GLAS IZ PRAKSE | 2019 | št. 4 | Vzgoja & izobražeVanje 41 branje V projekt U medgeneracijskega branja Mag. tilka jamnik Podpredsednic a Društv a Br alna z načk a Slo v enije – ZPMS P ri Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS smo v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS v šolskem letu 2014/2015 osnovali projekt MEDGENERACIJSKO BRANJE MLADINSKIH KNJIG (kratko: MG-branje) (1), ki v šolskem letu 2018/2019 poteka že petič. Od vsega začetka koordinatorice skupin po vsakem bral- nem srečanju pripravijo poročilo na posebnem obrazcu in nam ga pošljejo. Pričujoči prispevek je nastal na podlagi podatkov iz poročil prvih štirih let; projekt v času oddaje prispevka v tem šolskem letu namreč še ni zaključen. (2) kDo vSe Bere V projektu se povezujejo skupine mladih bralk 1 3. triletja osnovne šole in srednjih šol ter odrasle bralke na isti šoli, v bližnji splošni knjižnici, v domačem kraju ipd. Skupine so zelo raznolike (učenke 3. triletja in učitelji- ce, med njimi tudi upokojene; učenke 3. triletja in starejše bralke iz kluba v kraju in/ali v domu starejših; učenke 3. triletja, starši in učiteljice, dijakinje in profesorice; srednješolke in njihove profesorice). Prvi dve leti so sodelovale tudi študentke Pedagoške fakultete Univerze Maribor, ki so brale starostni- kom v domovih starejših predvsem po Štajerskem. Vsako leto se pridruži tudi nekaj skupin iz projekta Modro brati in kramljati Mestne knjižnice Kranj, ki eno svojih rednih srečanj namenijo MG-branju starostnic in mladih bralk. V tem šolskem letu, ko smo v branje ponudili tudi nekaj lažjih literarnih del, pa se je pridružilo nekaj skupin učenk nižjih razredov in njihovih staršev. V projekt so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami (iz šole s prilagojenim programom). Tudi po številu bralk in starostni strukturi so skupine zelo raznolike. MG-projekt namreč ne priporoča ne števila udeleženk ne deležev bralk glede na starost; tako so na po- sameznih bralnih srečanjih deleži zelo različni, v skupnem končnem poročilu pa je, razen v prvem poskusnem šolskem 1 Glede na to da je v šolah več učiteljic kot učiteljev, pa tudi več učenk kot učencev (tudi med vključenimi v MG-projekt je več koordinatoric, učiteljic, knjižničark, psihologinj, učenk in dijakinj ter starejših žensk, upokojenk idr. kot ustreznih predstavnikov moškega spola), so v članku generično uporabljene ženske slovnične oblike, ki označujejo tudi moške. letu, število mladih bralk vendarle približno enako številu starejših (glej preglednico). bralci in/ali bralke? Vse vodje bralnih skupin so ženske, predvsem šolske knjiž- ničarke in mentorice bralne značke (le ena je učiteljica telesne vzgoje). Samo eno šolsko leto je v MG-branju sodeloval en mentor. V večini pri- merov vodi MG-skupino koordina- torica, ki ponekod sodeluje z eno ali več učiteljicami; včasih tudi s šolsko psihologinjo ali pedagoginjo, če je to dobrodošlo glede na temo obravnavane knjige. Če so v skupini mlade bralke iz šole, starejše pa iz splošne knjiž- nice, sodelujeta knjižničarki iz obeh ustanov, ponekod tudi »zunanje« vo- diteljice bralnih skupin odraslih; kadar MG-srečanja potekajo v domu starejših, sodelujejo delovne terapevtke idr. V obrazec za poročilo nismo vnesli vprašanja o tem, koliko je fantov med mladimi in koliko moških med odrasli- mi (starejšimi) bralci. V našem primeru gre za bralnospodbujevalni projekt (in ne za anketo ali raziskavo). Vsekakor smo si želeli s projektom pritegniti tako mlade/odrasle bralke kot bralce, a kaže, da smo bili mnogo uspešnejši pri vključevanju bralk. Iz poročil o bralnih srečanjih, ki jih vsa skrbno obdelamo, namreč lahko ocenimo, da v projek- tu bere okrog 90 % žensk (torej le okrog 10 % moških). V nadaljevanju prispevka zato podatkov ne ločujemo glede na spol. kako Berejo Koordinatorice izbrano knjigo vnaprej razdelijo bralkam, če je le mogoče, vsaki svoj izvod. Po določenem času se zberejo na srečanju in se o prebranem pogovarjajo. Tudi oblike srečanj prepuščamo MG-skupinam. Le-te so zato zelo različne: vodeni pogovori oz. izmenjava mnenj o knjigi, okrogla miza, pesniška matineja idr.; obogatene so s socialnimi igrami, pogosti so dramatizirani odlomki, plakati, likovni odlomki, kratki videi, glasbena spremljava idr.; včasih je srečanje izvedeno kot predstava za druge učenke na šoli, kot del kulturnega dneva, Noči knjige, Rad berem različne knjige. Čtivo je lahko lahkotno, nenaporno, lahko poučno. Prebrano potem z veseljem priporočam mladim, starejšim in še starejšim. In kar je bistveno: zaradi vsebine se ne razburjam, kot se ob dnevnem tisku! Lado, 85 let GLAS IZ PRAKSE Vzgoja & izobražeVanje 42 praznovanje 2. aprila itd.; srečanje iz- vedejo tudi v bližnji splošni knjižnici, povežejo z obiskom lokalnega muzeja, celo z izletom idr. Na srečanjih zelo pogosto postrežejo s piškoti in čajem; ponekod jih imenujejo kar knjižne ča- janke. Koordinatorice poročila o posameznih MG-srečanjih objavljajo na domačih straneh svojih ustanov, torej šol in splošnih knjižnic; v nekaterih krajih jim nekaj pozornosti namenijo tudi lokalni mediji, vsaj na začetku in/ali na koncu šolskega leta. Vsaka bralka obdrži izvod prebrane knjige, ki so jo že obravnavale na skup- nem srečanju. Ta darovana knjiga je mnogim tako spodbuda kot tudi nagra- da za sodelovanje. V zadnjem šolskem letu, ko se je projekt razširil, smo pred- lagali, da bi obdarovanje s knjigami malo omejili (morda po eno knjigo vsaki bralki za sodelovanje v šolskem letu). koLiko Berejo šolsko leto število skupin število srečanj število knjig mladi bralci število knjig odrasli bralci število knjig skupaj 2014/2015 11 50 341 437 778 2015/2016 21 (91 % porast) 72 (44 % porast) 604 (77 % porast) 652 (49 % porast) 1256 (62 % porast) 2016/2017 30 (43 % porast) 104 (44 % porast) 825 (37 % porast) 850 (30 % porast) 1675 (33 % porast) 2017/2018 45 (50 % porast) 136 (31 % porast() 1028 (25 % porast) 1023 (20 % porast) 2051 (22 % porast)  PREGLEDNICA: Primerjava števila skupin, njihovih srečanj ter števila prebranih knjig v šolskih letih 2014/2015, 2015/2016, 2016/2017 in 2017/2018 2018/2019: Podatki niso na voljo, projekt v času oddaje prispevka v tem šolskem letu še ni zaključen. Zanimanje za projekt iz leta v leto narašča, prav tako števi- lo MG-skupin. Toda v prvem poskusnem letu so se skupine srečevale po 4- do 5-krat, v naslednjih pa povprečno po 3-krat na leto. Poleg tega je na posameznih bralnih srečan- jih vsako leto povprečno manj udeleženk. Opažamo tudi, da nekatere skupine sodelujejo v projektu le z dvema ali celo samo z enim srečanjem (npr. v Noči knjige); ocenjuje- mo, da se v projekt vključijo zato, da tako pridobijo knjige za nagrado svojim bralkam. kaj Berejo V branje vključujemo mladinske knji- ge iz zbirke Zlata bralka, zlati bralec Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS (3) in iz projekta Rastem s knjigo Javne agencije za knjigo RS (4). Knjige bralke dobijo brezplačno. Koordina- torice praviloma prebrane knjige po bralnem srečanju pustijo bralkam. Že lani so skupine 21 (17 %) srečanj izvedle s knjigami, ki niso bile del zbirk, vključenih v MG-projekt. (Bralne skupi- ne so del našega MG-projekta, če v bran- je vključijo vsaj eno knjigo iz našega nabora.) Ker smo predvsem v skupinah, ki so- delujejo že peto leto, fonde namenskih knjig MG-projekta že izčrpali, smo za šolsko leto 2018/2019 za primerne naslove naprosili založbe, ki so s svojimi donacijami MG- -projekt še obogatile. bralke so največ brale naslednje knjige: Največ bralk, tako mladih kot odraslih (starejših), je bralo (in dobilo v dar) pesniški zbirki Saše Vegri Naročje kamenč- kov in Andreja Rozmana Roze Izbrane Rozine v akciji, najbrž predvsem zato, ker je bilo na voljo dovolj izvodov in ker sem jih uporabljala v bralnih delavnicah na prvih srečanjih tistih MG-skupin, ki so me povabile kot gostjo. S poezijo je v bralni delavnici pogosto laže delati kot s proznimi deli in obsežnejšimi mladinskimi romani. Sicer pa sta v samem vrhu prebranih knjig romana Vinka Möderndorferja Kot v filmu in Kit na plaži, nato Janje Vidmar Otroci sveta, Marja- ne Moškrič Sanje o belem štrpedu, Slavka Pregla Geniji brez hlač, tudi Album 14/15/16 idr. Naj poudarimo, da je število prebranih izvodov knjig odvisno ne le od zanimanja bralk, ampak tudi od naše ponudbe (izvodov posameznih naslo- vov, ki jih imamo na voljo). Npr. povpraševanje po pesniški zbirki Toneta Pavčka Pavcek.doc ali po romanu Damijana Šinigoja Iskanje Eve je bilo veliko večje, kot je bilo na voljo knjig. Na splošno velja, da skupine pogosteje berejo knjige, ki so bile v projektu Rastem s knjigo ali v zbirki Zlata bralka, zla- ti bralec v preteklem letu, knjige torej, ki so jih dobili vse učenke 7. razreda OŠ in dijakinje 1. letnika srednjih šol ali zlate bralke v OŠ. Te knjige so pogosto tudi prejemnice na- grade večernica. V vseh primerih gre za kakovostne knjige, za katere so koordinatorice naših skupin vedele oz. so jih poznale že pred izvajanjem MG-projekta in imajo morda tudi kak izvod več v šolski knjižnici. Med ponujenimi knjigami so manj iskani zahtevnejši mladinski romani, npr. Suzane Tratnik Ime mi je Damjan, Dušana Dima Distorzija; vendar to ne velja za roman Igorja Karlovška Gimnazijec. Presenetljivo je, da bralke manj pri- tegnejo zbirke s krajšimi proznimi deli, npr. Cvetke Bevc Desetka in antologija sodobne slovenske mladinske kratke proze z naslovom Album 14/15/16, kar pa spet ne velja za že omenjeno zbirko zgodb Otroci sveta Janje Vidmar. Tudi za pesniške zbirke načeloma velja, da so manj zaželene. Toda prav pesniške zbirke sem – kot že rečeno – uporab- Običajno berem sama in se o prebranem ne pogovarjam z mamo – imava preveč različne okuse in mnenja. Težko rečem, da veliko berem konkretne knjige (čeprav občasno »padem« v kakšno serijo fantazijskih knjig) – več pa priročnike za videoigre in objave na forumih … Ana Marija, 23 let GLAS IZ PRAKSE | 2019 | št. 4 | Vzgoja & izobražeVanje 43 ljala v bralnih delavnicah in v teh sku- pinah so bile potem zelo lepo sprejete, koordinatorice pa navdušene, da je mo- goče s poezijo tako dobro delati tako z mladimi kot odraslimi (starejšimi) bral- kami. Presenetljivo malo zanimanja in mešan odziv je doživela knjiga v stripu Živalska kmetija, ki jo je po Orwellovi predhodnici napisal Andrej Rozman Roza in ilustriral Damijan Stepančič (mladim bralkam je bila teže dostopna vsebina, starejšim pa strip). Mlade bral- ke s starejšimi zadržano delijo mnenja o knjigah, v katerih je dogajalni čas in prostor Jugoslavija, npr. Janje Vidmar Pink in Gorana Vojnovića Moja Jugo- slavija. Presenetljivo malo zanimanja je tudi za poučne knjige, npr. Noordung.doc, Iztoka Ilicha Pota knjige, Mira Cerarja Osnove demokracije idr. Zdi se, da je med mladimi in odraslimi (starejšimi) bral- kami najbolj uspešna izmenjava izkušenj o prebranih mladinskih romanih, ki obravnavajo sodobnejše probleme mladih. Toda problemi vendarle ne smejo biti posebno tež- ki (tudi tabuiziranim temam se raje izogibajo), dobrodošlo je vsaj malo humorja. Do neke mere podobno sliko kaže iz- bor knjig, po katerih skupine posežejo zunaj našega nabora (npr. Teja Rosa: Skrivnost Zajčeve graščine, R. J. Palacio: Čudo, Mary Amato: Kitara za dva in dela Johna Greena v slovenskem prevodu). V tem šolskem letu so koordinatorice – tudi na naš predlog zaradi lanskega Evropskega leta kulturne dediščine in leta Ivana Cankarja – več izbirale med ljudskim slovstvom in med črticami Ivana Cankarja. Naj še enkrat opozorimo na navdušenje nad zbirko Janje Vidmar z naslovom Otroci sveta. Ta s fotografijami Benke Pulko predstavlja življenjske zgodbe otrok iz deprivilegira- nih okolij z različnih koncev sveta, ki sporočajo o sodobnih perečih problemih, ozaveščajo, vzbujajo empatijo in opo- zarjajo na pomen medkulturnega sožitja. Za konec Vse koordinatorice poročajo, da so MG-srečanja zanimiva tako za mlade kot za odrasle (starejše) bralke. Hvalijo izbor knjig, ki so skoraj vse primerne za izmenjavo mnenj med različnimi generacijami. Skupine, ki sodelujejo v projektu vse od začetka, si želijo več novih naslovov. Praksa pri izvedbi MG-srečanj je zelo raznolika, skupine uporabljajo različne oblike in pristope. Ponekod se pogovarjajo o izbra- ni knjigi primerjalno z drugimi knjiga- mi. Zgodilo se je, da je skupina isto delo obravnavala na dveh srečanjih. Pa tudi to, da so na enem srečanju obravnavale dve ali celo tri knjige (kar pa najbrž ne omogoča bolj poglobljenega pogovora). Projekt hvalijo, ker omogoča sprošče- no neformalno izmenjavo mnenj o prebranih knjigah in obenem spodbuja poglobljeno branje. Poudarjajo pomen medsebojnih odnosov, ki se utrjujejo med generacijami v bralnih skupinah. Hvaležni so za darovane knjige in po navadi načrtujejo, da se bodo MG- -projektu priključili tudi v naslednjem šolskem letu. V začetku je za sodelovanje težko pridobiti tako mlade kot odrasle bralke, težko je uskladiti termine za srečanje, mladim zmanjkuje časa za branje, pa tudi nekaj zadreg imajo druga pred drugo. Ko pa se ujamejo, so izkušnje po- zitivne. Na mlade gotovo dobro vpliva to, da vidijo svoje starše, stare starše in učiteljice, da berejo in razmišljajo o literaturi (branje je vseživljenjska dejavnost!). Starši so veseli, ko slišijo mnenja svojih otrok; na srečanjih se po- govarjajo o različnih rečeh tako, kot se doma redkokdaj. MG-srečanja so učiteljicam včasih dobri primeri za delo z mladimi: »Kar me vedno znova preseneča, je predvsem to, da tako globoko razmišljajo o prebrani vsebini, saj tega ne opazimo v razredu, ko imamo opravka samo z učenjem.« Starejšim MG-srečanja zagotavljajo občutek sprejetosti in pomembnosti, lajšajo jim osamljenost ter krepijo duševno zdravje: »S to urico ste mi polepšali cel teden!« in »Počaš- čena sem, da lahko sodelujem z mladimi. Potem mislim, da sem tudi sama mlajša in bolj koristna.« Z MG-projektom najbrž nismo pridobili veliko novih bralk: nismo prepričali veliko nebralk, da bi se vključile, in nismo pridobili (dovolj) fantov/moških, da bi (več) brali. Dosegli pa smo medgeneracijsko povezovanje in razumevanje, kar je eden od trendov tudi na področju branja: mladi in odrasli (starejši) berejo iste knjige in se pogovarjajo o njih! opombe (1) Projekt sva zasnovali dr. d . Haramija, uM Pef in ff, in mag. t . jamnik. (2) končna poročila Mg projekta za posamezna šolska leta so dostopna na: https://www.bralnaznacka.si/sl/medgeneracijsko-branje/. (3) zbirka zlata bralka, zlati bralec društva bralna značka Slovenije – zPMS: https:// www.bralnaznacka.si/sl/darilne-knjige/zlata-bralka-zlati-bralec-20172018/. (4) Projekt rastem s knjigo javne agencije za knjigo rS: http://www.jakrs.si/bral - na-kultura/rastem-s-knjigo/. Rada berem, ampak ne knjig, v katerih se odrasli trudijo posnemati jezik mladih. Te me običajno ne prepričajo. Ela, 18 let