Aleksander Blok
Mesto si v škrlat odelo je obraz mrtvaško siv, in telo okamenelo je krvavi sij žalil.
Zid tovarne, šipo, kamen, blatni rdečkasti rokav, z glave padajoči pramen — vse zaton je obsijal.
Kakor sonce se iskrijo konjske grive iz zlata, ponorelo se podijo prsi lakotnih megla.
Rdeči hišnik pljuska vedra vode na škrlatni tlak. Plešejo ognjena bedra cipe, noga tolče takt.
Iz donečega zvonika kaže gneči golih meč zvon broneni, zvon veliki jezik rdeče krvaveč.
28. junij 1904
545