Arheološki vestnik 
(Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 323-332 
METALOGRAFSKA PREISKAVA BRONASTIH 
PRAZGODOVINSKIH PREDMETOV IZ ORMOŽA 
MILICA PETERŠIČ-ČOBAL 
Vinarska 8a, YU-62000 Maribor 
Ormoška naselbina je pripadala prebivalstvu mlajše kulture žarnih grobišč.1 Sodi 
v tako imenovano ruško skupino, ki obsega najdišča doline Drave od Ruš do Ormoža. 
Po drugi svetovni vojni so bile opravljene obsežne arheološke raziskave naselbine, 
ki jih je vodila najprej Bernarda Pere, pozneje pa Marjana Tomanič-Jevremov.2 Med 
izkopavanji, ki so znotraj naselbine, utrjene z mogočnim nasipom in jarkom, odkrila 
ostanke številnih stavb in pravokotno mrežo ulic, so bile najdene izredne množine 
^ramike, a le malo kovinskih predmetov oziroma drobcev. Z namenom, da bi 
Ugotovili metalurške postopke, ki so jih prebivalci naselbine uporabljali pri izdelo-
Vanju različnih bronastih predmetov, smo metalurško preiskali nekaj bronastih 
najdb (si. 1), ki jih tako kot vse ostale najdbe hranijo v Pokrajinskem muzeju v Ptuju. 
Ormoška naselbina ni bila običajna poljedelsko-živinorejska vas, saj najdbe 
kažejo, da je v njej potekala obsežna obrtno-predelovalna dejavnost. Odkrito 
iivarsko orodje in ostanki žlindre dokazujejo, da so se z livarstvom ukvarjali že v 
Najstarejši ormoški stopnji. Za taljenje potrebno rudo so verjetno kopali v rudiščih 
bakrove, svinčeve in cinkove rude na Pohorju.1 To področje je bilo v oligocenu 
Podvrženo magmatskemu delovanju, zato so bili minerali orudeni še z magnetitom 
ln nekaterimi sulfidi. To dejstvo je posebej pomembno glede na rezultate naše 
Preiskave bronastih najdb iz ormoške naselbine. 
Za metalografsko preiskavo4 so bili izbrani vzorci, prikazani na si. 1: 1-29. Če 
Zri na h'tr0 Pre8leclarno- vidimo, da so tisti do vključno št. 7 iz večjih količin snovi 
debelino do 10 mm, nadaljnji pa iz relativno majhnih količin brona, z zelo majhno 
ebelino 15 ^o 3 mm. Že to nas opozarja, da je bilo pri izdelavi teh kovinskih 
Predmetov uporabljenih več postopkov. 
Za p^i vzorec smo vzeli fragment kosa si. 1: 1, ki je bil pripravljen za 
p^ oskopski pregled in jedkan. Metalografski prikaz mikrostrukture je na t. 1: 1. 
kr- lntenzivnem jedkanju brona je izstopila izrazita kristalna struktura vejastih 
odrt °V' ki so Posll,dica daljšega strjevanja bronaste zlitine. To je značilna struktura 
vid' 3 materiala. kar potrjuje, da je bil ta izdelek narejen z ulivanjem. Po vzorcu 
so vkl° Vclik() število drobnih temno sivih pik, ki so v naravi modrosive barve. To 
niso hU<!ki sulfid()V. ki so bili že v osnovni rudi, pri pridobivanju bakra iz nje pa 
mai'i v ct'loli odpravljeni. Po strukturi je videti tudi, da ta bron vsebuje zelo 
odstotek kositra. 
za k lina naslednjega vzorca (si. 1: 2) se zelo spreminja, kar je zelo pomembno 
vsej81'1®10 ulivanJa Ta vzorec smo dali tudi v elektronsko analizo, da bi ugotovili 
t»tia n°St kosit,a in bakra in kvaliteto vključkov. Metalografski posnetek (t. 1: 2) 
dražite primarne kristale bakra z raztopljenim kositrom v obliki vej, ki jih 
Ji« 

obkroža zadnja strnjena faza z višjo vsebnostjo kositra, ki je tudi rahlo korodirana. 
To je značilna struktura ulitega brona. Ponovno opažamo veliko vključkov sulfidov, 
ki so na posnetku vidni razpršeni, obdani z rahlo temno črto. Za analizo teh 
vključkov je bila narejena tudi elektronska slika (t. 1: 4). Bele lise pomenijo vsebnost 
žvepla, kar je bilo dokazano z analizo. Pri istem vzorcu je bila preverjena tudi 
vsebnost bakra, ki se giblje v mejah od 83,3 do 95,0 %. Vsebnost kositra je nizka in 
se giblje v mejah od 3,2 do 7,9%; seveda je manjši odstotek kositra v primarno 
izločenih strjenih kristalih in večji v nazadnje strjenem bronu. Podobne vključke 
sulfidov, kot jih imamo v tem vzorcu, bomo srečali tudi v vseh drugih izdelkih iz te 
preiskave. 
Fragment noža (si. 1: 3) je bil prerezan in nato obdelan za mikroskopsko 
preiskavo. Ostrine so že močno korodirale in so prevlečene z globoko patino. Sredina 
materiala je prikazana na t. 1: 3. Na tem mikroposnetku vidimo izrazito strukturo 
ulitega brona s spreminjajočo se vsebnostjo raztopljenega kositra. Zaradi same 
strukture in delno močne korozije je prisotnih še nekaj lunkerjev. 
Primer debelega odlitka iz brona je tudi vzorec na si. 1: 7. Njegova mikrostruktura 
je prikazana na t. 1: 5. Vidna je značilna dendritna (vejasta) oblika kristalov, ki 
potrjuje, da je bil izdelek narejen z ulivanjem. Nekaj drobnih sivih pik potrjuje tudi 
vsebnost sulfidov. 
Drugačno tehnologijo izdelave brona kaže vzorec na si. 1: 10. Metalografska slika 
zgornjega konca izdelka (t. 1: 6) kaže mikrostrukturo, ki je vsa prepojena z drobnimi 
vključki sulfidov v obliki temno sivih drobnih črt, ki potrjujejo, da je bil vroč 
material kovan v končno obliko. Smer kovanja nam kažejo ožje strani teh črtastih 
sulfidnih vključkov. V strukturi opazimo tudi homogena poligonalna zrna kristalov 
brona, ki dokazujejo, da so za izdelavo tega kosa prvotno odlit bron dalj časa močno 
pregrevali na temperaturi nad 550" C, da so nastali homogeni poligonalni kristali z 
dvojčičnimi lamelami. Prisotnih je še nekaj večjih lunkerjev in oksidov, usmerjenih 
v isto smer zunanje obdelave. 
Fragment odlitka na si. 1: 4 je bil izbran za mikroanalizo in raziskavo na 
Metalurškem inštitutu v Ljubljani. Mikrostruktura, ki jo prikazuje posnetek na t- 2'-
7, ima značilno strukturo ulitega brona, ki ustreza 14% bronu. Po kristalnih mejah 
opažamo tukaj še fazo delta, ki ima zelo visok odstotek kositra: analiza na tem 
področju je pokazala, da je kositer dosegel 29,0%. Vsebnost bakra se giblje o° 
najnižjega odstotka v tej fazi (66,6%) do 87,5%. Posebnost tega brona je velik3 
prisotnost sulfidov, ki so v naravi modrosive barve, na mikroposnetku (t. 2: 7) Pa 
označeni s puščicami. Eno tako področje prikazuje elektronska slika z večj 
povečavo (t. 2: 8). Bele lise na njem predstavljajo sulfidne vključke. Razvrstite 
legiranega kositra v tem bronu ponazarjajo bele lise na t. 2: 10. Ta posnetek, 
zajema isto področje kot prejšnji (t. 2: 8), kaže, da je krožno razporejeni sulH 
preprečil, da bi prišlo do zlitja bakra na sredini tega področja s kositrom. Razvrsti e 
delta faze tega vzorca vidimo pri enaki povečavi na t. 2: 12. 
Fragment odlitka s si. 1: 6 je metalografsko prikazan na t. 2: 9. Tudi on m1" 
značilno dendritno (vejasto) strukturo ulitega brona. Svetle ploskve na mikroposne 
SI. 1: Metalografsko preiskani bronasti predmeti iz prazgodovinske naselbine v 
Ormožu. - Vse =1:2. .,ung 
Abb. 1: Metallographisch untcrsuchte Bronzegpgenstfinde aus der vorgeschichtlichen Sie" 
in Ormož. - Alles «1:2. 

1.01 
4 
t 
« b 5 
p []- r 
- • 
10 
I I 
11 
12 
13 
14 
15 
L. 
16 
17 
19 20 
21 b 
P II 
*21a ^21c U • 
22 23 
24 * 25 
27 
29 a 
29 b 

ku prikazujejo primarne strjene kristale brona z višjo strjevalno temperaturo in z 
višjo vsebnostjo bakra. Ta vzorec je relativno poškodovan in vsebuje nekaj vključkov 
patine (siva lisa na zgornjem delu posnetka). 
Na t. 2: 11 je prikazana mikrostruktura igle na si. 1: 12. Pri zelo veliki povečavi 
so vidni poligonalni kristali homogenega brona s popolnoma raztopljenim kositrom 
in številni vključki sulfidov, ki so svetlo sive barve in obdani s temno sivo črto, 
razvrščeni pa vzporedno z robovi igle. To nam potrjuje, da je bil bron po odlivanju 
močno pregrevan in še vroč po rahlem strjenju kovan in vlečen v obliko igle. Visoka 
prisotnost sulfidov je seveda tudi tukaj le posledica njihove nepopolne odstranitve 
pri pridobivanju brona iz rude. 
Mikrostrukturo vzorca na si. 1: 8 kaže t. 3: 13. Že na prvi pogled vidimo, da gre 
za doslej še neznano strukturo. Znotraj homogenih poligonalnih kristalov brona 
opažamo še bolj drobne poligonalne kristale, znotraj katerih vidimo goste, vzpored-
ne, kratke temno sive črte, ki potrjujejo, da je bila tordirana žica narejena z zunanjo 
dodelavo brona v hladnem stanju drsne lamele, kar se teoretsko razlaga v metalurgiji 
šele zadnji čas. Izdelovalec je najprej odlil bron v prvotno livno obliko, mu nato 
skoval ostre robove in ga nazadnje še zasukal. Veliki kristal poligonalne oblike desno 
zgoraj na t. 3: 13 izvira iz sredine prvotno ulite palčke. Poligonalna kristalna zrna 
v bronu dobimo le z izjemno dolgotrajnim žarjenjem brona pri temperaturi, višji od 
550° C. Drobne sive pike so v naravi modrosive barve, kar dokazuje prisotnost 
sulfidov. 
Mikrostrukturo vzorca bronastega gumba na si. 1: 9 prikazuje t. 3: 14. Na 
posnetku vidimo le jedro gumba, ker je ostalo že propadlo zaradi korozije. Posnetek 
kaže značilno dendritno (vejasto) strukturo ulitega brona. Tako drobna struktura 
kaže na majhen odlitek. Vsa je prepredena z vključki sulfidov, ki se na posnetku 
vidijo kot drobni ostri temno sivi madeži. 
Fragment starega upognjenega kosa brona na si. 1: 5 je prikazan v več posnetkih, 
in sicer v drugi fazi predelave odlitega brona. Prva dva mikroposnetka kažeta 
področji a in b na si. 1: 5. Mikrostruktura vzorca na t. 3: 15 (področje a) kaže v 
zgornjem kotu izrazito strukturo ulitega brona. Spodnji desni kot pa kaže že delno 
nagrbančene piramide lite strukture, kar je posledica poznejšega prikovanja izdelka 
na tem delu. Diagonalna, široka, temno in svetlo siva lisa predstavlja oksidirano 
področje, nastalo pri kovanju in ukrivljanju tega izdelka. Mikrostruktura na t. 3: l6 
(področje b) prikazuje pri isti povečavi ravno področje, kjer se je bron ukrivil za 
180° pod pritiskom izdelovalca. Temno siva velika lisa na levi strnai posnetka kaže 
to točko pregiba. Na desni strani pa vidimo zaradi močnejše deformacije litega brona 
bolj zgoščene drobne, tanke, sive črte, ki so nastale iz prvotne vejaste oblike. Ta l'ta 
struktura je bolj izrazita na področju manj deformiranega materiala desno spodaj-
Da je bil ta material po ulivanju še naknadno upognjen, potrjujejo še naknadne 
razpoke (na posnetku vidne kot temno sive krajše črte), ki so oksidirale. Te drobne 
razpoke mikro velikosti ne zmanjšujejo kakovosti izdelka. Slika na t. 3: 17, dobljena 
z veliko povečavo, kaže znotraj kristala z dendritno strukturo veliko vzporedni 
sivih črt, ki dokazujejo, da je bil ta izdelek po ulivanju še hladno deformiran. 
Vzorec igle na si. 1: 16 z debelino do 2,5 mm je prikazan na t. 3: 18. V tak 
drobnem kosu smo pričakovali homogeno strukturo poligonalnih kristalov bron ^ 
na tem posnetku pa vidimo še velike sive lise, ki dokazujejo nekoliko krajši ^ 
homogenizacije in ostanke področij z višjo vsebnostjo kositra. Celotni vzorec 

mikroposnetku je izpolnjen z drobnimi pikami sive barve, ki predstavljajo sulfidne 
vključke v bronu. 
Tudi žička na si. 1: 11 ima visoko vsebnost sulfidnih vključkov, kar prikazuje 
elektronska slika na t. 4: 20. Mikrostruktura iz tega vzorca je prikazana na posnetku 
t. 4: 19. V tej tanki žici vidimo popolnoma homogene kristale s popolnoma 
raztopljenim kositrom. Vsebnost kositra v vzorcu se giblje od 9,3 do 11,7 %. Vsebnost 
bakra je 91,0%. Da je razvrstitev kositra tudi pri tej visoki vsebnosti enakomerna, 
Potrjuje elektronska slika na t. 4: 21. Vidimo, da je prazgodovinskim mojstrom 
uspelo doseči popolno homogenizacijo zlitine pri za bron razmeroma visokem 
odstotku kositra, za kar je bilo potrebno dolgo segrevanje odlitka. V strukturi ne 
opažamo nobenih drsnih lamel, zato kaže, da je mojster dosegel končno obliko s 
toplim preoblikovanjem. 
Vzorec na si. 1: 13 je izredno dolga, na vrhu priostrena igla. Mirkostruktura 
vzdolžnega preseka je na t. 4: 22. Ta vzorec vsebuje 7,5 do 9,9 % kositra in v 
Povprečju 93 % bakra. Na posnetku opazimo v vzdolžni smeri usmerjene sulfidne 
vključke, obkrožene s temno črto. To je dokazano tudi z mikroanalizo, katere 
elektronska slika (t. 4: 23) v beli barvi prikazuje porazdelitev žvepla. Zanimivo je, 
da je bila na istem vzorcu odkrita tudi prisotnost svinca, katerega razvrstitev in 
usmerjenost se na istem mestu na sliki (t. 4: 24) ujemata s porazdelitvijo žvepla. To 
vsebnost svinca si lahko razlagamo le tako, da so izhodne rude vsebovale tudi svinec. 
S. Pahič, K predslovenski naselitvi Slo-
venskih goric in Pomurja, v: Svet med Muro 
Dravo (1986) 158 ss; Arheološka najdišča 
aloveniie (1975) 320. 
B. Pere, K stratigrafiji žarnogrobiščne 
naselbine v Ormožu, Arh. vest. 13/14, 1962/63, 
/5 ss; M. Tomanič-Jevremov, Arheološka ra-
•skovanja Ormoža in njegove okolice, Ormož 
s*ozi stoletja 2, 1983, 25 ss. 
3 B. Teržan, Das Pohorje - ein vorgeschicht-
Iiches Erzrevier?, Arh. vest. 34, 1983, 51 ss. 
4 Zahvaljujem se tovarišu Branetu Lamutu 
za posredovanje bronastih predmetov, Meta-
lurškemu inštitutu v Ljubljani za analize na 
elektronskem mikroanalizatorju in tovarišici 
Larisi Čobal za risbe. 
MeTALLOGRAPHISCHE UNTERSUCHUNG DER BRONZENEN VORGESCHICHTLICHEN 
GEGENSTANDE AUS ORMOŽ 
Zusammenfassung 
(AhKUS der Samml<JiK des Regionalmuseums in Ptuj haben wir 29 BronzesUicke ausgesucht, 
aus 11 und sie f0r dic' metallographische mikroskopische Untersuchung bestimmt; die 
gew6hUen Gegenstfinde wurden in der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož entdeckt. Die 
in d 8raPhische Untersuchung erleichtert uns festzustellen, auf welcher Entwieklungsstufe 
2Ug,er v°rgeschichtlichen Zeit das Wissen Ober die Weiterverarbeitung der Grundmetalle lag. 
M WU(i dadurch der Inhalt der Unreinigkeiten in bronzenen Erzeugnissen bekannt. 
inwir stellte test, dull man sich bereits in der vorgeschichtlichen Zeit daruber im klaren war, 
schaf. n,8ich der Prozentsatz des Zinnanteils bei der Bronze auf die endgttltige Qualitfitseigen-
sich ,des bronzenen Erzeugnisses auswirkt. Bei der Verarbeitung der Bronze bediente man 
eino piU^er dem EingieBen auch der Wflrmebearbeitung der AbgUsse. Dadurch erreichte man 
(z h '""eitliche Struktur der AbgUsse, so dali man daraus auch dtinne und feine Gegenstfinde 
16%' yl('ln) herstellen konnte. Der Prozentsatz des Zinngehalts ist im Durchschnitt 3,5 bis 
die w« Hcrstellung des tordierten Drahts verwendete man auBer dem EinguBverfahren noch 
KanCT'Verarbeitun8 und danach die Oberflfichenbearbeitung (das Schmieden von scharfen 
' bt'i niedrigen Temperaturen. Eine solehe Bearbeitungsweise zeigt sich im Vorkommen 

der Gleitlamellen in der Struktur, was die theoretische Metallurgie erst in der neuesten Zeit 
zu erklaren vermag. Auch bei den feinen Erzeugnissen waren die Abgiisse gut gelungen. Sowohl 
in den Abgiissen als auch bei alien feinen Nadeln, hat man das massenhafte Vorhandensein 
von Sulfiden festgestellt, die schon im Grunderz vorhanden waren und bei der Bearbeitung 
nicht entfernt werden konnten. 
Die metallographische Untersuchung wurde in der GieBerei von Maribor durchgefiihrt, die 
Analyse des Schwefel- und Bleigehalts aber mittels des elektronischen Mikroanalysengerats 
im Metallurgischen Institut in Ljubljana gemacht.