f ••¦¦¦¦*........¦................¦¦¦.....¦¦¦¦¦........¦•¦•¦*
B                                                                                                                                                                                                                                   ¦
Vidovdanski spomini.
a                                                                                                                                                                                     *
¦                                                                                                                                                                                     ¦
Ta teden je pripeljal iz Češke poseben sokolski vlak pozemeljske ostanke vido vdan -skih junakov, sarajevskih atentatorjev v Sarajevo, kjer so jih na slovesen način položili k večnemu počitku.
Vidov dan, 15. junij po starem štetju, po našem 28. junij, je v zgodovini južnih Slovanov znamenit dan. Vidov dan pomeni nekake velike mejnike v naši jugoslovanski zgodovini.
Na Vidov dan L 1389 so združeni Srbi podlegli v veliki bitki na Kosovem polju kljub največji osebni hrabrosti prodirajočim Turkom. Od tistega dne Štejejo Srbi propadanje svoje države, ki je trajalo cela 4   sto-
letja. Šele pred dobrimi 100 leti so se začeli Srbi krepkeje otresati Turkov, ter so se jih popolnoma otresli v balkanski vojski leta 1912-13.
Ali krvavo priborjena svoboda ne bi bila smela biti popolna. Iznebili so se bili Srbi na vzhodu, stoletnega svojega zatiralca Turka. Na zapadu pa jim je med tem vzra-stel nov sovražnik, enako močen in krut, kakor nekdaj Turek, kteremu ni bila po godu svobodna Srbija. Bila je to stara avstrij-sko-ogrika monarhija, v zvezi z Nemčijo. Njim bi bila samostojna Srbija na potu. Zato so jo hoteli uničiti.
Toda okušeni svobodi, pridobljeni s toliko žrtvami, se je težko odreči ! In prišel je zopet Vidov dan 1. 1914., ki je imel biti drugi mejnik v naši zgodovini.
Vidov dan je bil Srbom od nekdaj svet dan. Tega dne so se Srbi spominjali vseh I junakov, ki so padli v boja za domovino. Ob I enem pa so se tega dne utrjevali v zavesti j pridobljene svobode in navduševali za pro-i stost svoje domovine. Da jim ogreni ta spo-' min, jih poniža v njihovi navdušenosti in j jim pokažo svojo sovražno silo, so poslali 1. ! 1914. njihovi zapadni sovražniki prestolonr*-' slednika Ferdinanda v Bosno. Dobro so ve-I deli, da ga pošiljajo na tleča tla. Kruto so | hoteli izzivati Srbe, češ, zastonj vam je s ! toliko žrtvami priborjena svoboda, poglejte ! naše sile, ki vas zopet stro.
Svobodna- Srbija ni mogla ukloniti svo-.' jega tilnika, priti je moralo prej ali slej do i spopada. Nemci so ga hoteli imeti čimprej, j dokler so bili Srbi še oslabljeni po balkan-I skih vojnah.    Da   pa dobe Nemci   povod za
vojsko, so poslali Ferdinanda v zakolj. Vedeli so, da Srbi ne bodo prenesli takega za-sramo7anja. Res so se dobili med Srbi požrtvovalni junaki, ki so žrtvovali svoje življenje, da odvrnejo tako sramotenje.
Udarec pa, s kterim so hoteli Nemci uničiti Srbe, se je obrnil proti njim. Srbija je zmagoslavno izšla iz vojske, ter se združila s svojimi brati Hrvati in Slovenci v novo državo.
Vidov dan tega leta je preživel naš regent Aleksander med nami, v osvobojenih delih nove države. Prišel je med nas ne kakor nekdaj Ferdinand v Bosno kot zastopnik sovražno nam tuje sile, prišel je med nas kot naš   vladar.
S hvaležnostjo in s ponosom smo se spominjali na Vidov dan vseh neštetih junakov, ki so prelivali kri za našo domovino. S po-posebnim spoštovanjem pa se moramo te dni spominjati onih mladih mučenikov, ki so pred (3 leti zastavili svoje življenje, ne pri-pustivši, da bi sovražna sila nemaš&evano sramotila jugoslovansko narodno zavest. S svojim dejanjem so pokaaali mladi junaki, da živi med nami še dovolj požrtvovalnosti za narod.
Jugoslovanski Sokoli, ki so se udeležili vsesokolskega zleta.v Pragi, so prevzeli častno nalogo, da spravijo ostanke onih narodnih mučenikov iz daljne Češke v našo domovino. Prav njim je morala biti poverjena ta naloga. Saj baš pri njih mora živeti in se gojiti nezlomljiva junaška ljubezen do domovine, vsikdar pripravljena, da žrtvuje kri in življenje, če je domovina in njena čast v nevarnosti.