.286./.–.pog..Stilno.nevtralna.sta.frazema:.»Topolščak.je potegnil…rame kvišku« /.K , .T, .Z D .I I I , .8 2./i n.»Razgovor.p ot e m .ni mogel.p r av .teči…«. /K,.H,.ZD.II,.252./..V.Očetovem.grehu.zapiše.J..Kersnik.FE:.»…da.bi.se postavil po robu.očetovim.zahtevam…«./K,.ZD.IV,.106./.–.ekspr..J..Jurčič.ima.v.R:.»…da. bi.ga.France.bil.v kozji rog ugnal« /ID.IV,.65./.–.ekspr.,.tj..premagal,.bil.boljši.kot. on..SSKJ.in.J..Kersnik.navajata:.»Na.ta.način.ga.dobiva iz prvih rok...«./K,.PO,.ZD. V,.214./..»Delo šlo mu je naglo.od rok…«./K,.LL,.ZD.I,.158./..SSKJ:.delo.mu.gre.od. rok.(hitro.dela)..»Domači.župan.si.mane roke…«./K..PZL,.ZD.IV,.62./.–.FE.je.po-trjena.v.SSKJ..»Božan.je …pomolil.še.z.voza.dol.roko...«./K,.RV,.ZD.III,.261./..Ta. jedrna.beseda.se.veže.še.z.glag..komponentami:imeti./K,.ZD.III,.258,.skleniti./K,. RV,.ZD.III,.258./, pričeti /K,.H,.ZD.II,.286./.in.vzeti./K,.ZD.V,.82./..»Mir.najinemu. očetu«,.katere.besedice.bi.sicer.dali.kar.na rovaš.vročinske.bolezni…«./K,.O,.ZD. V,.291./..SSKJ.citira:.na.rovaš:.na.račun..SP.2001:.poud.,.obogateti.na.rovaš.revežev. /na.račun./.Ta.frazem.srečamo.še.v.OG./K,.ZD.IV,.162./.in.v.RV./K,.ZD.III,.195./.. Od.Julija.Cezarja.je.UBZ.v.Jurčičevem.stavku:.»Ali.France…pa.se.ni.dal.prego- 132 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika voriti,.da.bi.prestopil tudi.on.Rubikon…«./R,.ID.IV,.68./.–.pomeni.pa:.narediti.kaj. odločilnega..Notranji.predmet.izraža.FE:.»Sanjal je.težke.sanje«./K,.PZL;.ZD.IV,. 43./..V.PO.imamo.namesto.glagola.kaziti UBZ:.»Že.nekaj.časa.sta.zaporedoma.celi. deželi.skazo delala«./K,.ZD.V,.105./. »Tu.leživa.in.prazno slamo mlativa« /K,.Božan,.RV,.ZD.III,.193./.–.ekspr..»Ako. se.zlažeš,.pridemo.ti.na sled.…«./K,.sodnik,.OG,.ZD.IV,.95./.in.»Smeh mu je legel časih.okrog.usten…«./K,.C;.ID.II,.74./..»Štupa.je.hotel.počiti od smeha«./K,.RV,.ZD. III,.211./.–.ekspr..V.SSKJ.je.BZ,.ki.jo.ima.Kersnik.v.stavku:.»…na.Vaših.krasnih. ustnicah.igra smehljaj.vzvišenosti…«./PO,.ZD.V,.13./..»…potlej.te.že.smrt tiplje« /K,.neki.kmet,.NŽ,.ZD.I,.11./.in.»Morda.je.danes.še.pri.volji.dati.to,.kar.sem.rekel,. jutri.pa.besedo sne!« /K,.Lukec,.OG;.ZD.IV,.129./.–.ekspr..»…ko.si.je.guvernanta otrla solze.iz.oči…«./K,.RV,.ZD.III,.274./..»Solze so mu silile v oči« /K,.PZL,.ZD. IV,.45./..»…solze so tekle…«./K,.PZL,.ZD.IV,.46./. Z.jedrno.besedo.sonce.imamo.pet.frazemov.z.glag..komponento.sijati /K,.Ve-ronika,.NŽ,.ZD.I,.66./;./K,.LP,.ZD.I,.269,.269./;./K,.NŽ,.ZD.I,.105./,.glag. posije /K,.Č,.ZD.V,.276./..»…tako.godrnja,.ko.ga.že.objemlje spanec«./K,.OG,.ZD.III,.130. /.–.rus..bi.bilo:.v.objatijah Morfeja,.kar.izhaja.iz.grške.mitologije..Personifikacija. glagola.zaspati.je.v.FE:.»Mlajšim.je spanec.kmalu.zatisnil oči«./K,.RV,.ZD.III,.187. /..»…tudi.naš.Mesija,.ki.nas.bo.zbudil,.kakor.pravijo.naši.pesniki,.iz trdega, težkega spanja…«./K,.PO,.ZD.V,.118./.in.»…nade.poln.poet,.ki.budi Slovenijo.in.Slovence iz dolgega, trdega spanja…«./K,.PO,.ZD.V,.119./..V.obeh.stavkih.gre.za.poetično.sto-pnjevanje.pomena.jedrne.besede..Namesto.glagola.umreti.uporabi.Kersnik.frazem:. »Omagala.je.in.zaspala mirno.tja v večno spanje«./PZL,.ZD.IV,.85./.–.ta.frazem.je. tudi.v.povesti.OG,.le.glagolska.komponenta.je.nedovršna./.ZD.IV,.118./. Z.jedrno.besedo.srce.sem.našel.devet.frazemov:.»…pretrese bralca.do dna srca....«./K,.O,.ZD.V,.317./318./..Ob.jedrni.besedi.se.uporabljajo.različne.kompo-nente: govoril iz /K, RV,.ZD.III,.234;.OG./K,.ZD.IV,.122.in.v.Č./K,.ZD.V,.257./,. polagal na /K,.D,.ZD.V,.348./,.segati do /K,.duhovnik,.RV,.ZD.III,.220./.in.tesno pri /K,.PZL,.ZD.IV,.40./..Komponente.imajo.ustrezno.vezavo..V.naslednjem.zloženem. stavku.imamo.dva.različna.frazema:.»Maruša.je izlila.očito ves žolč.in.vso.jezo,. kar.se.ji.je bilo kuhalo v srcu«./K,.JG,.ID.I,.152./..»Krenil.sem.peš.proti.–.Hrovatu. in.srce.moje.me ni varalo«./K,.PO,.ZD.V,.177./.. »…dohtarju.je.bilo.enkrat.izobčenje.zažugano,.tedaj.ko.je sedel med dvema stoloma…!«./K,.PO,.ZD.V,.157./..»Med dvema stoloma.-.to.je.bridka.pa.jako.po-gosta.nezgoda…«./K,.PO,ZD.V,.157./.–.tu.je.elipsa.glag..sedeti..»Veronika,.ki.je. stala.s.Sorijem.na strani…«./K,.NŽ,.ZD.I,.80./..Z.drugačno.glagolsko.in.predložno. komponento.se.rabi.FE:.»…ni.skrbeti,.da.bi.ga.mlada.dva.kdaj.osorno.ogovarjala. ali.gledala po strani«./K,.OG,.ZD.IV,.117./.. V.Humoreskah.imamo.dvakrat.navedeno.FE:.»…ti.bi.nas.lahko.spravil za.ne-kaj.dni.pod streho!«./K,.ZD.II,.286,.287./..Enak.frazem.še.je.v.PZL,.ZD.IV,.72./.. Posamezno.si.slede.frazemi:.»…kadar.človek.udari kako.novo.struno«./K,.LP,.ZD. I,.277./..»…strojar,.kateri.je imel svoje.petice.že.na suhem…«./K,.H,.ZD.II,.251./.–. te.FE.nisem.našel.v.nobenem.slovarju,.pač.pa.navaja.SSKJ:.imeti sušo v žepu.(biti. brez.denarja)..»…o.tem.si.Vid.sam.ni bil v svesti«./K,.RV,.ZD.III,.189./.–.zastar.. »Luč sveta je zagledal tam.na.Dunajski.cesti…«./K,.PO,.ID.II,.308./.–.star..Uvo- 133 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika dni.medmetni.frazem.izraža.nekakšno.zadovoljnost:.»Hvala bogu,.da.mož.ni.nekaj. stoletij.prej zagledal luč.tega.sveta«./K,.dr..Julius.Repič,.PO,.ZD.V,.21./..Isti.frazem. z.nedovršno.glag..komponento.srečamo.v.PO,.ZD.V,.186..V.SSKJ.je.navedena.kot. nefrazemska.BZ:.šepetati.na.uho..Kersnik.jo.ima.za.frazem:.»To.sicer.že.sami.veste,. toda.prijetne.reči.dva,.trikrat.komu.na uho pošepetati…«./K,.PO,.ZD.V,.211./.. V.Rokovnjačih.ima.J..Jurčič.frazem:.»…(rokovnjači)…so.bili od.nekdaj.gro-zna.šiba.kmetu.in.gospodu«./ID.IV,.15./16./..»Kregan.je.bil.in.malo.je.manjkalo,. da.ni.šiba pela…«./K,.PZL,.ZD.IV,.37./.–.ekspr..»…pravijo,.da.ste.si.štibale na oči nataknili…«./K,.Peter.Polenček,.LL,.ZD.I;.16./.–.star.,.ista.oseba.tudi.reče:.»Hoho,. da.imate štibale,.prave.štibale na očeh!«./K,.LL;.ZD.I,.162./. V.RV.beremo,.da.je.graščakinja.»poskušala.spraviti.drug.pogovor.v tir«./K,. A,.ID.II,.273./.–.ekspr..»Njegove.besede niso padale na kamnita tla«./K,.JG,.ID.I,. 180./..»…reče.ona.ter.vzdigne počasi.trepalnice…«./K,.LL,.ZD.I,.140./..»…marsikaj. (s e m) iz trte zvil«./K,.PP,.ZD.V,.75./.–.na.omenjeni.strani.je.isti.frazem.še.dvakrat. zapisan..»…temu.je.bolj.glasno,.bolj.trdo.udarilo na uho…«./K,.C,.ID.II,.94./..Te. BZ.ni.v.slovarjih,.navedena.pa.je:.»…le.vleci na uho!«./K,.T,.ZD.III,.111./.–.ekspr.,. enako.še.nahajamo.v.T.na.str..130./K,.ZD.III./..–.Kot.nefrazemsko.BZ.navaja.SSKJ. Kersnikove.besede:.»Zakaj.bi.mi.ne storil te usluge?«./RV,.ZD.I II,.198./..J..Jurčič.v. R.in.J..Kersnik.v.H.uporabljata.enak.frazem:.»Ali.nazadnje.pak.je.stric.Blaž,.ko.je. bil.sam,.usta na široko odprl,.oči.raztegnil…«./ID.IV,.48;.K,.ZD.II,.251./..Z.nedov.. glag..komponento.srečamo.to.FE.v.T:.»Ljudje.po.cerkvi.so.kar.usta odpirali…«./K,. ZD.III,.107./..»E,.Pavliha,.ti.jih.imaš.še.zmerom.za ušesi«./K,.Nedeljska.pisma,.ID. II,.308./.–.pog.,.šalj..»…ji.ni prišlo na um…«./K,.C,.ID.II,.70./.–.zastar..V.prislovni. rabi.je.frazem:.»…koliko.(mesa).bo.na upanje jemalo«./K,.H,.ZD.II,.258./..Frazem. z.jedrno.besedo.ura.sem.opazil.le.dvakrat.z.enako.strukturo:.»…so.jim.tekle ure«. /K,.A,.ID.II,.251;.GJ,.ZD.I,.193./..Jurčičeva.UBZ:.»Vleče na ušesa«./ID.IV,.50./. –.ekspr.;.enako.FE.ima.Kersnik.v.Člankih./ZD.V,.236./..»Kadar.pa.gredo na vas trije,.štirje…«./K,.LP,.ZD.I,.275./.in.:.»S.to.pogumno.logiko.sem.bil.tudi.jaz.danes. utolažil svojo.vest…«./K,.PO,.ZD.V,.113./..Jurčičev.je.frazem:.»Jaz.ti bom dal ve-tra…«./ID.IV,.55./.–.ekspr..Ta.frazem.navaja.v.celoti.SSKJ..Nič.nenavadnega.ni,. če.imamo.v.Kersnikovem.stavku.po.dva.frazema:.»Peter.je igral svojo.vlogo prav dobro«./GJ,.ZD.I,.223./..V.Podlistku.Vieux.Saxe.X.spet.postavi.pisatelj.frazem.v. narekovaj:.–.»Fedka.Poddubni«.pa.bode.pristoval.lastniku.»Slovanovemu«,.ker.oba. igrata le.»druge vloge«./ZD.V,.186./..Kersnikov.je.frazem:.»Grof.Aleš.Auersperg.je. torej.najbolj.sposoben,.Slovence.na kisli vodi požirati…«./K,.ZD.V,.7./..–.Z.jedrno. besedo.volja.sem.opazil.štiri.frazeme,.kot.so:.»…on.ni bil.tako.dobre volje«./K,.RV,. ZD.III,.196./;.H,.ZD.II,.256;.T,.ZD.III,.94.in.113./..»Če.vam.pa.ni.prav,.si.pa.vozel v ruto naredite!« / K,.Peter.Polenček,.LL,.Z.I,162./.–.da.gre.v.tem.primeru.za.frazem,. potrjuje.navedek.iz.SSKJ:.vozel.na.robcu.ga.je.spomnil.na.dano.obljubo..–.»Sapra-miš,.rajši.ti.vrat zavijem…«./Jurčič,.Bojec,.R,.ID.IV,.52./.–.ekspr.. Kersnikovi.junaki.se.radi.shajajo.pri.rujnem.vincu.»pijoči na zdravje.in.srečen. zakon.obeh.zaročencev«./K,.JG,.ID.I,.176./.–.enako.še.v.Člankih:.Omega:«…pili smo.ob.Jurčičevih.stroških.še.par.litrov.na zdravje…«./K,.ZD.V,.275./..»In.vendar. je tekla njegova.zibel.v.kmetski.hiši«./K,.LP,.ZD.I,.249./.–.SSKJ.navaja.ta.frazem.s. kvalifikatorjem.knjiž..»…kdo.mi.bode.to.v zlo štel…«./K,.H,.ZD.II,.249./..»Starke. 134 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika po.potu.čez zobe vlečejo tega.ali.onega…«./K,.PO,.ZD.V,.46./.–.zastar..»…(ni.treba). zijala prodajati – « /K,.LL,.ZD.I,.163./.–.ekspr..V.SSKJ.ni.FE:.»Stresel.je.Jurco,. da.so.mu.zobje šklepetali« /K;.T;.ZD.III,.102./..V.slovarjih.ni.navedenega.frazema. »sikniti /sikati med zobmi«./K,.T,.ZD.III,.121./.in./K,.RV,.ZD.III,.176./.ter.»med zobmi zabrlizgati«./K,.T;.ZD.III,.97./. »…ako.je.Lipe.s.svojo.nebeškolepo.pesmijo:.v žakelj dal.vse.pesnike.naše…«. /K,.PO,.ZD.V,.143./.–.pog..»…na.koncu.se.mi.bo.še.želodec obrnil!«./K,.adjunkt,. Ciklamen,.ID.II,.21./.–.ekspr..V.slovarjih.nisem.našel.FE:.»…(odvetnik)…skrbi le za svoje.pravde.in.za svoj žep«./K,.A;.ID.II;.2.44./..»…pustimo.ga.torej,.da.mu.pride do živega!«./K,.PO,.ID.II,.329./.in.v.RV./K,.ZD.III,.174./..»Tisti.teden.je teklo doktorjevo.življenje po.starem tiru«./K,.C,.ID.II,.53./.in.»Maruša.je izlila očito.ves žolč.in.vso.jezo…«./K,.JG,.ID.I,.152./. Frazemi s strukturo pridevnik + samostalnik Ti.frazemi.so.glede.na.pogostnost.na.drugem.mestu..Registriral.sem.jih.324,. obravnavam.pa.prav.tako.kot.prejšnje.po.abecednem.redu.jedrne.besede..Vseh.ne. bom.navajal,.ker.imam.omejen.obseg..V.PO.je.frazem:.»stare bajte«./K,.ZD.V,.156. /.–.živi.v.žargonu.in.pomeni.študenta.z.mnogo.semestri.(SSKJ)..V.JG.govore,.da. mora.biti.bal par«./K,.odbornik,.ID.I,.195./.. V.Kersnikovi.prozi.sem.srečal.osem.FE.z.jedrno.besedo.beseda,.kot.npr.:.»Z. dobro besedo…«./K,.PZL,.ZD.IV,.34./..Jedrna.beseda.ima.ob.sebi.pridevniške.kom-ponente: laskave /K,.ID.II,.48./,.ostra /K,.OG,.ZD.IV,.116./,.sladka /K,.PO,.ZD.V,. 161./,.tehtna /K,.LP,.ZD.I,.250,.250./, vezana in nevezana /K,.OG,.ZD.IV,.131./.in žal beseda«./K,.H,.ZD.II,.262./..–.»…(inženir).je.nadzoroval.pripravljanje hrastovih blazin«,.tj..železniških.pragov..BZ.je.sestavljen.termin./K,.ZD.III,.84./..Včasih. vnaša.J..Kersnik.v.slovenski.jezik.hrvaške.lekseme,.npr.:.»…vojščaki.so.prihajali. iz.nje.in.divji, ljut boj.se.je.pričel.»./LP,.ZD.I,.258./..V.PO.je.UBZ:.»…navdušenost. naših.rodnih bratov«./K,.ZD.V,.185./..Jurčič.zapiše.v.R:.»…včasih.sva.bila.vinska brata…«./Blaž,.ID.IV,.46./..V.LP.(Raztresenih.listih).trikrat.naletimo.na.frazem:. črne brčice…«./K,.ZD.I,.249./..»kurji britof.«./K,.PO,.ZD.V,.14,.55,.55./.in.»kurji krištov«./55./.–.nižje.pog..V.veseli.igri.Berite.Novice:.»policijske bukve«./K,.ZD. IV,.178,.179./.–.prvič.ga.spregovori.Kratki,.drugič.pa.Manica..V.T.beremo:.»Lipi.sta. slični cvetno-nedeljskima butarama.…«./K,.ZD.III,.76./.–.ta.BZ.je.sestavljen.termin.. Frazem.železna cesta.je.omenjen.v.Kersnikovi.prozi.osemkrat,.kot.npr..v.LL./ZD.I,. 133./,.v.OG.dvakrat,.v.T./K,.H,.ZD.II,.255./,.letni /K,.H,.ZD.II,.258./.in.prosti /K,. GJ,.ZD.I,.196./..Človek.je.lahko.navaden /K,.ZD.III,.193./.in.pošten /K,.Manica,.ZD. IV,.174./..–.O.nenehno.preteči.nevarnosti.govori.FE:.»…visi.Damoklejev meč.tudi. nad.trdimi.glavami.nas.žurnalistov…«./K;.PP,.ZD.V,.77;.PO./K,.ZD.V,.156./. »Jedrna.beseda.dan.se.veže.z.različnimi.izrazi:.cel, lep, gorki, minuli, pasji, mili, spomladni, ljubi, pomladni, meglen, krasen, svet in živ (ne navajam virov zavoljo prostorske stiske!) Denar.je.lahko.debel in velik..»Krasna.dežela.je.to«.dejala.je.nadaljuje.svaki-njino.opazko…»kakor.bi.mi.bila rodna«./K,.Helena,.GJ,.ZD.I,.219./.–.FE.je.razbita,. 135 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika komponente.so.v.drugem.delu.zloženega.stavka..Včasih.poseže.Kersnik.v.antično. filozofijo,.npr.:.».–.a.danes.ga.je.z.Diogenovo s v e t i l n i c o .iskala…«./K,.PO,.ZD.V,.182. /..Nekaj.ironije.je.v.frazemu:.»A.včeraj.si.jo.je.bil.ta.novi.apostol.'.ubogih na duhu '…«./K,.PO,.ZD.V,.168./..Enaka.FE.se.ponovi.v.Domovini.križem.potovanja.A,.Iz. Kravje.doline.v.Kurjo.vas:.»To.so.literarni.berači,.ubogi na duhu…«./K,.ZD.V,.170. /..V.JG:.»…pokazal.je.takoj.zli duh.razpora.svoje.rožičke…«./K,.ID.I,.194./. Z.jedrno.besedo.duša.sem.našel.deset.frazemov..Duša.je.lahko.dobra, kosmata, nesramna, pasja, usmiljena in živa. Zadnji.frazem.ima.tudi.Jurčič.v.R,.Kersnik. v.LP,.H,.C,.A.in.LL.. »Topolščak.v.povesti.Testament.je.preudaren.človek,.ki.(je).dejal.takoj.z.mirnim glasom…«./ZD.III,.141./..Inverzija.pa.je:.»Resni ta.glas…./K,.NŽ,.ZD.I,.71./.-. Z.jedrno.besedo.glava.sem.opazil.le.tri.frazeme:.»…stal.je.naš.doktor.še.dolgo s povešeno glavo…!«./K,.NŽ,.ZD.I,.99,.104./..»Pa.učenec.Klun.ima.trdo glavo.(on. sam.bi.morda.rekel.: bu č o)…«./K,.PPr.III,.ZD.V,.82./.–.kar.je.pejorativno..V.T.je. duhovnik.duhovni gospod./K,.ZD.III,.84./85./..»…vse.ženstvo.ni.počenega groša vredno!«./K,.dr..Hrast,.C,.ID.II,.96./.–.ekspr..V.noveli.GJ.je.FE.»duševna hrana.«. /K,.ZD.I,190./–.ekspr. Jedrna.beseda.jezik.ima.štiri.pridevniške.komponente:.hudi, hudobni, rodni in težki. Pomanjševalna.jedrna.beseda.je.v.frazemu:.»…Kretanov.(se).strogo.ogiblje. 'žlahtne kapljice'.in.zlasti.'rujne' «./KPO,.ZD.V,.201./..Petnajstkrat.zapiše.J..Kersnik. termin.zemljiška knjiga./D,.ZD.V,.od.str..357–361./..Kobila ali konj.sta.lahko iskra in čila..Lasje.so.lahko kostanjevi in kodrasti. Kruh.je.črn, bel, grenak in vsakdanji (zadnji.se.ponovi.osemkrat)..Pet.različnih.pridevniških.komponent.pojasnjuje.jedrno. besedo.las: plavi lasje, rumeni, sivi, svetloplavi in svetlorumeni..Jedrna.beseda.leto je.razvejana:.mlada leta,.novo leto,.staro leto in srednja leta..Frazeološki.somatiz-mi.imajo.v.strukturi.več.različnih.pridevnikov:.lice.je bledo, mrtvaško, odkrito in vroče. –.»…videli.smo.namesto.zlobnega,.potuhnjenega,.zvitega lisjaka.–.starika-vega,.smešnega.deda…«./K,.D,.ZD.V,.371./..Ljubezen.je 'petošolska', mlečnozoba petošolska, prva in prva vroča. Navada.je.stara in dobra..J..Kersnik.ima.v.svojem. predavanju Razvoj svetovne poezije FE:.»Pa.boj.med.temi.elementi.gre.kot.rdeča nit.po.vseh.slovstvih,.po.francoskem.in.laškem,.španskem.in.portugalskem«./D,.Č,. ZD.V,.340./.–.citirani.frazem.je.pogostejši.v.knjižnem.jeziku..Prirodne.pojave.slika. takole:.poletna noč,.pomladna noč,.poletnega opoldne,.poletnega popoldne, poletni popoldan, pomladni dan,.temna noč.itd. Nedelja.je.lahko.cvetna in pustna..Velik.krščanski.praznik.je.velika noč./K,. Č,.ZD.V,.259.,.261.in.O./K,.ZD.V,.297./..Nos.je.lahko.kljukast, dolg, kriv, špičast ipd. Najštevilčnejši.je.frazeološki.somatizem.z.jedrno.besedo.oko./oči..Te.so.bistre, črne, modrosive, čudovite, iskre, mačje, žive, modre, temnomodre, povešene, jarke, temno obsenčene, rjave, temnorjave, temne, rdeče, solzne, sive, upadle…V.celotnem. proznem.delu.so.največkrat.prisotne.črne oči..Sam.Kersnik.pravi:.»Črne oči.–.to.so. moja.slabost,.moj.pogin,.moj.zapeljivec…«..»Auch.ich.war.in.Arkadien.geboren«,. pa.vse.to.mi.ne.brani,.da.ne.bi.storil.nekaj.nepotrebnih.in.nerodovitnih.korakov.za. kako.krasotico,.ako.ima.črne oči«./K,.Popotna.pisma,.ID.II,.317./..»…im.wunder-schönen.Monat.Mai;.jaz.pa.sem.stopal.za.črnimi očmi.(citirana.str.).«.Črno oko.»je. 136 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika zanj.poetično«./K,.PO,.ZD.V,.8./..»Mene.sta.zanimali.dve.črni očesi«./K,.LP,.ZD. I,.247./.–.vseh.FE.s.komponento.črne sem.preštel.sedemnajstkrat..Oseba.je.lahko. glavna ali odločevalna..FE.'pozemeljski ostanki'.da.Kersnik.v.narekovaj./PO,.ZD. V,.113,.113./.–.SSKJ.navaja:.pokojnikovi.posmrtni.ostanki..V.Podlistku.Vieux.Sax. VII,.Domovina.križem.potovanja,.B.–.Iz.Kravje.doline.v.Kurjo.vas,.imamo.na.pol. rusificiran.frazem:.»…žal,.da.sem.ime.pozabil,.da.ne,.bi.ga.zabeležil.tu.v.'večnajo pamjat'./K,.ZD.V,176./,.rusko.bi.se.pravilno.glasilo:.večnuju pamjat'.,.kar.pomeni:. slava.mu,.lahka.mu.zemljica..Ta.FE.ima.v.ruskem.jeziku.kvalifikator.vis. Obdobje.največje.poletne.vročine.izraža.FE:.»…v.teh.pasjih dnevih.…«./K,.PO,. ZD.V,.109./..Krščanski.praznik.je.»veliki petek«./K,.PO,.ZD.V,.215,.215,.215,216.in. 218 ./. .P r e d .»veliko nočjo«.je .»veliki petek«./K,.PPr,.ZD.V,.75./..V.Dodatku.Slovensko. g l e d a l i š č e.p o r o č a.K e r sn i k: .»Ve li k i ponedeljek.je.bila.slovenska.predstava…«./ZD.V,. 395./..Frazem.z.jedrno.besedo.pogled.nastopa.šestkrat:.Beseda.se.veže.z.različnimi. pridevniki,.kot.so: hud, karajoč, srp, srep, zloben, jasen in poln. Pisatelj.J..Kersnik. ima.frazem.že.v.naslovu.PZL,.Znojilčevega.Marka.božja pot«./ZD.IV,.36,36,37,. 39./..Drug.pomen.ima.ta.jedrna.beseda.v.frazemu:.»…ta.graščak,.goni.nervozne-mu.človeku.mrzel pot na čelo«.»./K,.PO,.ZD.V,.152./..Prislov.v.povedni.rabi.citira. Kersnik.trikrat:.ni dosti prida,.ni kaj prida.in.nič prida..»Torej.je.bridka resnica?«. /K,.Meden,.C,.ID.II,.152./..»…kdor.ga.je.poznal,.je.trdil,.da.je.pravzaprav.'pokrita rihta'«./K,.LP,.ZD.I,.234./.–.ekspr..Antičnega.porekla.je.frazem:.»Sizifovo delo«. /K,.D,.ZD.V,.383./..Solze.so.bridke in grenke. Sonce.je.jasno, pomladno, jutranje, zahajajoče, zimsko, poletno in gorko..Notranji.frazem.je.v.primeru:.»….dr..Janez. Bleiweis,.in.ta.spi mirno smrtno spanje…«./K,.PO,.ZD.V,.156./. Ne.smemo.pozabiti,.da.je.J..Jurčič.napisal.le.11.poglavij.zgodovinskega.romana. Rokovnjači,.ostalih.13.pa.J..Kersnik..Oba.pisatelja.sta.se.osebno.poznala..Jurčič.je. prijatelju.Kersniku.vnaprej.povedal,.kako.naj.se.zgodba.razpleta..Kmetica.Mozolka. v.Rokovnjačih.pravi:.»Kaj.mislite,.da.bom.jaz.hčer.dala.na.ajdovo strnišče?«./K,.ID. IV,.134./.–.ta.UBZ.pomeni:.dati.hčer.človeku,.ki.nič.nima. Praznično.razpoloženje.praznika.velike.noči.uvaja:.»Tihi teden.je.tu…«./K,. OG,.ZD.IV,.116,.118./..»Velik i teden.nastopi.čez.malo.ur…«./K,.Č,.ZD.V,.259./..»Po-gnala.sta.in.trda tema.ju.je.objela…«./K,.T,.ZD.III,.130./..Ura.je.lahko.bridka, huda, srečna in zadnja. Usoda.pa.je.bridka, nemila in srečna. Naravne.pojave.zaznava.pripovednik.s.širokim.registrom..Jedrno.besedo.veter podaja.s.pridevniškimi.komponentami:.jesenski, južni, gorak in mrzel. Lahen.veter je.sapa,.ki.je.gorka in južna. »…povabi.me.v.svojo.gostoljubno.hišo,.in.tam.se.je.med.nama.pri.kapljici.ruj-nega vina.in.pri.okusni.bržolici…«./K,.PO,.ZD.V,.172./..»črna vojska«./K,.PZL,. ZD.IV,.70,.72,.72./.–.zastar..Volj a .je.dobra, slaba in trdna. »…saj.vem,.da.me.bode. kakšna.ljubljanska.tercijalka…razupila.kot.volka v ovčji koži«./K,.PO,.ZD.V,.12. /.–.ta.FE.je.vzeta.iz.Matejevega.evangelija,.7,.15./Ašukini,.Krilatie.slova,.Moskva. 1960,.str..107./..–.V.humoreski.Dva.adjunkta.imamo.frazema:.»državni zakonik». in.»kazenski zakonik«./K,.ZD.II,.268./.–.jur..–.Večkrat.srečamo.FE.z.jedrno.bese-do.žarek,.ki.je.lahko.gorak, jasen, sončni, divni in zlati. – Duhovnik.sprašuje:.»Kaj. misliš.o.duši,.o.večnem življenju…«./K,.RV,.ZD.III,.179./. 137 Jurij Roj s: Frazeologija v prozi Janka Kersnika Glagolski frazemi Vzporedno z imenskimi frazemi imajo tudi glagolski osrednje mesto v slovenski frazeologiji. Glagol nastopa kot jedrna beseda in je gramatični center celotne BZ, ki pa istočasno ohranja vse ali pa nekatere oblike spregatve. Glagolska FE, isto kot glagol, ima semantično funkcijo oznake dejanja, procesa ali stanja. V stavku se rabi kot povedek. Vendar pa FE z glagolsko jedrno besedo ne prištevamo h glagolskim frazemom tedaj, ko izgubi funkcijo glagolske besede, tj. da preneha označevati dejanje ali pa izgubi besedne oblike, značilne za glagol. H glagolskim frazemom prištevam take BZ, pri katerih jedrni glagol ohranja gramatične značilnosti glagola, 1j\ izraža leksikalne značilnosti glagola, in sicer označuje dejanje, trajanje ali stanje. Glagolske FE so številne in različne. Po A. P. Mordvilku5 se frazeološke strukture glagolskih FE ne razlikujejo od strukture glagolskih PBZ (prostih besednih zvez). Glagolske FE in glagolske PBZ imajo navadno obliko konjugacije, izražajo vid, naklon, čas, število in osebo. Neglagolska komponenta je najpogosteje samostalnik, včasih pa tudi beseda od drugih besednih vrst. Besede, nanašajoče se kot komponente na jedrni glagol, so v primerjavi z njim podrejene. Med njimi je sintaktična zveza rekcija /rus. upravlenie I ali vezava. V PBZ so take besede objekt h glagolu ali prislovna določila. Glagolski frazemi so pri analizi strukture stavka celota, ki je en stavčni člen. Temeljna razlika glagolske FE v primerjavi z glagol-skimi PBZ je v leksikalno-semantični strukturi. V prosti besedni zvezi nastopajo besede v svojih direktnih, nominativnih pomenih, njih celotni smisel je seštevek vseh komponent, medtem ko gre pri glagolskih frazemih za spremembo neposrednega pomena, za spremembo komponent in semantike. Manj bistvena je gramatična naslonjenost komponente k temu ali drugemu stavčnemu členu. Glede na to razlikujemo glagolsko-imenske, glagolsko-prislovne, glagolsko-zaimenske...frazeme. Največkrat srečamo pri J. Kersniku glagolsko-imenske. Tuje treba upoštevati, da je včasih druga komponenta glagolskih FE izražena kot BZ, npr.:«Topolščaka (so) prvič oklicali pri zgodnji maši...«/K, T, ZD III, 104 /. V Kersnikovi prozi je največ frazemov naslednjih tipov: a) Glagolske FE s prenesenim pomenov vseh avtosemantičnih besed (nem. haupsächliche Wörter, rus. 3HaMenamejibHbie cjioea), sestavljajočih frazem, kar je pravzaprav preneseni pomen celotne FE in b) Glagolski opisni izrazi, oblikujoči se paralelno z bližnjimi po pomenu in navadno etimološko sorodnim /enokorenskim / glagolom, kot npr.: ».. .(Kalander) se je čudom čudil...«/K, T, ZD III, 125 / - tj. zelo seje čudil. ».. .da bo kmalu še več pesmi na svetlo dal« /K, Miha, LP, ZD I, 245 / - tj. izdal - omenjena FE je že arhaična. Glagolski frazemi s prenesenim pomenom celotne besedne zveze Malo je glagolskih frazemov, katerih trdnost (rus. vctohhhboctI)) temelji na tem, da se vse komponente, izražene z avtosemantičnimi besedami, uporabljajo v prenesenem pomenu. Takšen je ekspr. frazem:«... strastno seje utapljal vanj...da 138 Glej op. 2. Jurij Roj s: Frazeologija v prozi Janka Kersnika mu bode mogel duška dati...«/K, A, ID II, 237 /, kar pomeni izraziti na neki način svoje čustveno razpoloženje. Jože Toporišič bi poimenoval te FE zrasleke in sklope. »Mešetar je spoznal, daje bolj resen in da mu gre sedaj za kožo...«/K, H, ID I, 119 / - FE pomeni, daje ogroženo življenje. » - naj ne pijem 'rujnega vinca' v družbi 'divnih' feljtonistov in prijateljev, da naj se ne oziram na desno in na levo, kje morda bog svojo roko ven moli...« /K, PO, ZD V, 179 / - tj. šalj. za gostilno. - Glagolski frazemi tega tipa označujejo v večini primerov dejanja človeka, povezana z medsebojnimi odnosi, označujejo pa tudi psihična stanja človeka. Vzrok za to je iskati v tem, ker ravno dejanja in stanja človeka, povezana z njegovimi medsebojnimi družbenimi odnosi, bolj kot druga dejanja, potrebujejo prenesen, izrazen ton. Semkaj prištevamo FE (tu in tam že arhaične), kot npr: »Oprežnim nam je biti!« /K, poštar, H, ZD II, 252 /. ».. .dejal jihje (besede) na račun originalnosti tega moža...« /K, NŽ, ZD I, 32 /. ».. .tega pa ne morem, da bi ljudje za menoj kazali!« /K, mati, LL, ZD I, 162 /. »... (s premoženjem) paje šlo navzdol rakovo pot« /K, KS, ID I, 40 / - ekspr. »Kaj bi iz suhega prelival v pusto?« /K, OG, ZD IV, 123 / -FE ni potrjena v slovarjih. V slovarju ME je naveden ruski frazem: nepejiueamb us nycmozo e nopojfcuee s kvalifikatorjem pog., pomeni pa: mlatiti prazno slamo. »... ne bom več po svetu trave tlačil« /K, NŽ, ZD I, 11 / - evfem. Del slovenskega reka da pisatelj pod narekovaj: »... z 'volkovi tuliti' /K, PO, ZD V, 168 /. »...in v kozji rog se tudi ni dal ugnati« /K, H, ID I, 119 /. »...zaradi sebe sem se zjokal, bridko zjokal...«/K, Pesmi v prozi, ZD I, 278 /. »Ako sije Molek kaj v glavo vtepel, izvršiti je moral...« /K, H, ID I, 95 / - ta frazem se pogosteje vzpostavlja z nedovršno jedrno komponento, tj. : vtepati v glavo (SSKJ). - V govoru o F. Levstiku beremo: »Pozabiti pa ne smem in ne morem resnice, daje vse, kar je znamenitega do časa Levstikove bolezni zagledalo beli dan na našem slovstvenem polju, da je vse to šlo skozi njegove roke...«/K, C, ZD V, 271 /272 / - v tem zloženem stavku sta dva frazema: prvi pomeni natisniti /iziti, drugi pa prebrati /preštudirati. Grobost je izražena v FE: »Zaklel je med zobmi...« /K, NŽ, ZD I, 64 / - SSKJ te BZ ne navaja. V T je FE: »Začul je sedaj korake in zažvižgal med zobmi« /K, ZD III, 131 / Stara ženica pravi: »Jaz vam želim vse dobro...«/K, NŽ, ZD I, 122 / Frazemi s strukturo samostalnik + samostalnik (vezava med njima je lahko vezniška ali predložna) »Ti si moj angel varuh, če ima človek angela varuha« /Jurčič R, ID IV, 58 / »No, no, beseda ni konj...«/K, Simon, KS, ID I, 52 /.».. .oni zakoni, ki urejajo medsebojno življenje -vse gole posledice boja za obstanek« /K, Božan, RV, ZD III, 275 / - biol. »Tam v kamrici se je že od nekdaj zbiral cvet srobotiške inteligence« /K, H, ZD II, 248 /. Večkrat sem opazil frazem: »Odslej je hodil Kosan dan za dnevom na Potok...«/K, LL, ZD 1,157, 158; JG, /K, ZD 1,206; v Člankih Pomagajte kmetu /K, ZD V, 257; K, A, ID II, 243 / V Podlistkih se je k temu frazemu, ki označuje čas, pridružil še en: »...dan za dnevom, leto za letom...«/K, ZD V, 14 / V Gledaliških ocenah, Slovensko gledališče imamo FE:».. .pripoznati ji moramo, daje bila izvršitev njene role izvrstno delo...«/K, D, ZD V, 384, 393 / J. Jurčič omenja v R: ».. .rokovnjači nimajo tega praprotovega semena že sami, oni, ki vedo že od nekdaj od roda do roda stare copre in vse stare križ besede« /ID, IV, 66 / - ta 139 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika frazem.mi.je.razvozlal.akad..prof..Jože.Toporišič.v.maju.2004..Prva.FE.je.frazeo-shema,.kar.je.redek.pojav.v.Kersnikovi.prozi..V.povesti.OG.imamo.drug.ob.drugem. kar.dva.frazema:.».–.obe.sta.vsaka.v.svoji.dobi.noč in dan, leto za letom…«./K,.ZD. IV,.153./..Elipsa.komponente.metati je.v.frazemu:.»Kajti.nova,.tako.nova,.kakor.je. stara.prislovica:«…pesek v oči«./K,.PO,.ZD.V,.9o./..»Cvenk in žvenk«,.to.je.danes. geslo…«./K,.PO,.45./.–.ekspr.,.frazem.se.uporablja.samo.v.ednini. Frazemi s strukturo predlog + samostalnik ter predložnosklonska oblika samostalnika »V.Borju.je.volivno.gibanje.rastlo.od dne do dne«./K.,.A,.ID.II,.262,.263,.264;. R,.ID.IV,.163;.PO,.ZD.V,.20;.Č,.ZD.V,.256,.256./..V.noveli.GJ.imamo.FE:.».–.ker.bi. te.i.jaz.zaničeval.iz vse duše.svoje!«./K,.ZD.I,.229./..»Smejejo se na vse grlo…«./K,. D,.ZD.V,.371./.–.ekspr..»No,.ta.je.vendar.srečno.pod kapom!«./K,.davkar,.JG,.ID.I,. 182./..»…prvi.je.bil.Luka.na licu mesta …«./K,.H,.ID.I,.120./.–.ta.frazem.preganja. SP.2001..»…kolega.je.računal.po stari navadi…«./K,.LP,.ZD.I,.237;.RV.ZD.III,.200. in.LP,.ZD.I,.236./..Majhen.odklon.od.določene.smeri.pomeni.FE:.»…v.drugem.de-janju.je.zabredel.za pičico.v.pretiranje…«./K,.D,.ZD.V,.337./..Dvakrat.srečamo.FE:. »Nejče.(je).pritrdil.vprašanju,.ali.je.vse.v redu«./K,.H,.ZD.II,.293,.293./..–.Jedrna. beseda.srce.ima.štiri.različne.predložne.komponente,.in.sicer.: iz, na, v in do. V.več.slovanskih.jezikih.je.FE:.»od naše strani«./K,.D,.ZD.V,.355,.356./.–.tu. je.treba.reči,.da.obstaja.ta.frazem.v.poljskem,.ruskem.in.shrv..jeziku.z.ustreznimi. leksemi..Nekakšen.čustveno.časovni.razmik.kažeta.frazema:.»…želja.po.maščevanju. rastla.mu.je.od ure do ure«./K,.LL,.ZD.I,.172./..»Od dne do dne, od ure do ure ča-kam«./K,.PO,.ID.II,.320;.SSVVK,.219./.–.kar.sta.tavtološki.frazeoshemi,.prav.tako. kot:.»…šel.je.od ust do ust…«./K,.LP,.ZD.I,.253;.srečamo.še.ga.v.Č.in.dvakrat.v.JG.. Fonetična.beseda.je.na videz,.v.Kersnikovem.proznem.delu.sem.jo.opazil.trikrat,. in.sicer.v.JG,.GJ.in.v.RV..»…dela.od zore do mraka«./K,.IRL,.ID.I,.9;.prisotna.še. je.v.LP,.KS,.H,.T.in.v.»Govoru.o.F..Levstiku«./K,.ZD.V,.267./.–.ekspr. Zaimensko-predložno-pridevniških.frazemov.skorajda.ni.v.Kersnikovi.prozi.. Navajam.samo.primer:.».–.tam.na.Brdu.pa.se.ga.je.udeležila.celo.nedolžna.deca.–. torej.vsi do zadnjega!«./K,.PO,.ZD.V,.189./. Samostalnik + predlog »To.je.boj,.samo.boj za obstanek!«./K,.RV,.ZD.III,.259./.–.biol..V.LP.je.FE:.»… da.je.nosil.nekdaj.čevlje na kveder…«./K,.ZD.I,.252,.253./..Trajnost.dogajanja.izraža. FE:.».–.toda.dan za dnevom.je.bilo.bolje…«./K,.GJ,.ZD.I,.192;.LL./K,.ZD.I,.173./. in.v.PO,.ZD.V,.14,.144..»…te.ljudi.sovražim, iz vsega srca.jih.sovražim…«./K,.ID. II,.221./..».–.vse.je.bilo.elegantno.in.po najnovejši šegi«./K,.GJ,.ZD.I,.212./.–.zastar.. V.povesti.LL.imamo.v.naslednjem.stavku.dva.frazema:.»…po.gradu.bilo.je.kmalu. na videz.vse.v globokem spanju«./K,.ZD.I,.168./..»In.tako.naglo.–.na vrat na nos…«. /K,.T,.ZD.III,.107./.–.ekspr..(vseh.tovrstnih.FE.ne.navajam). Samostalnik + števnik Teh. frazemov.ni.veliko.v. Kersnikovi.prozi.. Za. ilustracijo. navajam.le. štiri:. »Prva in zadnja beseda.tam.tiče.se.volitve!«./K,.Ruda,.A,.ID.II,.250./..»…solze. 140 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika prvega.spoznanja,.prve.bridke.ljubezni«./K,.NŽ,.ZD.I,.88./..»Majhna,.na prvi po-gled.neznatna.slika…«./K,.LL,.ZD.I,.131./..»Vera.in.sploh.vsa.filozofija.mu.je.bila. deveta skrb«./K,.C,.ID.II,.81./. Zaimek + pridevnik ter zaimek + samostalnik »…Ta je bosa«./K,.dohtar,.KS,.ID.I,.70;.enako.še.v.A./K,.ID.II,.234./..»Oj,.ta je lepa!«./H,.ZD.II,.265./..»Ta je prazna«./K,.OG,.ZD.IV,.129./..»In.nekaj resnice.je. moralo.biti.v.tem…«./K,.H,.ZD.II,.253./..»…naše gore list«./K,.O,.ZD.V,.268./..»… Bog.pa.te.bode.kaznoval.na.tem in.na.onem svetu…«./K,.OG,.sodnik,.ZD.IV,.95. /..–.Jurčičev.jezik.v.R.se.v.marsičem.ujema.z.jezikom.Kersnikove.proze,.to.se.pra-vi,.da.oba.pisatelja.zgodovinskega.romana.vnašata.v.jezik.med.drugim.tudi.enake. frazeme:.»…Pavle,.dve.leti.mlajši.od.Polonice,.bolehal.je.že.na.prsih.in.bati.se.je. bilo,.da.pojde.za.isto.boleznijo.kot.oče.in.bratje.mu.s.tega sveta«./R,.ID.IV,.36./.. Frazem.v.prislovni.rabi:.»Pri.tebi.je.menda.vsak petek – svetek,.prijatelj!«./K,.T,. Tomaž,.ZD.III,.110./. Frazemi s strukturo zaimek + prislov Ti.strukturni.tipi.so.maloštevilni,.navajam.le:.»…zakaj.se.je.Dora.kar.tako.meni nič tebi nič…odpovedala.Rihardu?«./K,.O,.ZD.V./.–.ta.frazem.kot.ekspr..navaja.tudi. SP.2001..Enako.FE.imamo.tudi.v.Kersnikovem.jeziku.R,.166,.v.veseloigri.Berite. Novice./K,.ZD.IV,.178./.in.v.D,.O./ZD.V,.387,.388./..Frazem.»kakor nalašč«.imamo. v.RV,.20,.168.in.v.OG,.137. Frazemi s strukturo zaimek + glagol + prislov Tudi.teh.ni.veliko..Navajam.dva:.»…vse bo vrag vzel, vse pojde križem, vse« /K,.BN,.Kratki,.ZD.IV,.175./.–.tu.gre.za.stopnjevanje.dveh.pog..frazemov..»Prav dobro smo se imeli!«./K,.Štupa,.ZD.I,.213./. Frazemi s strukturo prislov + glagol ».–.čudom se je bilo čuditi – «./K,.JG,.ID.I,.185./..Zanimivo.je,.da.navaja.Ker-snik.vojaška.povelja.v.slovenščini,.čeprav.je.bila.v.19..st..poveljujoč.jezik.le.nem-ščina,.npr.:.»…znal.ni,.kaj.se.pravi.'na desno kreni ',.'.na levo glej'…!«./K,.H,.ZD. II,.282./. Prislov + števnik + samostalnik Teh.frazemov.sem.preštel.trinajst,.npr.:.»Golobje.življenje.med štirimi stena-mi…«./K,.JG,.Pavel,.ID.I,.179./..»…jaz.bivam.tudi med štirimi zidovi…«./K,.NŽ,. kontesa,.ZD.I,.24./..V.več.slovanskih.jezikih.je.FE:.»…na vse štiri strani sveta«./K,. O,.ZD.V,.288./..Le.enkrat.samkrat.sem.opazil.frazem.s.strukturo:.samostalnik.+. predlog.+.števnik.+.samostalnik:.»…neumna.je,.da.bi.verjela,.da.je.mesec na štiri ogle…«./K,.C,.ID.II,.120./. Nikalnica ni-ni, ne-ne + samostalnik ali glagol »O.bratu.nadlajtnantu.pa.ni bilo ni duha ne sluha«./K,.LL,ZD.I,.105./.–.ta.FE. 141 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika se.večkrat.ponovi..Jurčičeva.je.FE:.»…ne živ ne mrtev, sama kost in koža« /R,.ID. IV,.38./.–.tj..klimaks.na.frazeološki.ravni. Prislov + veznik + prislov Najpogosteje.kažejo.te.vrste.frazemi.krajevno.določitev.in.so.prisotni.v.vseh. Kersnikovih.delih..Po.obliki.niso.pestri,.so.pa.zelo.pogostni,.npr.:.»…(Vinko).roma. počasi.po.sobi.gori in doli«./K,.NŽ,.ZD.I,.46,.46,.60./..V.LP.je.zreducirana.oblika.:. »gor in dol« /K,.ZD.I,.246,.256./..FE.se.ponovi.14-krat..»…(rosne.kaplje).so.visele. krog in krog«./K,.NŽ,.ZD.I,.14./;.FE.je.registrirana.7-krat.v.različnih.delih..Naj-pogostejša.je.UBZ:.»sem ter t ja«./K,.H,.ZD.II,.250,.286;.ponovi.se.26-krat..Dokaj. frekventen.je.frazem:.»tu in tam«./K,.LL,.ZD.I,.157./,.ki.se.ponovi.26-krat..Prislov-no-časovni.frazem.sem.opazil.le.dvakrat,.npr.:.»zdaj pa zdaj«./K,.A,.ID.II,.181./.in. NŽ./K,.ZD.I,.132./. Stavčni frazemi in medmetni frazemi »In.bog ga vedi.–.kam.pride?«./K,.Topolščak,.T,.ZD.III,.93./..»Oh,.vrag vedi,. da.ni.nič…«./K,.Topolščak,.T,.ZD.III,.120./..»…Bog vedi.in.sveta pomagalka«./K,. Barba,.A,.ID.II,.276./..».–.bog se usmili«./K,.Č,.ZD.V,.252./..»…bog nas varuj…« /K,.PO,.ZD.V,.168./..»Bog te živi –.gospod.sosed!«./K,.kontesa,.NŽ,.ZD.I,.24./.. »Bog ji daj dobro.na.onem svetu…«./K,.Blaž,.R,.ID.IV,.88./..Srditost,.nejevoljo.in. nestrpnost.izraža.frazem:.»Kaj za boga v e n d a r …«./K,.NŽ,.ZD.I,.44./..Podoben.po-men.ima.frazem:.»Za boga svetega…«./K,.A,.ID.II,.206./..Vznemirjenje.in.strah. se.kažeta.v.frazemu:.»Oh, moj Bog!«./K,.dekle,.A,.ID.II,.254./..Ta.FE.se.ponovi. še.7-krat..»…hvala bodi Bogu in čast«./K,.NŽ,.ZD.I,.15./..Stavčni.frazem.je.tudi:. »Sam bog bodi zahvaljen…!« /K,.Kratki,.BN,.ZD.IV,.117./.–.vznes..»Za božjo vo-ljo…«./K,.R,.ID.IV,.132./..V.LL.nahajamo.FE:.»Za Kriščevo voljo,.kaj.pa.je?«./K,. kmetska.žena,.ZD.I,.134./. V.veseloigri.Berite.Novice:.»Za božji čas.?«./K,.Manica,.ZD.IV,.186./..Ta.UBZ. je.samcata.v.celotnem.Kersnikovem.literarnem.ustvarjanju..V.Dodatku.Slovensko. gledališče:.»Bog mu jo 'žegnaj' !«./K,.ZD.V,.385./..Medmetni.frazem.je.v.stavku:. »Tam.sem.izpraznil.poln.kozarec.na Vaše zdravje…«./K,.PO,.ZD.V,.231./. Frazemi – obrazci, etikete K.frazeologiji.prištevam.tudi.izraze.pri.pozdravljanju,.odgovorih.na.pozdrav.in. pri.slovesu..Najpogostejši.je.pozdrav:.»Dober dan,.oče,.danes.kmalu.pridete!«./K,. Manica,.BN,.ZD.IV,.175./..»Dobro jutro,.Tine!«./K,.gospica.Ana,.NŽ,.ZD.I,.161./.. Ta.F E .s e .ve č k r at .p o nov i. .P re de n .g r e mo .s p a t ,.r e č e mo: .»Lahko noč!«./K,.deklica,.LL,. ZD.I,.160./..FE.se.ponovi.8-krat..Ob.slovesu.rečemo:.»Na svidenje!«./K,.LL,.ZD.I,. 182./..»Na veselo svidenje!«./K,.D,.ZD.V,.398./..Zvečer.se.Slovenci.pozdravljamo.s. frazemom:.»Dober večer.,.gospodična.Franca…«./K,.LP,.ZD.I,.241./..V.romanu.A. vošči.Koren:.»Veselo novo leto!«./K,.ID.II,.210./..Topolščak.vošči:.»Dobro zdravje,. Brnot!«./K,.T,.ZD.III,.91./.–.FE.se.ponovi.3-krat..»Pa.naj.bode.–.vesele praznike Vam.želi Vaš.Per«./K,.PO,.ZD.V,.187./. 142 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika Folklorni frazemi Semkaj.prištevam.frazeme,.izhajajoče.iz.slovenske.narodne.tvornosti..Največ. je.okrasnih.pridevkov,.kot.npr.:.»bela cesta.«./K,.GJ,.ZD.I.224./.–.ponovi.se.11-krat.. »beli dan«./K,.LP,.ZD.I,.275./.–.ponovi.se.pri.J..Kersniku.6-krat.in.pri.J..Jurčiču. 1-krat..V.KS:.»…kjer.se.je.blesketal.v.svitu.zahajajočega sonca bel gradič«./K,.ID. I,.76./..»bela cerkev.…«./K,.ZD.IV,.122./123./..»bela Ljubljana.…«./K,.PO,.ZD.V,. 174./..»širni beli svet«./K,.LP,.ZD.I,.254./.–.ponovi.se.8-krat..»črna zemlja«./K,.ZD. I,.236,.254./..V.humoreski.Kako.je.stari.Molek.tatu.iskal.imamo.zaklinjanje:.»Gad in gadica, modras, modrasica, kača, kačon – «./K, starka.Mesojeda,.ID.I,.123./. primerjalni frazemi V.prozi.J..Kersnika.sem.našel.37.primerjalnih.frazemov..Uvajajo.jih.vezniki. kakor, ko in kot, npr.:.»…kakor blisk iz jasnega…«./K,.ZD.V,.74./..»mrzel ko led«. /K.C,.ID.II,.45./..»zdaj.spi kot polh«./K, ID.IV,.50,.99./. Religiozni frazemi Teh.frazemov.je.okrog.30,.kot.npr.:.»Bog mu grehe odpusti« /K,.ZD.I,.235./.. »Bog te obvaruj!«./K,.ZD.I,.GJ,.208./..»V.prvem.letu.po.novi maši…«./K,.GJ,.ZD.I,. 190./..»…duh božji je plaval nad vodami.»./K,.LP,.ZD.I,.270./..V.JG.imamo.biblij-ski.frazem:.»…župnikov.poziv.tudi.ni.ostal glas vpijočega v puščavi«./K,.ID.I,.181:. Izaija,.40,.3;.frazem.je.citiran.tudi.pri.Mateju.3.3.in.še.na.drugih.mestih.Svetega. pisma./..»Star.kmetski.mož.je molil litanije vseh svetnikov in svetnic«./K,.LP,.ZD. I,.253./..»Križana nebesa, kaj čemo zdaj?«./K,.Megla,.C,.ID.II,.17./..V.povesti.OG. moli.mati.Barba:.»–.oče naš, kateri si v nebesih…in odpusti naše dolge, kakor…«./K,. ZD.IV,.120./..Ta.molitev.se.imenuje.Očenaš,.na.kmetih.so.ga.molili.večkrat.dnevno.. Iz.Lukovega6.evangelija.je.stavek:.»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« /K,. ZD.V,.24./..Biblijska.je.tudi.UBZ:.»Ako vsadimo pšenično zrno v plodno zemljo, pognalo bode kal (7)« /K,.D,.Č,.Razvoj.svetovne.poezije,.ZD.V,.328./..Kersnikov. jezik.v.Rokovnjačih.omenja.priliko:.»Povej.mi,.zakaj.se.je.'izgubljeni sin vrnil k očetu?«./K,.ID.IV,.92./.»Vi ste sol zemlje, ako se pa sol spridi, s čim se bo solilo?«. piše.evangelist.Matevž.v.petem.poglavju./K,.PO,.ZD.V,.44./..Evangelijskega.izvora. je.izrek:.»Blagor onim, ki so nedolžnega srca«./K,.PO,.ZD.V,.11./..V.PZL.je.nave-dena.4..božja.zapoved:.»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in se ti bo dobro godilo«./K,.ZD.IV,.40./..Jedrna.beseda.vrag.ima.komponente:.vzel, vzemi, jezik, kaj. Nekoliko.bolj.milo.zveni.kletev:.»Da bi te zlodej!«./K,.R,.ID.IV,.115./. Krilatice, pregovori in reki Krilatice.so.UBZ,.podobne.pregovorom.in.rekom,.izhajajo.pa.iz.znanega.lite-rarnega.ali.zgodovinskega.vira..Pregovori.so.prenesene.BZ,.ki.imajo.poučen.smisel. in.navadno.specifično.ritmično-fonetično.obliko..Reki.so.tudi.prenesene.BZ,.ki.se. razlikujejo.od.pregovorov.po.svoji.sintaktični.nedokončanosti.. V.Kersnikovi.prozi.je.največ.pregovorov,.sledijo.reki.in.krilatice..Pregovor.že. imamo.v.R:.»A.res.ni.dosti.manjkalo,.da.niste po vseh štirih lezli; ko.bi.bili.sami,. Sveto pismo stare in nove zaveze, Ljubljana 1974, Luka: XXIII. Poglavje, 34. vrstica. 143 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika bili bi že ali po vseh štirih lezli kakor 'biba leze, tovor nese'...« /Jurčič, ID IV, 44 /. Kalamburno strukturo postavi Kersnik v narekovaj, medtem ko navaja SSKJ: biba leze, biba gre. V Podlistkih, Popotna pisma IV, V Višnji gori je v uvodu k naslovu Kersnik zapisal pregovor: »Bog daj norcem pameti« /K, ZD V, 104 /. Naslednjo BZ poimenuje sam pisatelj kot pregovor: »Bog roko ven moli!« /K, PZL, ZD IV, 52 / - ta pregovor pomeni gostilno. Različni narodi imajo pregovor: »Denar, sveta vladar« /K, Slovensko gledališče, ZD V, 374 /. V Podlistku Vieux Saxe je pregovor: »... boljši je, drži ga, kakor lovi ga« /K, ZD V, 157 /. Menim, daje slovenski pregovor: »Kdor ne ljubi petja, bab in vina, ostane žive dni neumna živina« /K, LP, ZD I, 273 /. Več narodov ima pregovor: ». ..stara ljubezen ne zarjavil« /K, notar, JG, ID 1,156 /. Omenjeni pregovor imajo Hrvati, Nemci, Rusi in morda še drugi narodi. »Pregovor, da nove metle dobro pometajo, čutili so vsi na graščini...«/Jurčič, R, ID IV, 71 /. Preoblikovanje pregovor v šaloigri BN: »Od dobre gospodinje poje pismo, da tri ogle hiše pokonci drži, a jaz držim pet oglov naše kanclije pokonci, pet, še več kot vse štiri ogle » /Kratki, BN, ZD IV, 175 /. E. Boje citira: »Pridna ženska tri vogle (hiše) podpira pa še četrtega pomaga možu nositi« /str. 105 F. »In ne bo kruha iz te moke« /K, KS, ID I, 70 / - enako je pri E. Bojcu. Avtorski je pregovor: ».. .poezija in prazen želodec se ne strinjata« /K, C, ID II, 137 /. V Ocenah Balade in romance citira Kersnik verz iz Aškerčeve pesnitve Stara pravda: »Car daleč, a Bog je viso- ko!« /K, ZD V, 303 / - ta rek je vzel Aškerc iz ruščine: Царь дал еко - Бог высоко . Slovenci nismo imeli carja, ampak cesarja. Ranocelnik iz JG izreče latinski rek: » - saj veš: in vino veritas - « /K, ID I, 188 /. Kersnik ima za narodno uganko prire-dno organiziran stavek: »To je tisto, kar je majhno ko ajdovo zrno, pa vendar težko kladivo privzdigne…« /K, PO, ZD V, 191 / - V članku Pomagajte kmetu je svetopisemski rek: »V potu svojega obraza boš služil svoj vsakdanji kruh…« /K, ZD V, 256 /. Stritarjansko sentimentalno zveni rek: 'vsega sveta gorje'...« /K, Corpus juris, ZD I, 235, 236 , 237 / in v LP, Raztresenih listih IV, preide ta frazem v hiperbolo: »Vesoljnega sveta gorje« /K, ZD I, 255 /. Prav gotovo je resnična krilatica: »Pota božja in pota ljubezni so nerazumljiva« /K, Pisma iz Gradca I, ZD V, 73 / Citati V Kersnikovi prozi je precejšnje število citatov. Večinoma so slovenski, sledijo nemški, latinski, francoski in starogrški. Zbral sem štiriinosemdeset citatov, navedel jihbomle nekaj, npr: De gustibus non disputandibus' !«/K, S slavnostnim vlakom, ZD V, 228 /. »Vsi pojte rakom žvižgat…« /K, Molek, H, ID I, 125 / - tu je naveden prvi verz iz Prešernove pesmi Zvezdogledom. »Hrast se omaja in hrib - a mi, citiral je prišlec...« /K, A, ID II, 94 / - tu gre za verz Koseškega. V PO, Nedeljskih pismih, citira Kersnik 1. verz pesmi S. Jenka Naprej: »Naprej zastava slavel« /ZD V, 17 P (9). V PO, Popotnih pismih, imamo nemški frazem: »Ritter vom heiligen Grabe« /K, ID II, 311 / Bole iz C pove po italijansko: »Kako krasensalto mortale ste napravili...«/K, ID II, 57 /. Reminiscenca na velikega nemškega pesnika Goetheja je verz iz Fausta: »Ein garstig Lied, pfuj! Ein politisch Lied!« /K, Bole, C, ID II, 144 Etbin Boje: Pregovori in reki na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1980. Simon Jenko: Izbrano delo, MK, Ljubljana 1976. Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika 29./..–.Kersnik.kot.pisatelj.in.pesnik.je.bil.tankočuten.do.Gregorčičevega.muzikal-no.harmoničnega.verza..V.Podlistku.Stricu.v.Ameriko.se.sklicuje.na.Gregorčiča9:. Gregorčič.poje:.»Uzore pokopali so… /na grobu tam plesali so…«./K,.ID.II,.329./.–. verza.sta.vzeta.iz.Gregorčičeve.pesmi.Moj.črni.plašč,.navedena.je.7..kitica,.1..in.3.. verz..Sicer.pa.goriškega.slavčka.navaja.še.večkrat..V.povesti.OG.je.moto:.»Jaz sem gospod, tvoj Bog, goreč Bog, /ki pokorim krivico očetov na otrocih do /tretjega in četrtega rodu…«./K,.ZD.IV,.93./.–.V..knjiga.Mojzesova,.V..pogl.,.9..vrsta. V.Ciklamnu.nas.junak.Bole.ne.preseneča.tudi.tedaj,.ko.govori.francosko.re-volucionarno.pesem.in.državno.himno:.»Allons, enfants de la patrie!«./K,.ID.II,.53. /..Tudi.Shakespearova.beseda.nas.pri.Kersniku.ne.preseneča,.kot.npr.:.»…biti al' ne biti«./K,.PO,.Č,.ZD.V,.193./.–.tako.se.začenja.Hamletov.monolog.v.istoimenski. tragediji.. V.Kersnikovi.prozi.je.precej.verzov.iz.slovenske.ljudske.pesmi,.kot.npr.:.»Bom šel na planince…«./K,.PO,.ZD.V,.84./..V.JG.poje.pevski.zbor:.»Zagorske zvonove«. /K,.ID.I,.177./..Pri.Kersniku.imamo.tudi.kalambure:.»In nomine patre / vzemi jo na kvatre!«./Groga,.R,.ID.IV,.201./..–.Sodnik.Pavel,.nekdanji.adjunkt,.ki.je.speljal. Vrbanoju.Ančko,.postane.po.več.letih.službovanja.sodnik.in.obsodi.»beračico«. Ančko.z.besedami:.»V imenu Njega Veličanstva, presvetlega cesarja…«./K,.JG,.ID. I,.220/.. Substitucija jedrne besede ali komponente V.prozi.J..Kersnika.sem.našel.37.frazemov.s.substitucijo.jedrne.besede.ali. komponente..Navajam.jih.samo.nekaj,.kot.npr.:…besed niso polagali na rešeto«./K,. PZL,.ZD.V,.58./.–.tukaj.je.substitucija.žito..Biblijskega.izvora.je.FE:.»…beseda je konj postala…«./K,.PO,.ZD.V,.198./..Po.SP.1962.je:.beseda je meso postala..»…(ka-plan.Klun).bo.na vse kriplje dokazoval…«./K,.PO,.ZD.V,.24./..Po.SP.2001.pomeni. zelo,.po.slovarju.SP.1962:.na.vse.kriplje.si.prizadevati..»…ta.dva.bi.pa.zvedela,.kaj. so.kozje molitvice…«./K,.PO,.ZD.V,.37./..Po.slovarju.SP.2001:.naučiti koga kozjih molitvic,.šalj..–.v.tem.primeru.gre.za.glagol.učiti /naučiti in substituiran biti..V.ve-seloigri.BN.reče.Kratki:.»Saj.ne sedite na ušesih«./K,.ZD.IV,.184./.–.SP.2001:.sedeti na grbi..»Ta.definicija.ni zrastla na Pajkovem.vrtu…«./K,.PO,.Stricu.v.Ameriko,.ID. II,.328./.–.SSKJ:.to.ni.zrastlo.na.njegovem.zelniku,.ekspr..»Klopotal je z zobmi.od. razburjenosti«./K,.RV,.ZD.III,.208./,.zastar.,.danes.bi.rekli:.šklepetal. eliptični frazemi Teh.frazemov.ni.veliko..Za.ilustracijo.navajam:.»Pogledal.je.po.svoji.navadi. še.nekolikokrat.skozi.okno, premeril sobo…«./K,.RV,.ZD.III,.260./.–.izpuščeno.je:. z.očmi..V.romanu.Na.Žerinjah.ima.FE.elipso.sam..v.mn.:.»…mežnar.je.dejal,.da.se bero.za.rajnega.gospoda«./K,.ZD.I,.12./.–.tj..črne.maše.. inverzirani frazemi Našel.sem.jih.pet..Dva.sta.v.RV:.»In.kadar.se.vam.vidi.potrebno,.poseči.v.časa kolo…«./K,.ZD.III./.–.ekspr..in.»…kakor.je.sam.dejal.–.naj.bode.v imenu božjem«. /K,.ZD.III,.201/..»Ko.je.bila.služba božja končana…«./K,.T,.ZD.III,.107/;.enako.še. Simon Gregorčič: Poezije, MK, Ljubljana 1964. 145 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika v.PZL,.Znojilčevega.Marka.božja.pot./K,.ZD.IV,.41./.in.v.povesti.Očetov.greh./K,. ZD.IV,.135./. Frazemi v Kersnikovih pismih Kersnikova.pisma.so.zbrana.v.VI..Knjigi.Zbranih.del..Besedilo.je.pripravil. in.opombe.napisal.akademik.France.Bernik..Prebral.sem.vsa.slovenska.pisma,.ne. obravnavam.pa.frazeologije.v.nemško.napisanih.pismih.materi.in.očetu..Najprej.je. navedeno.pismo.Josipu.Stritarju.s.primerjalnim.frazemom:.»Oni.so.se.v.svoje.za-starane.ideje.že.tako vgrizli , kakor klopi v kožo…«./K..Pisma,.ZD.VI,.9./..Okrog.130. pisem.je.napisal.Franu.Levcu..Tudi.v.pismih.najdemo.bogato.frazeološko.gradivo.. V.1..pismu.F..Levcu.piše:.»…če.pride.tisti.hudičevi.šolski.ogleduh.zopet.k.skušnji,. potem.bo.že.trda«./11./.–.tu.je.elipsa.glagola.predla..V.tem.pismu.sta.še.dva.frazema. :.»Čakaj,.hudič.ti.neumni,.tako.ti.jih.bojo.še.nocoj naložili na pleča…«./12./.in.:.»Ti. boš.že.gotovo.menil,.da.me.še.danes.luna trka«./12./.–.pog..in.ekspr..V.pismih.F.. Levcu.je.precej.medmetnih.FE,.kot.npr.:.»Bog mu daj pamet.»./15./..V.24..pismu.je. frazem.«.–.vrag naj te vzeme…«./30./..V.145..pismu.zakolne:.»Da bi Te vrag....«./101. /..V.Kersnikovih.pismih.so.tudi.frazeološki.somatizmi,.npr.:.»Bog.(mi.je).dal.dober nos!«./172..pismo.F..Levcu,.110./..Sentimentalnost.izraža.frazem:.»…vesoljnega sveta gorje«./K,.4..pismo.Marici.Nadliškovi,.305./..Isti.korespondentki.piše.v.37..pismu:. »Ah.mnogo imam na jeziku.in.na vesti…«./343./.–.ekspr..Frazeološki.zraslek.je.BZ:. »…denite.vse.na rovaš.onega.čuta,.katerega.Vam.prikrivati.ne.morem«./21..pismo. Marici.Nadliškovi,.325./.–.ekspr..V.istem.pismu.pravi:.–.vedite,.da.imam.neprene-homa.moralnega mačka…«./325./..Frazem.imeti mačka.izraža.telesno.počutje.po. pijanosti,.Kersnikov.pa.kaže.na.visoko.stopnjo.odgovornosti..V.9..pismu.M..Nadli-škovi.beremo:.»V.zadnjič.sem.Vas.v.prav.dobro.razdražil.–.kaj.ne?.–.in.potem.sem. se.še.bolj.debelo zlagal«./311./..Fonetična.beseda.je:.».–.in.stavite.to.jedino.na račun zaupanja«./1..pismo.Ivanu.Murniku,.293./..Isti.frazem.je.še.v.17..pismu.F..Levcu./27. /..V.40..pismu.gospodični.Nadliškovi.sporoča:.»…doma.bom.ostal.in.pisal.–.kritiko. Gorazdovih.balad.in.jezil.se.na.Mahniča.e tutti quanti«./346./.–.ital. Statistična osvetlitev frazemov v prozi Janka kersnika V.Zbranih.delih.Janka.Kersnika.imamo.1911.frazemov,.od.tega.števila.je.tre-ba.odšteti.62.FE,.ki.so.izpod.peresa.Josipa.Jurčiča.v.Rokovnjačih,.tako.da.imamo. število.1849.(tu.velja.omeniti,.da.ima.Jurčič.v.enajstih.poglavjih.Rokovnjačev.več. frazemov.kot.J..Kersnik.v.nadaljnjih.trinajstih)..Največ.jih.je.v.povesti.Rošlin.in. Vrjanko./150./,.po.147.v.Podlistkih.in.Muhastih.pismih,.124.v.romanu.Ciklamen,. v.Humoreskah.97,.v.Povestih.za.ljudstvo.91,.v.Jari.gospodi.71,.v.Pismih.94.(49.v. pismih.Franu.Levcu.in.45.v.pismih.Marici.Nadliškovi),.v.romanu.Agitator.69,.v. noveli.Gospod.Janez.79…Zajel.sem.tudi.dramsko.delo,.šaloigro.v.enem.dejanju,. Berite.Novice,.v.njej.je.29.FE;.v.istem.dramskem.delu.s.podnaslovom.Vesela.igra. v.enem.dejanju.pa.jih.je.le.26..Omeniti.moram.še.povesti.Testament,.v.kateri.je.47. FE.in.Očetov.greh.z.7l.FE..Zanimivo.je,.da.je.v.Jari.gospodi.in.Očetovem.grehu. enako.število.frazemov. Pri.pisanju.Rošlina.in.Vrjanka.se.je.pisatelj.naslonil.na.staro.narodno.epsko. pesnitev.Rošlin.in.Verjanko,.prav.zato.v.povesti.prevladujejo.pogovorni,.ljudski. 146 Jurij Rojs: Frazeologija v prozi Janka Kersnika frazemi. Koje povest izšla, je bilo Kersniku 37 let. Vrhunec svoje pripovedne moči pa je dosegel z 42 leti. Tudi če upoštevamo število frazemov v Kersnikovem delu iz 40 let, lahko podkrepimo omenjeno trditev. Viri in literatura Janko Kersnik: Zbrano delo, I. knjiga (NaŽerinjah: NŽ; Lutrski ljudje: LL; Gospod Janez: GJ; Leposlovni podlistki: LP), DZS, Ljubljana 1968. Janko Kersnik: Zbrano delo II. knjiga (Ciklamen: C; Agitator: A; Humoreske: H), DZS, Ljubljana 1965. Janko Kersnik: ZDIII. knjiga (Kmetske slike: KS; Testament: T; Rošlin in Vrjanko: RV; Jara gospoda: JG), DZS, Ljubljana 1986. Janko Kersnik: ZD IV knjiga (Povesti za ljudstvo: PZL; Očetov greh: OG; Berite Novice: BN; Pesmi), DZS, Ljubljana 1951. Janko Kersnik: ZD V. knjiga (Podlistki: PO; Postna premišljevanja: PPr; Članki: C; Ocene: O; Dodatek; D), DZS, Ljubljana 1952, Janko Kersnik : ZD VI. knjiga (Pisma: Pismo; Dodatek: D), DZS, Ljubljana 1984. Janko Kersnik: Izbrano delo I. knjiga (Iz raztresenih listov: IRL; Kmetske slike: KS; Humoreske: H; Jara gospoda: JG; Pesmi v prozi: PVP), MK, Ljubljana 1974. Janko Kersnik: Izbrano delo II. knjiga (Iz raztresenih listov; IRL; Ciklamen: C; Agitator: A; Podlistki: PO; Nedeljska pisma: NP; Popotna pisma: PP; S slavnostnim vlakom v Kočevje: SSVVK), MK, Ljubljana 1974. Josip Jurčič: Izbrano delo IV knjiga (Rokovnjači: R), MK, Ljubljana 1974. A. P. Mordvilko, Očerki po russkoj frazeologii, Moskva 1964. Janez Kersnik in njegov čas, Kranj 1997, Viktor Majdič, Kersnikov pogled na jezik. Sveto pismo stare in nove zaveze, Ljubljana 1974, Luka: XXIII. Poglavje, 34. vrstica. Sveto pismo stare in nove zaveze, Ljubljana 1974, Marko: IV Poglavje, 8. vrstica. Etbin Boje, Pregovori in reki na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1980. Simon Jenko: Izbrano delo, MK, Ljubljana 1976. Simon Gregorčič: Poezije, MK, Ljubljana 1964. pa3eojioriiH b npo3airqecKiix npoii3Be,nemiHx Hhko KepcmiKa Pe3K)Me JJp chx nop eine hhkto He HCCJie^OBan E a 3aperacxpHpoBaji xpncxa aBa/maxb nexbipe, KaK Hanp.: »Žal besede ni bilo nikdar med njima« /Kersnik, Humoreske, ZD II, 262 /. HaBHCiiiyio, yrpo3aioiiryio onacHoexb Bbipa>Kaex Kpbinaxoe cjiobo: »Damoklejev meč visi tudi nad trdimi glavami nas žurnalistov« /K, Postna premišljevanja, ZD V, 77 /. Me>iyry (J)pa3eojiorHHecKHMH coMaxH3MaMH Hanöojiee nacxo Bbicxynaiox (J)pa3eMbi c onopHbiM cjiobom rjia3a: »črne oči« /K, NaŽerinjah, ZD 1,19,35, 53... /3KcnpeccHBHyio cxHjnicxHHecKyio OKpacKy noKa3HBaex YCK: »Sprejemal je vse kakor suho zlato »/K, Humoreske, ZD II, 289 / U,eHxpajibHoe nojio>KeHHe b npo3aHnecKHx npoH3BeAeHHax ühko KepcHHKa 3aHHMaiox rjiarojibHbie vozdušnуe zamki.« Za.besedne.zveze.takšnega.tipa.je.najustreznejši.izraz.frazem, ki.je.narejen.po.vzgledu fonem, morfem, leksem, gramem, sintaksem in tekstem. Celotnost.frazemov.v.jeziku.se.po.njiju.imenuje.frazemika.ali.idiomatika..Ne.vemo. pa,.zakaj.v.nadaljevanju.uporablja.besedno.zvezo.»ustojčivуе.frazemу«..Slovar.ne. govori.o.jedrni.besedi,.marveč.o.semantičnih.komponentah,.ki.izražajo.kulturno. oznako.jezika..Sledi.razlaga.frazema:.banju zadavat'/zadat'/ustroit' komu (prost.).. Pomen.pa. je:. 1..zelo. preklinjati,.oštevati.kogarkoli.2...zelo.pretepsti,. pobiti.ipd.. Frazemi.tega.tipa.nimajo.besednega.markerja..Kulturno-semantična...markiranost. izhaja.iz.sporočila,.kako.je.Boleslav.Hrabrуj.pogosto.zahajal.v.parno.kopel,.s.sabo. pa.je.vzel.pregrešne.mlade.ljudi.in.zadaval im takuju banju,.da.tega.še.dolgo.niso. mogli.pozabiti..Obstaja.pa.tudi.mnenje,.da.je.ta.frazem..navadna.kognitivna.meta-fora,.ker.je.človek,..ko.pride.iz.kopeli.zelo.podoben.tistemu,.ki.so.ga.zelo.ozmerjali. ali.premlatili..Navadno.tudi.ima.rdeča.lica,.se.poti,.oči.so.videti.utrujene. 159 Jurij Rojs: Alefrenko, N. F., Zolotуh, L. G., Frazeologičeskij slovar' ... Principi izbora in viri gradiva 1..Tu.navajata.avtorja.splošno.znano.definicijo,.kaj.je.frazem:.ustaljena,.vzpo-stavljiva.besedna.zveza.ali.stavek,.ki.je.glede.na.strukturo.ločeno.oblikovan.in.ima. določeno.mero.ekspresivnosti.in.konotacijo. 2..Frazem.je.kulturno.markiran,.ki.je.odsoten.v.drugih.(celo.sorodnih).jezikih. ne.glede.na.bli-..žino.komponentne.sestave.sorodnih.jezikov. 3..Kulturno.markirane.so.naslednje.skupine.frazemov: a).Frazemi,.ki.izražajo.elemente.antične.kulture.(ahillesova pjata).(knjiž.), b).Frazemi,.izražajoči.tipično.ruske.kulturnozgodovinske.realije.(bit' baklu-ši), c).Frazemi,.ki.so.na.prvi.pogled.čisto.ruski,.zgodovinskokulturna.analiza.pa. kaže,.da.so.vzeti...iz.drugega.jezika..To.velja.za.rusificiran.angl..frazem.Ring the bell >.udar' v kolokol (besedna.zveza.rуndu bit' .se.je.dolgo.časa.uporabljala.v.mor-nariškem.žargonu..Prevzet.frazem.ni.bil.spremenjen.le.fonetično,.svoj.pomen.so. izgubile.tudi.besede.komponente.(ring..'bej'.se.je.preoblikovalo.v.rus..rуnda..kolokol na korable; bell – pomeni.angl..'kolokol'.,.ki.so.ga.spremenili.v.rus..glagol.bit'. č).Frazem,.sestavljen.iz.besed.narodnega.jezika,.a.glede.na.semantiko.je.kul-turno-narodna.tvorba.(bуt' v otvete). d)..Frazem,.oblikovan.s.frazeologizacijo.fragmentov,.npr.:< hot'> vidit oko, da zub nejmët ( š a lj.). e).Frazemi.biblijskega.porekla,.npr.:.vnosit' (prinosit')/vnesti (prinesti) svoju leptu .vo.čto.(iz..evangelijske.prilike). f).Frazemi,.ki.izražajo.etnokulturno.specifiko.(kak s gusja voda) in g).Frazemi.v.narodnih.vražah.in.običajih.(kak rukoj snjalo). Slovarski.članek.je.razdeljen.na.tri.osnovne. dele:.1).Naslov,. 2).funkcional-no.gramatično.in.3).ilustrativno.lingvokulturološko.pojasnilo,.kako.uporabljamo. frazem..Npr.:.ANIKA-VOIN.(iron.).(takoj.je.podana.stilnoplastna.in.ekspresivna. značilnost):.prepirljivec,.pogumen.le.z.besedami..Antonim:.Idti/pojti v ogon' i < v > vodu .za.kogo,.za.čto,.za.kem.(pog.); ne < iz > robkogo (truslivogo)desjatka (pog.) –pogumen,.hraber,.nebojazljiv.(o.človeku).. Avtorja.prištevata.k.frazeologiji.pregovore.in.reke,.npr.:.Appetit prihodit vo vremja edу..Komponenta.appetit .je.podana.v.treh.kontekstih.iz.književnosti..Na-vedeni.so.tudi.sinonimni.frazemi:.Sljunki tekut (tekli/potekli) u.kogo..Navedeni.so. tudi.antonimni.frazemi,.kot.npr.: do fonarja.komu,.čto.(grob.,.prostr.) Včasih.je.slovarski.članek.z.enim.geslom.natisnjen.na.več.kot.eni.strani,.npr.:. beseda.ULICA/OTKRУVAT'/OTKRУТ'/ DAVAT'/DAT' ZELENUJU ULICU .komu,. čemu..Sledi.več.ilustrativnih.citatov. N..A..Alefirenko.še.ob.sklepu.frazeološkega.slovarja.govori.o.frazeološkem. pomenu. Beseda Geštal't (nem. Gestalt) mu.pomeni.strukturo.asociativnega.polja,. ki.s.svojimi.elementi.označuje.celoten.prenos..Z.izrazom..Frejm (a ngl. f ra m e).ozna-čuje.večkomponentno.strukturiranje.stereotipne.situacije.predložnega.tipa. 160 Dobra stran tega frazeološkega slovarja je med drugim to, da podaja v koncep- Jurij Rojs: Alefrenko, N. F., Zolotуh, L. G., Frazeologičeskij slovar' ... tualnem.seznamu.frazeme,.ki.so.tipični.za.neki.pojem.ali.stanje..Oglejmo.si.besedo OBMAN (prevara): moročit' /zamoročit' golovu; nesolono hlebavši; obvodit' /obve-sti vokrug (krugom) pal'ca; ostavljat' / ostavat'sja s nosom; očki vtirat'; puskat' /pustit' pуl' v glaza. Največja.pomanjkljivost.tega.frazeološkega.slovarja.je,.da.frazemi.niso.nagla-šeni..Uporabnik.tega.slovarja.se.mora.opreti.na.slovar.Russkoe.literaturnoe.proizno-šenie.i.udarenie.(ured..R..I..Avanesov.in.S..I..Ožegov,.Moskva,.1960). Jurij Emanuel Roj s Goriška l/a, 2000 Maribor Jurij Rojs@triera.net 161 Bol'šoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka Otv. red. V. N. Telija. Moskva: AST-PRESS KNIGA, 2006, 784 str. Jurij Emanuel Rojs IZVLEČEK: Avtor na kratko predstavlja obsežen frazeološki slovar ruskega jezika, ki ga je poleg odgovorne urednice sestavljalo še sedem profesorjev – frazeologov. V njem naj bi bila pri pojasnjevanju frazemov prvič podana skrajšana oblika opisa situacije, v kateri je uporabljen frazem, kar omogoča pravilno izbiro frazema v ustnem in pisnem sporočanju. Slovar ima sistem stilnoplastnih kvalifikatorjev, ki odražajo stanje sodobnega ruskega jezika v različnih jezikovnih ravninah in tudi v internetu. Posebnost slovarja je opis smiselnih gnezd frazemov v enem slovarskem članku. V njem so opisani frazemi kot znaki jezika, kulture, naveden je kulturološki komentar k opisanim jezikovnim enotam, zato je to pojasnjevalno-kulturološki slovar. Bol'shoi f razeologicheskii slovar' russkogo iazyka (Large Russian Dictionary of Idioms) Editor-in-chief Veronika N. Teliya. Moscow: AST-PRESS KNIGA, 2006, 784 pp. ABSTRACT: The author briefly presents this extensive Russian dictionary of idioms, compiled by seven idiom specialists in addition to its editor-in-chief. In its explanation of idioms it claims to be the first to provide a concise description of the situation in which an idiom is used, enabling correct idiom choice in oral and written communication. The dictionary has a system of stylistic labels that express the situation of contemporary Russian at various linguistic levels and also on the Internet. A special feature of the dictionary is its description of logical sets of idioms within a single dictionary entry. These describe idioms as symbols of language and culture, and culturological commentary is cited for the linguistic units described. Consequently, this is an explanatory culturological dictionary. To je obsežen frazeološki slovar ruskega jezika, ki gaje poleg odgovorne urednice sestavljalo še sedem profesorjev - frazeologov. Z deli doktorice Veronike N. Telije sem se srečal prvič 1. 1966. Tedaj sem vzel v roke njeno knjižico Čto takoe fraze-ologija (M., 1966). Proti koncu 20. st. sta izšli njeni knjigi: Russkaja frazeologija. Semantičeskij, pragmatičeskij i lingvokulturologičeskij aspektу (M., 1996) in Frazeologija v kontekste kul'turу (M., 1999). Leta 2006 nas je presenetila z obsežnim 163 Jurij Rojs: Bol'šoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazуka frazeološkim slovarjem (1500 UBZ). Na 4. strani piše: »Slovar, kije pred bralcem, nima analogije v svetovni leksikografski praksi. V njem je pri pojasnjevanju fraze- mov prvič podana skrajšana oblika opisa situacije, v kateri je uporabljen frazem, kar omogoča pravilno izbiro frazema v ustnem in pisnem sporočanju«. Slovar ima sistem stilnoplastnih kvalifikatorjev, ki pojasnjujejo hkrati s pere- strojko Gorbačova demokratizacijo sodobnega ruskega jezika v različnih jezikovnih ravninah in tudi v internetu. Posebnost slovarja je opis smiselnih gnezd frazemov v enem slovarskem članku. Prvič so v slovarju opisani frazemi kot znaki jezika, kulture. V slovarju je naveden kulturološki komentar k opisanim jezikovnim enotam. Na ta način podaja slovar stanje sodobne in pretekle kulture. Zato je obravnavani slovar pojasnjeval-no-kulturološki. Po kratkem uvodu sledijo navodila o uporabi, seznam kratic, npr: angl. (angleško), ofic. (uradno), ustar. (zastarelo), prost. (ljudsko), cerk.-slov (cerkve- noslovansko) idr. Sledijo kratice poimenovanj biblijskih knjig, kratice poimenovanj virov citatov, kazalo različnih vidsko-časovnih pomenov frazema, besedna gnezda frazemov (25-737), abecedno kazalo obravnavanih frazemov, struktura slovarskega članka, oblika tiska v njem in cilj ter naloga frazeološkega slovarja novega tipa. Oglejmo si slovarski članek: VES' [ BELYJ ] SVET Ves svet. V mislih imamo zemljo z vsem bivajočim na njej ali vse ljudi, ki na- seljujejo zemljo. Standardnost ves beli svet ve. To je tako imenovano območje raz- läge vokabule. Gramatično območje vokabule: v skladnji je lahko osebek ali predmet. Besedni red jedrne besede in komponente je fiksiran. Območje ilustracij vokabule: Kot vsa dekleta na svetu, ko se jih zbere dve ali več, so govorila, ne da bi poslušala ena drugo, tako glasno <...>, kot <.. .> je bilo potrebno, da bi to vedel in slišal ves' belуj svet. A. Fadejev, Mlada garda. - Kakšna je tu cesta. -je odvrnil kočijaž s hripavim glasom, - za nas je zdaj - cesta ves' belyj svet. Počenega groša ni vredno... Štiri ure se peljemo, a kam.. .M. Bulgakov, Zapiski mladega zdravnika. Z vseh strani je zaropotalo, zagrmelo, kot daje kdo s hreščanjem pulil na dva enaka dela ves belуj svet. B. Akunin, Državni svetnik. Ko so ga prišli aretirat, je moški skočil z balkona. Ali se je bal kazni ali pa ni hotel, da bi resnica o njem postala znana vsemu svetu. D. Doncova, Nasmeh 45. kalibra. Podvokabula I Na ves' belyj svet serdit'sja, obižat'sja, zlit'sja ipd. Podobmočje pojasnjevanja podvokabule I Zelo močno, naves svet, na vse in vseh. Upoštevamo največjo stopnjo občutenja osebe (X) kot pravilo negativnih zaznav (razdraženost, zloba, užaljenost idr). * ~Kjezi se na ves' svet. Gramatično območje podvokabule I Neskl. Pogosteje z glagolom dov. vida V vlogi predmeta ali prisl. določila Podobmočje ilustracij podvokabule I Jaz sem vsaj v primerjavi z njim [ot Surfa] šibkejši, zato sem se strašno razjezil na ves' belуj svet - potem ko nas je poskusil ubiti <. ..>.M.Fraj, Brbljajoči mrtvec. 164 Jurij Rojs: Bol'šoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazуka Občina je propadla, Glečikov seje čutil užaljenega na ves' belyj svet in, ko so ustanavljali kolhoz, seje veselil ob neuspehih in z ničimer ni soglašal. S. Antonov, Dogodki v pen 'kovu. A veter je šumel in zdaj je gugal v vrtiču pred hišo veje španskega bezga! Toda Genka se ni veselil vetra. On je sedel in zlival jezo na ves' belyj svet. <.. .> Jezilo gaje vse: šuštenje vetra, loputanje okenca, žvenketajoča glasba radia. Sledijo primeri podvokabule 2, podobmočje pojasnjevanja podvokabule 2, njeno gramatično podobmočje in podobmočje ilustracij 2. Nazadnje je v slovarskem članku prikazano območje kulturološkega komentarja vokabule s podvokabulami, ki jih uvaja krožeč z vrisano zvezdo, kar kaže preneseni pomen. NA [BELOM, E'TOM] SVETE. Po tem sledi napotilo: gl. str. 393-394. Jedrna beseda označujejo razsežnost prostora in odnos človeka do te členitve, a tudi z religiozno - duhovno kodo kulture, tj. s celoto religiozno-nravstvenega stališča in predstav (v navedenem primeru s predstavo o tem svetu kot o časovnem zemeljskem življenju). Prenos UBZ temelji na prostorsko-časovni metafori, v kateri je viden zemeljski svet z vsem obstajajočem na njem v fizično naravnanem pojavu; prenos je ustvarjen tudi z metonimijo, z istovetnim bivanjskem predelom sveta ljudi, v katerem se nahajajo frazemi. Orisani frazem izraža stereotipno predstavo o svetu kot celoti. Pri tem jedrna beseda svet nastopa v vlogi simbola življenja. Tik pred začetkom podajanja frazemov je podan Spisek osnovnih virov (slovarji, enciklopedije, priročniki), npr: Aristova T. S., Kovšova M.L., Ryseva E. A., Telija V. N., Cerkasova I. N.: Slovar' obraznyh vyraženij russkogo jazyka /Pod red. V. N. Telija, Moskva, 1995; Birih A. K., Mokienko V. M., Stepanova L. L: Slovar' russkoj frazeologii: Istoriko-e'timologičeskij spravočnik /Pod red. V. M. Mokienko, SPb, 1998; 2001; Frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka /Pod red. A. I. Mo-lotkova, Moskva, 1978. Jarancev R. L: Russkaja frazeologija: Slovar' spravočnik, Moskva, 1997 idr. Obravnavani slovar Veronike N. Telije v frazeologijo ne vključuje pregovorov in rekov, kalamburov... Slovar ni namenjen samo rasistom, ampak tudi vsem tistim, ki jih zanima, kako medsebojno vplivajo kultura in jezik ter njegova frazeologija. Jurij Emanuel Roj s Goriška l/a, 2000 Maribor Jurij Rojs@triera.net 165 14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu od 9. do 16. septembra 2008 Silvo Torkar IZVLEČEK: Makedonski slavisti so pet let po ljubljanskem 13. kongresu letos uspešno izpeljali 14. mednarodni slavistični kongres, najbolj reprezentativno srečanje slavistov iz celega sveta. Okrog šeststo udeležencev kongresa se je zbralo na Ohridu, eni od zibelk slovanske pismenosti. The 14th International Slavic Congress in Ohrid, 9–16 September 2008 ABSTRACT: Five years after the 13th congress held in Ljubljana, Macedonian Slavic specialists hosted the 14th International Slavic Congress, the most prominent conference of Slavic specialists from around the world. Approximately six hundred congress participants gathered in Ohrid, one of the cradles of Slavic literacy. Makedonski.slavisti.so.pet.let.po.ljubljanskem.13..kongresu.skupaj.z.Mednarodnim. slavističnim.komitejem.letos.uspešno.izpeljali.14..mednarodni.slavistični.kongres,. n a j b o lj .r e p r e z e n t a t i v n o .s r e č a n j e .s l a v i s t o v .i z .c e l e g a .s v e t a .1.Okrog.šeststo.udeležencev. kongresa.se.je.zbralo.na.Ohridu,.eni.od.zibelk.slovanske.pismenosti. Kongres. je. bil. za. Makedonce. prvovrstna. priložnost. za. mednarodno. uveljavitev. njihove. slavistike,. jezika. in. državnosti,. zato. ni. presenetljivo,. da. so. ga. podprli. predvsem.z.državnim.fnanciranjem.in.le.malo.s.sponzorskimi.sredstvi..Kongres.so. pozdravile.najvišje.osebnosti.makedonskega.političnega.in.znanstvenega.življenja. od. predsednika. države. Branka. Crvenkovskega. in. predsednika. vlade. Nikola. Gruevskega,.dveh.pokroviteljev.kongresa,.do.predsednika.Makedonske.akademije. znanosti.in.umetnosti.Georgija.Stardelova,.rektorja.Univerze.Sv..Cirila.in.Metoda. v.Skopju.G'org'ija.Martinovskega.in.župana.Ohrida.Aleksandra.Petreskega,.odprl. in. zaprl. pa. ga. je. predsednik. Mednarodnega. slavističnega. komiteja. akad.. Milan. G'určinov. Poročila o 11., 12. in 13. mednarodnemem slavističnem kongresu v Bratislavi (1993), Krakovu (1998) in Ljubljani (2003) so prispevali Miran Hladnik (Delo-Književni listi 7.X. 1993), France Novak (Jezikoslovni zapiski 4, 1998) in Alenka Šivic-Dular (Jezikoslovni zapiski 9/2, 2003). 167 Silvo Torkar: 14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu od 9. do 16. septembra 2008 Tematika.14..MSK.je.bila.sprejeta.na.zasedanju.Predsedstva.Mednarodnega. slavističnega.komiteja.v.Beogradu.junija.2005,.objavljena.pa.je.bila.med.drugim.v. Slavistični.reviji.št..1.za.leto.2006,.zajeta.je.seveda.tudi.v.kongresnem..Programu,. dostopnem.v.knjižni.in.spletni.obliki.(http://www.msk.edu.mk). S.področja.jezikoslovja.je.bilo.sprejetih.osem tematskih sklopov oz. sekcij,.s. področja.literarne vede, kulturologije in folkloristike.deset.in.s.področja.zgodovine slavistike.dva..Prijavljeni.referenti.so.nastopili.na.t..i..sekcijskih.zasedanjih,.kjer. so.imeli.po.že.ustaljenem.redu.petnajst.minut.za.predstavitev.in.pet.minut.za.raz-pravo.. Delo.kongresa.je.potekalo.samo.prvi.dan.tudi..v.plenarni.obliki,.ko.so.bili.na. sporedu.trije.referati:.Trajko.Stamatoski.iz.Makedonije.je.predstavil.Razvoj makedonskega knjižnega jezika,.Aleksander.M..Moldovan.iz.Moskve.Poti slavistike v sodobnem svetu,.Robert.Hodel.iz.Nemčije.pa.(v.ruščini).Ali predstavlja družinski roman posebno zvrst?..Že.od.prvega.dne.dalje.je.delo.potekalo.v.sekcijah.(dopoldne. od.9.30.do.11.30.in.od.12.00.do.14.00,.popoldne.pa.od.17.00.do.19.00).. Najpomembnejša.oblika.dela.kongresa.poleg.sekcijskih.zasedanj.so.zasedanja. tematskih blokov..Teh.je.bilo.na.ohridskem.kongresu.doslej.največ,.kar.24.(od.tega. 13.jezikoslovnih),.izbrani.pa.so.bili.že.na.zasedanju.mednarodnega.slavističnega. komiteja.v.Vidmu.septembra.2006.(gl..Zapisnik.s.tega.zasedanja,.objavljen.v.Sla-vistični.reviji.2006/3-4)..Zasedali.so.med.17.00.in.19.00.od.srede.(10..septembra). do.petka.ter.v.nedeljo.in.ponedeljek.(15..septembra).. Organizirani.sta.bili.tudi.dve.okrogli.mizi.(od.predvidenih.treh,.sprejetih.prav. tako.v.Vidmu):.Slovanski svet in Evropa.ter.Mesto slovanskih jezikov in stanje sla-vistike v svetu... Na.kongresu.so.v.petek,.12..septembra,.zasedale.znanstvene.komisije.pri.Med-narodnem.slavističnem.komiteju..Že.od.krakovskega.kongresa.je.teh.komisij..kar. 29,.vendar.se.med.seboj.precej.razlikujejo.glede.na.stopnjo.svoje.aktivnosti.med. dvema.kongresoma..Aktivnost.se.meri.predvsem.z.organizacijo.znanstvenih.sre-čanj.in.objavo.ustreznih.zbornikov..Med.najbolj.aktivnimi.je.vsekakor.Komisija za slovansko etimologijo,.ki.ji.je.doslej.predsedoval.srbski.etimolog.Aleksandar.Loma,. v.naslednjem.mandatu.pa.je.to.vlogo.prevzela.Alenka.Šivic-Dular..V.Komisiji za slovansko onomastiko.je.vlogo.predsedujočega.prevzela.Aleksandra.Cieślikowa.iz. Krakova..Med.najbolj.aktivne.komisije.spadajo.Komisija za folkloro.(predsedujoči. Ljubinko.Radenković.iz.Beograda),.Komisija za etnolingvistiko.(Jerzy.Bartmiński. iz.Lublina),. Komisija za leksikologijo in leksikografijo.(Margarita.Černišova. iz. Moskve),.Komisija za slovansko frazeologijo.(Valerij.Mokienko.iz.Sankt-Peterbur-ga),.Komisija za Splošnoslovanski lingvistični atlas.(Tatjana.Vendina.iz.Moskve),. Komisija za slovnična vprašanja slovanskih jezikov.(Jarmilo.Panevovo.iz.Prage. je.zamenjal.Predrag.Piper.iz.Novega.Sada),.Komisija za jezikoslovno bibliografijo.(Zofia.Rudnik-Karwatowa.iz.Varšave)..V.okviru.slednje.se.že.vrsto.let.zbira.in. objavlja.(zadnja.leta.samo.na.svetovnem.spletu).izčrpna.bibliografija.jezikoslovnih. del.(knjig.in.člankov).v.slovanskih.jezikih,.za.slovenski.del.je.vse.do.letos..skrbel. Marko.Kranjec. Dne.12..septembra.je.v.okviru.kongresa.potekal.jubilejni.večer.ob.stoletnici. rojstva.pesnika.Koča.Racina.z.recitalom.njegovih.pesmi.v.makedonščini.in. 168 Silvo Torkar: 14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu od 9. do 16. septembra 2008 prevodih v druge slovanske jezike. Štirje kongresni večeri (od 19.00 do 20.00) so bili posvečeni promociji izbranih slavističnih publikacij, med njimi Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa (OLA) in petzvezkovnega Etimološkega slovarja kašubščine avtorjev W. BorysiainH. Popowske-Taborske. Udeležencem kongresa je bil na voljo tudi poseben kulturni program - razstava makedonskih noš v Hotelu Belvi, filmski večer makedonskih dokumentarnih filmov in razstava slik in skulptur makedonskega likovnega umetnika Vladimirja Georgievskega. V okviru kongresa je bila že tradicionalno organizirana tudi razstava slavističnih publikacij vseh držav-udeleženk za obdobje zadnjih pet let. Razstavljene knjige ostanejo makedonskim knjižnicam kot darilo nacionalnih slavističnih komitejev in tako pomembno obogatijo knjižnične fonde države-organizatorice. V soboto, 13. septembra, je bil dan, namenjen ekskurzijam, medtem ko je predsedstvo Mednarodnega slavističnega komiteja zasedalo na Ohridu. V dopoldan-skem času je bila organizirana uradna ekskurzija v mesto Ohrid za vse udeležence kongresa, medtem ko so bile na izbiro še plačljive ekskurzije v samostan Sv. Na-uma, samostan Sv. Jovana Bigorskega, Bitolo, daljši ogled kulturno-zgodovinskih spomenikov Ohrida in nočno križarjenje z ladjo po Ohridskem jezeru. Za prijavljanje, nameščanje v hotelih, prevoze in ekskurzije je skrbela makedonska potovalna agencija VIS POJ. Vsi udeleženci kongresa so prejeli lično torbico s priponko in gradivom, ki je obsegalo knjižno izdajo TIpozpaMa na Kompecom, dva 36opmiKa na pe3UMea, I moM JIumeucmiiKa, II moM KmiJtceeHocm, tcyjimypa, (pojiKJiop, ucmopuja na ciiaeucmuKa, TeMamcKU ÖJioKoeu, debelo knjigo Pecpepamu Ha MaKedoHCKume ciiaeucmu 3a XIV-om Merynapoden cnaeucmuHKU Kompec eo Oxpud in lično opremljeno beležnico, vse v znamenju ikone sv. Klimenta Ohridskega. Dobra stran organizacije ohridskega kongresa je bila, da seje večina dogodkov odvijala v prostorih hotela Metropol, kjer je prebival velik del udeležencev (ostali so bivali še v sosednjem Belviju, bližnjem Univerzitetnem kongresnem centru ter malo bolj oddaljenih hotelih Granit in Gorica). Prve štiri dneve so zaradi izjemno toplega vremena lahko dodobra izrabili tudi vsi ljubitelji kopanja za osvežitev v dokaj čistih vodah Ohridskega jezera. Delo na kongresu je sicer teklo brez večjih zapletov, čeprav je treba povedati, da organizatorji niso znali vselej zbrati v isti sekciji tematsko istorodnih referatov in se je marsikdaj zgodilo, da so se znašli skupaj besedotvorna, akcentološka in tekstološka problematika. Iz Slovenije je bilo deset udeležencev (od 14 prijavljenih), ki so v kongresni številki Slavistične revije objavili 13 razprav (11 jezikoslovnih in 2 literarnovedni). Metka Furlan (ZRC SAZU) je nastopila v tematskem bloku Acnexmu smuMOJiozunecKux uccnedoeamiü z referatom Interna in eksterna rekonstrukcija v slovanski etimologiji. V okviru prve, dokaj raznorodne sekcije oz. tematskega sklopa so svoje referate predstavili Vanda Babič (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice Meletija Smotrickega iz leta 1773, Alenka Šivic-Dular (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Tipologija pridevniške skla- 169 Silvo Torkar: 14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu od 9. do 16. septembra 2008 njatve v arealnem kontekstu (prispevek bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk SRL), Marko Jesenšek (Filozofska fakulteta v Mariboru), Prekmurska publicisti- ka 19. in prve polovice 20. stoletja — med knjižno normo in tradicijo in Irena Orel (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808) Jerneja Kopitarja in Primož Trubar. V drugi, di- alektološko-etnolingvistični sekciji sta nastopili Vera Smole (Filozofska fakulteta in ZRC SAZU) Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka v slovenskih narečjih in Barbara Ivančič Kutin (ZRC SAZU), Neslovanske besede v bovškem narečnem besedišču. V tretji, onomastični sekciji, sem svoj referat Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov podal (v ruščini) samo podpisani Silvo Torkar (ZRC SAZU), ker se Mihaela Koletnik (Filozofska fakulteta v Mariboru) kljub objavi referata O prekmurskih mikrotoponimih kongresa ni udeležila. Tudi v peti sekciji, posvečeni slovničnim vprašanjem slovanskih jezikov, je bil predstavljen samo referat avtoric Ade Vidovič Muha in Aleksandre Derganc (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Glagolsko izražanje svojilnosti v slovenščini in ruščini, saj je Andreja Žele (ZRC SAZU) svoj referat Reševanje nekaterih skla- denjskih vprašanj v slovenščini glede na razpoložljive teorije in metode sicer obja- vila, kongresa pa se ni mogla udeležiti. Naposled je v šesti, leksikalno-frazeološki sekciji izostala še Irena Stramljič-Breznik (Filozofska fakulteta v Mariboru), kije sicer objavila referat Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost v slovenščini. Slovensko literarno vedo je na samem kongresu zastopal Vladimir Osolnik (Filozofska fakulteta v Ljubljani) z referatom Romantični ep in nacionalna identiteta pri Južnih Slovanih, medtem ko je Milena Mileva Blažič (Pedagoška fakulteta v Ljubljani) besedilo svojega prispevka Primerjalna analiza germanskih, romanskih in slovanskih ljudskih pravljic na primeru motiva živalskega ženina in živalske neveste samo objavila, kongresa pa se ni udeležila. Onomastična sekcija, ki sem ji predsedoval skupaj s švedskim udeležencem Pe-rom Ambrosianijem, je bila ena od manjših. Zbrala je sicer veliko znamenitih imen v publiki, medtem ko najmočnejših slovanskih onomastikov (Poljakov in Čehov) skorajda ni bilo med nastopajočimi. Elena Berezovič je v reviji Voprosy onomastiki leta 2004 poročala o onomastičnih temah na ljubljanskem slavističnem kongresu in ugotovila, daje bilo napovedanih 13 onomastičnih referatov, realno prebranih pa le 8. Na Ohridu je bilo napovedanih 12, realno prebranih pa 10. Med hujše spodrsljaje organizatorjev vsekakor spada uvrstitev izrazito onomastičnega referata izraelskega udeleženca, sicer dopisnega člana SAZU Wolfa Moskovicha, Slavic-Jewish Interaction in the Shaping of Family Names in the East Slavic Region, v sekcijo za literarno komparativistiko. Med predavatelji, ki so zbrali največje množice poslušalcev, velja omeniti vsaj Svetlano Tolstoj iz Moskve z referatom CeManmmecKax peKOHcmpytcuux u npoöjiejua Mnozo3nannocmu npacjiaexuctcozo cjioea, tematski blok o slovanski frazeologiji Valerija Mokienka (Greifswald-Sankt-Peterburg) ter Vladimira Pe-truhina iz Moskve z referatom JJpeenepyccKuü nanmeon: umozu u nepcnexmueu MejtcducuunjiuHapHbix uccjiedoeanuü. Ob koncu kongresa so Aleksander Duličenko iz Tartuja, Janusz Siatkowski iz Varšave in Genadz Cihun iz Minska podali skupno poročilo o delu jezikoslovnih 170 Silvo Torkar: 14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu od 9. do 16. septembra 2008 sekcij in tematskih blokov. Ugotovili so, da glede etnogeneze in glotogeneze Slovanov na kongresu ni bilo bistvenih novosti, daje v znanstveni obtok vstopil zajeten korpus novih cerkvenoslovanskih besedil skupaj z njihovo analizo, da so bili na kongresu prikazani uspehi lingvogeografskih raziskav in pri obdelavi gradiva ponujeni nekateri sintetizirani pristopi, da so bile na kongresu dostojno zastopane etnolingvistične raziskave in je bil predlagan obsežen projekt rekonstrukcije jezikovno-kulturne slike slovanskega sveta; kot nova in perspektivna smer se je pokazalo korpusno jezikoslovje, kot aktualno pa raziskovanje jezikovnih stikov in mešanja jezikov; prvič je bila na kongresu v tolikšnem obsegu prikazana problematika slovanskih mikrojezikov; kot zelo produktivne so se pokazale raziskave v slovanski frazeologiji. Naslednji mednarodni slavistični kongres je po sklepu predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja predviden v beloruskem Minsku. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana silvot@zrc-sazu.si 171 Poletna terminološka šola (ljubljana, 4.–6. 9. 2008) Mojca Žagar karer IZVLEČEK: V prispevku avtorica poroča o poletni terminološki šoli, ki je potekala od 4. do 6. septembra v prostorih ZRC SAZU. Šolo so organizirali Sekcija za terminološke slovarje in Leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter organizaciji EAFT (The European Association for Terminology) in TermNet (International Network for Terminology). Poletne terminološke šole se je udeležilo 36 udeležencev, ki so poslušali 25 predavanj in se udeležili okrogle mize in treh delavnic, ki so potekale na Filozofski fakulteti. The Summer Terminology Seminar ABSTRACT: This article reports on the summer terminology seminar held at ZRC SAZU from 4 to 6 September. The seminar was organized by the Section for Terminological Dictionaries and the Section for Lexicology at the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, the Department of Translation at the University of Ljubljana’s Faculty of Arts, and the organizations EAFT (European Association for Terminology) and TermNet (International Network for Terminology). The summer terminology seminar was attended by 36 participants, who listened to 25 presentations and participated in roundtable discussions and three workshops that took place at the Faculty of Arts. Od.4..do.6..septembra.2008.je.v.prostorih.ZRC.SAZU.v.Ljubljani.potekala.Poletna. terminološka. šola. v. organizaciji. Sekcije. za. terminološke. slovarje. in. Leksikolo-ške.sekcije.Inštituta.za.slovenski.jezik.Frana.Ramovša.ZRC.SAZU,.Oddelka.za. prevajalstvo.Filozofske.fakultete.Univerze.v.Ljubljani.ter.organizacij.EAFT.(The. European.Association.for.Terminology).in.TermNet.(International.Network.for. Terminology).. 36.udeležencev.je.lahko.prisluhnilo.25.predavanjem.in.okrogli.mizi.ter.se.ude-ležilo.treh.delavnic,.ki.so.potekale.na.Filozofski.fakulteti..Delavnico.Oblikovanje terminoloških korpusov.sta.pripravila.in.vodila.Vojko.Gorjanc.in.Nataša.Logar,. delavnico.Delo s terminološkimi korpusi.Špela.Vintar.in.Darja.Fišer,.delavnico. Predstavitev uporabniške računalniške aplikacije SlovarRed 2.1 za redakcijo ter- 173 Mojca Žagar Karer: Poletna terminološka šola minoloških slovarjev.pa.Borislava.Košmrlj.-.Levačič.in.Tomaž.Seliškar..Delavnice. so.potekale.popoldne,.predavanja.pa.dopoldne. Prvi.dan.se.je.začel.s.pozdravnimi.nagovori.Mojce.Kucler.Dolinar,.ministrice.za. visoko.šolstvo,.znanost.in.tehnologijo,.akad..dr..Jožeta.Trontlja,.predsednika.SAZU,. dr..Ota.Lutharja,.direktorja.ZRC.SAZU,.dr..Nike.Kocijančič.Pokorn,.predstojnice. Oddelka.za.prevajalstvo.in.tolmačenje.FF,.in.dr..Marka.Snoja,.predstojnika.Inštitu-ta.za.slovenski.jezik.Frana.Ramovša..Sledila.je.zanimiva.okrogla.miza.z.naslovom. Terminologija v narodnem jeziku in dvo-/večjezičnost globalne družbe,.na.kateri.so. s.prispevki.sodelovali.gostje.iz.tujine:.Milica.Mihaljević.in.Bruno.Nahod.s.Hrvaške,. Sandra.Cuadrado.Camps.iz.Katalonije,.Susan.Lervad.z.Danske.in.Jan.Roukens.z. Nizozemske..Marjeta.Humar.je.govorila.o.položaju.slovenske.terminologije..Okro-gla.miza.je.ponudila.kar.nekaj.iztočnic.za.razpravo,.saj.so.terminološki.problemi,.s. katerimi.se.srečujejo.v.posameznih.državah,.zelo.različni..Nato.se.je.zvrstilo.nekaj. predavanj;.sklop.o.normiranju.in.standardizaciji.terminologije.je.začela.Gabriele. Sauberer.z.dunajskega.TermNeta.s.predavanjem.o.zagotavljanju.kakovosti.prevajal-skih.storitev,.sledili.sta.dve.predavanji.hrvaških.terminologov.–.v.prvem.sta.Lana. Hudeček.in.Milica.Mihaljević.govorili.o.načelih..normiranja.hrvaške.terminologije,. v.drugem.pa.so.Tomislav.Stojanov,.Tomislav.Portada.in.Kristian.Lewis.predstavili. nekaj.problemov.hrvaške.kemijske.terminologije..Ker.je.eno.predavanje.odpadlo,. smo.v.sklopu.terminologija.in.dvojezičnost.slišali.le.predavanje.Mateja.Accetta.o. problemih.pravnega.prevajanja..Popoldanskim.delavnicam.je.sledilo.družabno.sre-čanje.ter.ogled.razstave.Slovenski.impresionisti.in.njihov.čas.v.Narodni.galeriji. Drugi.dan.je.bil.posvečen.sklopu.tipologija.slovenske.terminologije..Andreja. Legan.Ravnikar.je.predavala.o.razvoju.slovenskega.strokovnega.izrazja,.Marjeta. Humar.o.sinonimiji.in.antonimiji.v.terminologiji,.Irena.Stramljič.Breznik.pa.je.na. primeru.botaničnega.izrazja.prikazala.tvorbeno.in.pomensko.tipologijo.terminov.. Nato.smo.slišali.nekaj.referatov,.v.katerih.so.avtorji.obravnavali.terminologije.po-sameznih.strok.–.Barbara.Sušec.Michieli.je.govorila.o.gledališki.terminologiji,.Ma-teja.Jemec.Tomazin.o.pravni.terminologiji,.Andrej.Paulin.o.tehniški.terminologiji,. Tina.Pečovnik.pa.o.vojaški.terminologiji..V.zadnji.skupini.prispevkov.so.se.pre-davatelji.osredotočili.na.terminološke.slovarje..Jakob.Müller.je.prikazal.nastajanje. Slovenskega.pravnozgodovinskega.slovarja.(do.1848),.Mojca.Žagar.Karer.elektro-tehniško.terminologijo.v.terminoloških.slovarjih,.Drago.Kladnik.in.Miha.Pavšek. pa.Geografski.terminološki.slovar..Predavanja.sta.sklenili.Jelka.Šmid.-.Korbar.in. Mirjana.Gašperlin.z.referatom.o.razvoju.slovenske.farmacevtske.terminologije.. Popoldanskim.delavnicam.je.sledil.vodeni.ogled.Ljubljane. Tretji.dan.terminološke.šole.je.začela.Nina.Ledinek.z.referatom.o.determino-logizaciji.geografske.terminologije..Sledil.je.sklop.o.terminologiji.in.korpusih,.v. katerem.smo.slišali.štiri.referate.–.Špela.Vintar.je.govorila.o.samodejnem.luščenju. terminologije,.Nataša.Logar.o.korpusih.v.terminografiji,.Katarina.Puc.o.Islovarju,. Miran.Željko.pa.o.povezavi.korpusa.in.terminologije..Predavanja.so.se.nadaljevala.s. sklopom.o.terminologiji.in.tehnologijah.znanja..Vojko.Gorjanc.je.predstavil.Sloven-ski.terminološki.portal,.Darja.Fišer.je.predavala.o.različnih.pristopih.za.avtomatsko. in.polavtomatsko.gradnjo.semantičnih.zbirk,.Borislava.Košmrlj.-.Levačič.o.izdelavi. ontologij.kot.fazi.terminografskega.dela,.Jasna.Belc.pa.o.ontologijah.v.terminologi- 174 Mojca Žagar Karer: Poletna terminološka šola ji. Kot zadnji so predstavili strukturo in razvoj terminološke podatkovne zbirke za hrvaščino gostje s Hrvaške: Damir Ćavar, Ivo Pavao Jazbec in Bruno Nahod. Poletna terminološka šola seje zaključila s podelitvijo certifikatov in nagovorom predsednice organizacije EAFT Fidelme Ni Ghallchobhair. Tuji gostje so tudi sicer poskrbeli za nekoliko širši (v)pogled, saj ima kljub temu, da so osnovna načela terminologije načeloma mednarodno veljavna, vsako jezikovno okolje svoje posebnosti. Glede na pozitiven odziv udeležencev lahko zaključimo, da je poletna šola uspela, število prijavljenih pa dokazuje, daje terminologija trenutno zelo aktualno področje. Pri pripravljanju in izvedbi šole so sodelovali strokovnjaki z različnih slovenskih institucij, to pa je dobra podlaga za tesnejše sodelovanje na področju slovenske terminologije v prihodnje. Mojca Žagar Karer Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana mojca.zagar@zrc-sazu.si 175 Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics – prispevki formalnih opisov slovanskih jezikov (nova Gorica 2006) andreja Žele IZVLEČEK: Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics (v nadaljevanju FDSL-zbornik) obsega devetnajst angleško napisanih prispevkov in je še pisna predstavitev znanstvene konference Formalni opisi slovanskih jezikov oz. Formal Descriptions of Slavic Languages, ki je od 1. do 3. decembra 2006 potekala na Univerzi v Novi Gorici. Od enaintridesetih predstavljenih prispevkov jih je tu objavljenih devetnajst. The volume Studies in Formal Slavic Linguistics Papers on Formal Descriptions of Slavic Languages ABSTRACT: The volume Studies in Formal Slavic Linguistics (hereinafter: the FDSL collection) contains nineteen articles in English and is the proceedings of the academic conference Formal Descriptions of Slavic Languages (Formalni opisi slovanskih jezikov), which took place from 1 to 3 December 2006 at the University of Nova Gorica. Nineteen of the thirty-one papers presented at the conference appear in this volume. Studies in Formal Slavic Linguistics..Contributions.from.Formal.Description.of. Slavic.Languages.6.5..(Held. at.the.University.of.Nova.Gorica,.December.1–3,. 2006.).Eds..Franc.Marušič,.Rok.Žaucer..Linguistik.International.19..Frankfurt.am. Main,.Berlin,.Bern,.Bruxelles,.New.York,.Oxford,.Wien:.Internationaler.Verlag.der. Wissenschaften.Peter.Lang.GmbH,.2008..354.str. Zbornik.Studies in Formal Slavic Linguistics.(v.nadaljevanju.FDSL-zbornik). obsega.devetnajst.angleško.napisanih.prispevkov.in.je.še.pisna.predstavitev.znanstve-ne.konference.Formalni.opisi.slovanskih.jezikov.oz..Formal.Descriptions.of.Slavic. Languages,.ki.je.od.1..do.3..decembra.2006.potekala.na.Univerzi.v.Novi.Gorici..Od. enaintridesetih.predstavljenih.prispevkov.jih.je.tu.objavljenih.devetnajst. Prispevki.v.angleščini.opisujejo.predvsem.oblikoslovno-skladenjske.in.glaso-slovne.pojave.v.slovanskih.jezikih.in.pristopi.z.izhodiščnim.poudarkom.na.opisu. in.analizi.oblik.so.kontrastivni..Ker.pa.so.obravnavani.slovanski.jeziki,.vključno. s.slovenščino,.je.prav.in.se.navsezadnje.tudi.spodobi,.da.je.vsaj.odziv.na.zbornik. napisan.v.slovenščini.. 177 Andreja Žele: Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics Naslove.izbranih.skladenjskih.obravnav.v.tej.predstavitvi.nisem.prevajala,. ker.že.nenatančni.prevod.lahko.vnese.brezpotrebne.nejasnosti,.zastranitve.ali.celo. dezinformacije..Uvodoma.torej.predstavljam.avtorje.in.članke.z.izvirnimi.(angle-škimi).naslovi.–.že.to.daje.pomenljivo.sliko.o.obsežnosti.in.različnosti.zaobjetih. vsebin.in.posledično.seveda.tudi.predstavo.o.obsežnosti.in.različnosti.obravnavane. problematike:.On Two Types of Negative Constituents and Negative Concord.(Želj-ko.Bošković,.9–35),.Restrictions on WH-Adjunct Movement in Serbian.(Carlos.de. Cuba,.Ivana.Mitrović,.37–54),.Decomposition of Nasal Vowels in Polish.(Bartłomiej. Czaplicki,.55–72),.Argument Structure of Czech Event Nominals.(Věra.Dvořáko-vá.-.Procházková,.73–90),.Morphological Complexity and Obstruent Devoicing in Slovene.(Alja.Ferme,.91–102),.Deriving Discontinuity.(Steven.Franks,.103–120),. Russian Aspect as Bidirectional Optimization.(Atle.Grønn,.121–137),.Bound to be Bound: on Certain Similarities between Pronominal and Anaphor Binding.(Nata-lia.Ivlieva,.Alexander.Podobryaev,.139–154),.Double Definiteness Constructions in Colloquial Bulgarian.(Vesselina.Laskova,.155–172),.Functional Generative Description, Restarting Automata and Analysis by Reduction.(Markéta.Lopatková,. Martin.Plátek,.Petr.Sgall,.173–190),.The Interaction between Stress, Syntax and Meaning in Slovenian Priscianic Formations.(Tatjana.Marvin,.191–212),.A Case Study of Predication.(Ora.Matushansky,.213–237),.Reflexive Clitics, Movement and Layered Case.(Lucie.Medová,.239–254),.Argument Structure in Russian Deverbal Nouns in -nie.(Anna.Pazelskaya,.255–272),.Revising Involuntary State Constructions in Slovenian (María.Luisa.Rivero,.Milena. Milojević.Sheppard,.273–289),. Type Shifting and Lexical Semantics in the Interpretation of Russian Conjoined Relational Nouns.(Peter,.Staroverov,.291–308),.Ordinary Property and Identifying Property WH-Words: Two kakoj-s in Russian.(Igor.Yanovich,.309–323),.Why are Case Markers in the Czech Nominal Declension not Cyclic Suffixes.(Markéta.Ziko-vá,.325–335),.Varietes of Most: on Different Readings of Superlative Determiners (Sašo.Živanović,.337–354). V.zvezi.s.tem.lahko.samo.obžalujem,.da.uredništvo.ni.izkoristilo.tudi.prilo-žnosti,.da.tak.znanstveni.dogodek,.ki.je.bil.tokrat.pri.nas,.ob.angleško.objavljenih. razpravah.ne.ponuja.tudi.krajših.povzetkov.razprav.v.slovenščini..To.bi.namreč. imelo.tudi.čisto.jezikoslovnopraktični.smisel.–.slovenščina.se.prek.različnih.vse-binskih.in.usmeritvenih.jezikoslovnih.obravnav.tudi.strokovnoizrazno.bogati..Tako. pa.zaenkrat.tudi.po.objavi.tega.sicer.vsebinsko.bogatega.in.problemsko.pomemb-nega.zbornika.za.smer.generativne.oz..tvorbene.slovnice.ostajamo.pri.izrazju.oz.. si.pomagamo.s.slovenskimi.ustrezniki,.ki.sta.jih.v.svojih.strokovnih.monografijah. v.slovenščini.posredovala.predvsem.J..Orešnik.in.M..Golden. Predvsem.iz.del.slednje,.tj..iz.del.M..Golden,.kot.sta.O jeziku in jezikoslovju (Ljubljana,.FF.22001).in.Teorija opisnega jezikoslovja, 1 Skladnja.(Ljubljana,.FF. 2001),.povzemam.nekaj.najosnovnejših.opredelitev.in.izhodišč.tvorbene.slovnice,.ki. so.bistveni.in.potrebni.za.boljše.izrazijsko-teoretično.razumevanje.razpravljalnega. pristopa.v.člankih.obravnavanega.zbornika: –.Tvorbena.slovnica.je.sistem.prvin.in.pravil,.je.formalna,.deduktivna.teori-ja,.v.kateri.jezikoslovec.izdeluje.model.jezikovnega.znanja.govorca.preučevanega. jezika.in.jo.s.podatki.rabe.jezika.preverja.in.popravlja..Osrednja.ravnina.tvorbene. 178 Andreja Žele: Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics slovnice.je.skladenjska.in.ta.bolj.poudarja.sestavniška.kot.odvisnostna.razmerja;. danes.se.v.preučevanju.jezikovnih.pojavov.osredinja.na.odkrivanje.njihovih.uni-verzalnih.lastnosti. –.Tvorbena.slovnica.dopolnjuje.in.eksplicira.opise.tradicionalne.in.struktu-ralne.slovnice,.predvsem.dodatno.opozarja,.da.je.treba.razložiti.tudi.tiste.lastnosti. jezika,.ki.jih.imamo.v.vsakdanji.rabi.jezika.za.samoumevne..Cilj.tvorbene.slovnice. je.izdelati.teorijo.jezikovnega.znanja,.tj..slovnico.načel.in.parametrov;.razlikuje.se. med.univerzalnimi.načeli.naravnega.človeškega.jezika,.za.katera.se.domneva,.da.so. vrojena,.ter.parametriziranimi.načeli,.ki.so.specifična.za.podmnožice.jezikov. –.Tvorbenik.sodbe.govorca.o.sprejemljivosti.(acceptability).izrek.formalizira. v.napovedi.o.pravilni.oblikovanosti.(well-formedness),.tj..slovničnosti.(grammati-cality).povedi..Sprejemljivost.pripada.preučevanju.rabe.jezika,.»slovničnost«.pre-učevanju.jezikovne.zmožnosti,.vendar.tako,.da.je.slovničnost.eden.od.dejavnikov,. ki.opredeljujejo,.kaj.je.v.rabi.jezika.sprejemljivo. –.Za.prepričljivost.jeziko/slo/vnega.preučevanja.v.tvorbenem.pristopu.je.po-udarjeno.upoštevanje.zlasti.treh.zahtev.–.podatkovne.ustreznosti.(observational. adequacy),.opisne.ustreznosti.(descriptive.adequacy).in.razlagalne/pojasnitvene. ustreznosti.(explanatory.adequacy). V.nadaljevanju.bom.nanizala.nekaj.bistvenejših.ugotovitev,.ki.spodbujajo.še. dodatno.primerjavo.s.slovenščino. ali. pa.samo.še.potrjujejo.pojave.in.trditve,.že. znane.v.slovenskem.jezikoslovju..Že.uvodoma.so.izpisani.vsi.avtorji.in.članki.(z. obsegom.po.straneh),.tako.da.bo.v.nadaljevanju.že.iz.navajanih.strani.razvidno,.ka-teri.članek.je.komentiran;.načelno.pa.lahko.poudarim,.da.so.tu.izbirno.upoštevani,. povzemani.in.pokomentirani.predvsem.članki.s.skladenjsko.problematiko..Splošni. pristopi.tvorbene.slovnice.so.uporabljeni.pri.opisu.in.razlagah.posameznih.skla-denjskih.pojavov,.kot.so.npr.: –.Pogoji,.zmožnosti.in.razmerja.skladenjskopomenske.rabe.nihče/nič.in.kdorkoli/karkoli,.predvsem.glede.na.zanikane.stavčne.povedi.–.nihče.ima.veliko.bolj. zoženo.skladenjskopomensko.rabo,.ker.je.tudi.ožje.vezana.na.zanikano.povedje.oz.. na.t..i..dvojno.zanikanje.sploh,.npr..Ne želi nikogar videti / Nikogar ne želi videti (nasproti.Ne želi, da bi kogar koli videl);.v.primeru.kontrastivne.srbohrvaško-angle-ške.obravnave.se.primere.niko.označuje.z.ni-item.in.primere.z.iko z i-item..Čeprav. se.poudarja.odločilnost.prostega.besednega.reda,.je.premalo.opozorjeno.na.(vsaj. kdaj.odločilni).vpliv.členitve.po.aktualnosti,.ki.dopušča.slovnično.pravilno,.ven-dar.glede.na.izhodiščno.poved.spremenjeno.skladenjskopomensko.rabo,.npr..Ona ne ljubi nikogar, Ona ne ljubi kogar koli,.Ne želi nikogar/ničesar/nič videti,.Ne želi kogarkoli/karkoli videti.ipd.;.na.dopustnost.oz..slovnično.zmožnost.določene.rabe. vsekakor.vpliva.izpustnost.oz..eliptičnost.in.zato.mora.biti.upoštevana,.npr..Ona ne mara nikogar/ničesar/nič, Ona ne mara kogarkoli/karkoli.ipd..(18,.29). –.O.možnih.skladenjskih.premikih.vprašalnic.govorimo.kot.o.izraženih.skla-denjskih.vprašalnih.k-premikih.(wh-movement).. Po.nekem.splošnem.načelu. so. okoliščinske.oz..prislovne.vprašalnice.levo.od.delovalniških.oz..samostalniških. vprašalnic,.in.tudi.sicer.med.vprašalnicami.velja.neka.hierarhija,.npr..Kako si koga za kaj prepričal?.Delovalniške.vprašalnice.so.načeloma.lahko.zamenjajo.tako.za. resnična.kot.za.neresnična.dopolnila,.npr..Kaj znaš/obžaluješ …?,.Kaj verjameš …?,. 179 Andreja Žele: Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics okoliščinske.vprašalnice.pa.so.navadno.zamenjava.za.neresnična.dopolnila,.npr.. Zakaj verjameš …?.(nasproti.npr..Zakaj znaš …?);.glede.na.valenco.oz..vezljivost. je.odločilna.tudi.glagolska.oz..povedkova.izbirnost.tako.delovalniških.kot.okoli-ščinskih.vprašalnic.(41,.47,.48). –.Pri.obravnavi.udeleženskosti.velja,.da.isto.udeležensko.okolje.obdržijo.tudi. samostalniki.dejanj.in.procesov,.izpeljani.iz.določenih.glagolov;.ohrani.se.tudi.hi-erarhija.udeleženskih.vlog,.ki.je.izražena.tudi.s.hierarhijo.sklonov,.npr..rodilnikom. (od.katerih.se.osebkov.popridevi.v.svojilni.pridevnik),.sledi.orodnik,.npr..sosedovo surovo pretepanje otrok in živine s palico..Tudi.v.pretvorbah.se.jasno.ohranja.oz.. vzpostavlja.razmerje.med.udeleženskimi.določili.in.modifikacijskimi.dopolnili,.z. dodatnim.ohranjanjem.predvsem.vidskosti.(79,.87).. –.Pri.povzročanju.diskontinuitete.besedila.oz..pri.rušenju.koherentnosti.bese-dila.s.prostimi.morfemi.ali.s.polnopomenskimi.leksemi.se.zastavlja.vprašanje,.do. katere.mere.je.v.posameznem.jeziku.to.dopustno.oz..tudi.še.logično,.da.se.namreč. s.tem.ne.poruši.smisel.sporočanega;.in.do.katere.mere.se.lahko.še.govori.o.stili-stični.nevtralnosti.ali.zaznamovanosti.znotraj.funkcijskih.zvrsti.knjižnega.jezika. in.kje.se.meja.med.skladenjsko.nezaznamovanostjo.in.zaznamovanostjo.že.prevesi. iz.knjižnosti.v.pogovarjalnost,.npr..Danes se mi ne ljubi govoriti : Danes se mi ne govori,.Ne nastavljaj se pred mano : Ne nastavljaj se mi pred mano.ipd..Umestno. bi.bilo.vprašanje,.ali.je.za.jezike.z.deklarirano.prosto.stavo.vrivanje.različnih.besed. in.besednih.zvez.zlasti.stilno.zaznamovano.(105,.106,.119).. –.Uporaba.elementov.optimalnostne.teorije.je.možna.tudi.v.koherentni.ruski. teoriji.vida..V.razmerju.rabe.med.dovršnikom.in.nedovršnikom.so.poudarjene.zlasti. posebne.rabe.kot.npr..zanikani.velelni.dovršnik.v.primerih.Čez deset minut bo že pozno. Pazi, ne zamudi! / Pazi, da ne zamudiš!.(nasproti.npr..Ne zamujaj, prosim!).. Sicer.je.dovršnik.informativno.in.smiselno.močnejši.kot.nedovršnik..Z.vidika.po-menskosti.vida.je.poudarjeno.bistvo.besedilnih.različic.vida.oz..odvisnost.vida.od. sobesedila.(122,.128,.129,.131,.135). –.Opozorjeno.je.na.konkretne.dvoumnosti.pri.navezovanju.oz..pri.anaforični. rabi.zaimkov.tipa.P e t r o v u č i t e l j g a j e h v a l i l ,.D e k l i c a i m a r a d a n j e n o p s i č k o .(nasproti.Deklica ima rada (lastno/svojo) psičko).ipd..Potrebno.je.preverjati.navezovalne. zmožnosti.povratnih.zaimkov.in.zaimkov.sploh,.npr..Peter je Pavlu prepovedal govoriti o sebi/njem, Skrbno je pogledal za sabo.(nasproti.npr..Zaskrbljeno je pogledal za njim);.pri.tem.je.pomembna.oddaljenost.anaforične.zaimkovne.navezave. od.odnosnice.in.pa.odločitev,.kateri.izrazi.v.povedi.morajo.ostati.nenavezani.oz.. neistovetni.z.nobeno.drugo.samostalniško.zvezo.v.isti.stavčni.povedi..Zdi.se,.da. je.tudi.v.teh.primerih.premalo.poudarjena.odločilna.skladenjskopomenska.vloga. izbranih.uporabljenih.glagolov.(143,.147,.153).. –.Zveza.določni.členek.ta.+.pridevnik.je.tipična.za.pogovarjalno.zvrst.jezi-ka;.v.prispevku.se.ne.razlaga.samo.kot.stilistično.zaznamovana.raba,.ampak.tudi. kot.skladenjskorazločevalna.raba.v.smislu,.da.se.pri.rabi.Moj ta bivši mož je pjanc (v.nasprotju.z.Moj bivši mož je pjanc).zaradi.ta.lahko.še.dodatno.razume,.da.ima. govoreča.že.drugega.moža.(168–170)..Zlasti.z.vidika.pogovarjalne.slovenščine.je. koristna.analiza.različne.možne.skladenjskopomenske.uporabe.besed.največ.in.ve-čina.(338,.339,.347,.353). 180 Andreja Žele: Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics Andreja Žele Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana andrejaz@zrc-sazu. si –.Pristop.tvorbene.slovnice.s.formalnimi.in.funkcionalnimi.opisi.se.je.poka-zal.kot.uporaben.za.štiristopenjsko.računalniško.analiziranje.z.določeno.stopnjo. redukcije..Poudarjene.in.upoštevane.so.zahteve.pomensko-skladenjske.pravilnosti/ slovničnosti.stavkov.(correct.sentences.of.the.language.LC),.izrazna/formalna.rav-nina.jezika.(formal.language.LM).in.možnost.shematske.pretvorbe.(the.relation.by. a.sequence.of.translation.schemes.SH).med.jezikovnimi.ravninami,.pri.čemer.mora. biti.zagotovljena.korektnost.stavkov,.lem,.oblikoslovnih.kategorij.in.vezljivostnih. oz..vseh.skladenjskih.podatkov.–.slednje.je.še.zlasti.pomembno.za.slovanske.jezike. z.visoko.stopnjo.prostega.besednega.reda..Pri.vsem.naštetem.je.važno.vključevanje. teorije.besednih.zvez,.teorije.udeleženskih.vlog,.teorije.sklona.in.teorij.vezalnosti,. navezovanja.in.omejevanja.(173,.176,.188).. –.Tudi.z.vidika.skladenjskega.besedotvorja.je.koristna.in.pomenljiva.razdelava. primerov.bralec : aretiranec.–.ti.primeri.s.skupnim.-ec.na.deležniški.-l.in.-n.teore-tično.združujejo.besedotvorje,.pomenotvorje.in.skladnjo.(197,.210–211). –.Opozorjeno.je.tudi.na.različno.skladenjskopomensko.rabo.besedice.se.v.sm i-slu.različne.stopnje.vršilskosti.in.modalnosti,.npr..Otrok se je končno trajno izročil staršem,.Ani se je plesalo.(240,.276). Članki.samo.še.dodatno.potrjujejo,.da.je.sodobna.teorija.opisnega.jezikoslovja. pomembna.vzporednica.in.koristno.dopolnilo.že.obstoječim.uveljavljenim.jeziko-slovnim.smerem.v.slovenskem.prostoru..Kot.je.bilo.že.omenjeno,.sem.pogrešala. prizadevanje.vsaj.nekaterih.slovenskih.avtorjev.in.pa.seveda.obeh.urednikov.zbor-nika,.da.bi.opisanim.jezikoslovnim.pristopom.dodali.tudi.slovenske.jezikoslovne. ustreznice,.kar.bi.se.(vsaj).deloma.dalo.narediti.že.z.dodanimi.kratkimi.slovenskimi. povzetki.k.sicer.v.celoti.angleškim.razpravam. Na.splošno.pa.sem.med.seznami.literature.na.koncu.člankov.pogrešala.navaja-nje.uporabljenih.korpusov.in.zbirk.kot.gradivnih.virov,.iz.katerih.so.avtorji.črpali. uporabljane.in.obravnavane.zglede. Opazno.je.tudi.kronično.pomanjkanje.slovenistične.strokovne.literature,.kar.je. lahko.problemsko.zlasti.v.člankih,.ki.v.kontrastivno-problemsko.obravnavo.vklju-čujejo.tudi.slovenščino.. Vsekakor.so.tovrstni.zborniki.res.idealna.možnost.in.priložnost,.da.v.svetov-no.jezikoslovje.vključujemo.ne.samo.slovenski.prostor,.ampak.po.najboljših.močeh. tudi.slovensko.jezikoslovje.s.slovenskim.izrazjem. 181 Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca marca za prvi in do konca julija za drugi zvezek v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma v juliju in novembru. Razen delavcev Inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo za pisanje posebej vzpodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Predviden okvirni obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do pet, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del do 10 strani. Tekste, ki morajo biti izvirni in še ne objavljeni, je treba oddati uredništvu na disketi 3,5 in vnesene v oknih v programu Word ter v pisavi Times New Roman (velikost 10). Vse posebne in naglašene znake, ki se jih ne da vnesti prek tipkovnice, je treba vzeti iz Wordovih Simbolov, Wordovih naborov Brane 1,12, 3,4 ali navesti zanje posebne kode. Pri tabelah, grafih ipd. je treba upoštevati format Jezikoslovnih zapiskov. Pri pisanju naj avtorji ne uporabljajo slogov. Oblikovanje prispevka naj prepustijo Založbi ZRC, označene so lahko pisave krepko, ležeče, podčrtano. Disketi naj bo priložen iztis na formatu A 4 v dveh izvodih. Razprave in članki morajo imeti na začetku slovenski izvleček. Temu bo sledil angleški prevod izvlečka. Na koncu bo angleški povzetek (avtorji naj slovenski izvleček in povzetek odtisnejo posebej za prevajalko). Povzetek naj ima največ 15 vrstic. Prispevki v razdelku GRADIVO, OCENE, POROČILA imajo na začetku slovenski in angleški izvleček. Pri člankih in razpravah mora biti pred povzetkom seznam virov in literature ali navedenk, ki se nanašajo na obravnavano tematiko. Pri tem naj se avtorji ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Pri navajanju virov in literature je zaželeno, da se ime, kije zapostavljeno priimku z vejico, (po možnosti) navede neokrajšano. Vse prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo in jih pred oddajo v tisk vnesejo na disketo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku ODMEVI. Naslov uredniškega odbora Jezikoslovnih zapiskov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160, e-pošta: ISJ@zrc-sazu.si Glavni urednik: telefon: 01 4706 177; e-pošta: keber@zrc-sazu.si JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 14 • 2008 • 2 RAZPRAVE IN ČLANKI Jožica Skofic, Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Robert Grošelj, Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredlofnega mestnika v luči razvoja slovničnega opisa Valerij Leonidovič VasiPev, K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu ruskim severo-zapadom i Sloveniej Elena Savelieva, Frazemi s pomenom 'premikati se' v slovenskem knjižnem jeziku Mojca Žagar Karer, Geografski termini in frazeologija GRADIVO Jurij Rojs, Frazeologija v prozi Janka Kersnika OCENE, POROČILA Nataša Jakop, Notica o mednarodni konferenci EUROPHRAS 2008 France Novak, Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju (jezikoslovni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja) (Ljubljana, 17.-19. april 2008) Jurij Rojs, Alefirenko, N. F., Zolotyh, L. G., Frazeologičeskij slovar': Kul'turno-poznavatel'noe prostranstvo russkoj idiomatiki, Moskva 2008 Jurij Rojs, Bol'šoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka, Otv. red. V. N. Te/ija, Moskva 2006 Silvo Torkar, 14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu od 9. do 16. septembra 2008 Mojca Žagar Karer, Poletna terminološka šola (Ljubljana, 4.-6. 9. 2008) Andreja Žele, Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics - prispevki formalnih opisov slovanskih jezikov (Nova Gorica, 2006) 9770354044012