Zima nagaja šolarjem kolikor more: sneg je, pa ga ni. Najbolj zagrizeni poskušajo smučati tudi po tistih krpah, kar ga je in pazijo, da na trdem in ledenem smučišču odnesejo kar najbolj eelo kožo — Foto: Perdan
Leto XXIX. Številka 7
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP ćlas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni ured-/        nik Albin Učakar
GLASILO   SOCIALISTIČNE Z
Kranj, torek, 27. 1. 1976 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1961 kot poltednik ob sredah in sohotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV OBČINE KRANJ
OBJAVLJA
da ima svoje poslovne prostore v centru Kranja—
Tomšičeva ulica 7 (prej Ekonomska srednja šola,
sedaj Visoka šola za organizacijo dela)
da je pisarna Združenja odprta dnevno od 7. do
14. ure ter ob sredah od 7. do 16. ure
da bo Servis za vodenje poslovnih knjig obrtnikov
odprt v torek, četrtek in petek od 14. do 16. ure
• m mi
Kranjska gora, 26. januarja — Na svetovno znani slalomski progi v Kranjski gori je bilo včeraj in danes tekmovanje smučark za svetovni pokal. Kranj skogorci 80 se tudi tokrat izkazali kot odlični organizatorji velikih prireditev. Temu v prid še posebej govore izjave in pohvale najboljših smučark na svetu. V nedeljskem veleslalomu je slavila Švicarka Morerod pred zahodno Nemko Mittermaier in Švicarko Zurbriggen, v idealnem sončnem vremenu in na spet izredno pripravljenih prograh pa je Lise-Marie Morerod z odlično vožnjo v drugem teku dobila tudi današnji slalom. (Več na 11. strani)
Ze v prvem slalomu je ta 19-letna Švicarka najavila kandidaturo za visoko uvrstitev, saj je imela tretji najboljši čas. Po napaki vodilne iz prvega teka Italijanke Giordani že v zgornjem delu proge je bilo jasno, da jo s prvega rnesta lahko izrine le še drugouvrščena Nemka Mittermaier. Čeprav je odlična nemška smučarka — vodeča v svetovnem pokalu — dala vse od sebe, je njen čas zadostoval le še za drugo mesto. Tako je črnolasa Švicarka popolna zmagovalka XIII. mednarodnega tekmovanja za Zlato lisico. Presenečenje slaloma pa je 17-letna Avstrijka Regina Šackl — z visoko štartno številko je bila že po prvem teku četrta — ki je po odstopu Giordanijeve odlična tretja. Od naših šestih tekmovalk je med 30 uvrščenimi le Celjanka Andreja Jezernik, kije na 26. mestu. Pikonovo, Črešnarjevo ter Kokličevo je »pokopal« prvi, Urhovo in Tometovo pa drugi slalom.
Rezultati: 1. Morerod (Švica) 101,25, 2. Mittermaier (ZRN) 102,27, 3. Sackl (Avstrija) 102,37, 4. Zechmeister (ZRN) 103,17, 5. Serrat 103,90, 6. Debernard (obe Francija) 104,02, 7. Wenzel (Lichtenstein) 104,08, 8. Behr (ZRN) 104,47, 9. Kaserer (Avstrija) 105,26, 10. Couttet (Francija) 105,87... 26. Jezernik (Jugoslavija) 116,64. (-jk, -dh, -jg) — Foto: F. Perdan
Zelena luč za center srednjih šol?
KRANJ, 21. januarja - Na prvi seji se je sestal koordinacijski odbor za gradnjo srednješolskega centra na Zlatem polju pri Kranju. Na gradnjo tega centra so se sicer v Kranju začeli dokaj resno pripravljati že pred tremi leti. Pripraviliso idejne načrte in predračun, občinska skupščina pa se je obvezala, da bo zagotovila komunalno opremljeno zemljišče. Gradnjo so predvideli tudi v družbenem dogovoru o gradnji objektov družbenega standarda v krajevnih skupnostih, ki je bil lani sprejet v kranjski občini. Za center se namensko izloča 10,5 odstotka zbranih sredstev.
Na seji koordinacijskega odbora so najprej pregledali delo odbora, ki je deloval pred nekaj leti in je imel enako nalogo kot sedanji. Ugotovili so, da načrti, ki jih je omenjeni odbor pripravil ne ustrezajo več, ker se pripravlja reforma celotnega srednjega šolstva v republiki. Zato bo potrebno načrte prilagoditi projektu usmerjenega izobraževanja. Vsekakor pa mora odbor najprej ugotoviti potrebe do leta 2000 in na podlagi tega določiti, kako velik center naj bi se gradil oziroma ali naj se gradi en center ali več manjših. Ker pa v srednje šole v Kranju ne hodijo samo učenci iz kranjske občine, bodo v koordinacijski odbor povabili tudi predstavnike občinskih skupščin, šolstva oziroma družbenopolitičnih organizacij iz škofjeloške, tržiške in radovljiške občine.
S programom gradnje centra oziroma z načrtom, da se center končno le začne graditi, bo koordinacijski odbor seznanil tudi kranjsko občinsko skupščino, družbenopolitične organizacije, republiško izobraževalno skupnost in skupščino gorenjskih občin. Hkrati jih bo seznanil tudi s financiranjem centra oziroma koliko naj bi posamezne občine prispevale za realizacijo načrta.
L. B.
razprodaja — razprodaja — razprodaja
VgUjul
kuhinjskih elementov Brest:
VEGA '74
v beli in zeleni barvi
KRANJ
popust
20 ®/o   v salonu kuhinjske opreme
DEKOR, Kranj
Za absolvente gorenjskih osnovnih šol je že nekaj let značilno, da se po končani osemletki vključujejo v štiriletne šole, manj pa na poklicne šole. Takšna usmeritev v štiriletne šole vsekakor ni posledica pomanjkanja učnih mest. Celo nasprotno, zadnja leta se namreč opaža, da delovne organizacije razpisujejo veliko več prostih učnih mest kot pa se zanje prijavlja učencev. V šolskem letu 1974/75 je na primer bilo na Gorenjskem kar 1748 prostih učnih mest. Vprašljivo je seveda, če so te razpisane potrebe realne, vendar to pri odločanju mladine niti ni pomembno. Značilno pa je, da je velika večina prostih delovnih mest za učence v gospodarstvu v tem šolskem letu ostala prazna: za dvo- in triletne poklicne šole je bilo med mladimi bolj malo zanimanja, saj se jih je na razpise za uk prijavilo le 552. To pomeni, da sta dobri dve tretjini razpisanih učnih mest ostali prazni oziroma so delovne organizacije morale učence za uk poiskati v drugih regijah.
Poklicne vključitve gorenjske mladine
Podobno sliko o usmeritvi mladine po končani osemletki kažejo tudi podatki, ki jih je služba Skupnosti za zaposlovanje Kranj zbrala za obdobje 1970 — 1974. V tem obdobju se je po končani osemletki vključilo v poklicne šole 47,7 odstotka učencev, v štiriletne šole pa 55,3 odstotka. S takšnim razmerjem pa seveda ob tako velikih potrebah ne moremo biti zadovoljni, še posebej pa je nesprejemljivo, da je večina učnih mest razpisana za fante, čeprav je prav za gorenjsko regijo značilna industrija, ki zaposluje visok odstotek — skoraj polovico — žensk. Če k temu dodamo še zelo počasno spreminjanje poklicnih interesov deklet, je ob tako veliki zaposlenosti žensk jasno, da bo strokovna usposobljenost žensk v primerjavi z moškimi še naprej ostajala nižja.
Pomanjkanje učnih mest za dekleta je po eni strani tudi vzrok, da se dekleta bolj kot fantje usmerjajo v štiriletne šole: v štirih letih se je za te šole odločilo 63 odstotkov deklet, za poklicne šole pa le 37 odstotkov deklet. V štirih letih sta se v kovinarsko šolo vpisali le dve dekleti z gorenjskih osnovnih šol; večinoma so se dekleta vpisala na tekstilno tehniško šolo, na šolo zaoblikovanje, veliko se jih je vključilo v šolo za sanitarne tehnike, šolo za čevljarske tehnike, PTT poklicno šolo in na vrtnarsko šolo. Visok delež deklet je tudi vpisan na pedagoški gimnaziji, zobotehniški šoli, šoli za medicinske tehnike, šoli za medicinske laborante, farmacevtski šoli ter seveda na vzgojiteljski in administrativni šoli. V vseh gorenjskih občinah pa je gimnazija po priljubljenosti pri dekletih na prvem mestu, na drugem mestu je ekonomska šola. Med tako imenovanimi »moškimi« šolami pa je na prvem mestu med fanti tako kot pri dekletih gimnazija, sledi pa strojna tehniška šola, elektrotehniška, metalurška tehniška itd. Odločitve fantov v štirih letih za poklice pa so takele: avtomehanik, elektromehanik, obdelovalec kovin, strojni ključavničar itd. Dekleta pa imajo najraje tele poklice: prodajalke, šivilje, krojačice, industrijske čevljarke, administratorke ter frizerke — skratka standardne »ženske« poklice. Odkar se v Sloveniji spremljajo poklicni interesi mladine, se le-ti pri dekletih v zadnjih tridesetih, štiridesetih letih niso kaj dosti spremenili. Ob tem pa seveda velja omeniti, da se ženske sicer zaradi sodobne organizacije, spremenjenih tehnoloških postopkov vse bolj zaposlujejo tudi na delovnih mestih, ki so veljala dolgo časa kot izključno moška delovna mesta — vendar s to razliko, da so zanje slabše strokovno usposobljena. L. Mencinger
Želez ar j i uresničili načrt
JESENICE — Zelezarji vseh treh slovenskih železarn so uresničili svoj letni plan, saj so bili tudi decembrski rezultati treh slovenskih železarn zadovoljivi. Proizvodnjo jekla so povečali za 27.000 ton v primerjavi z letom prej, blagovna proizvodnja pa se je povečala za 41.000 ton. Letni načrt proizvodnje jekla so praktično dosegli, saj zaostanek znaša le 6,12 odstotka. Z akcijskim programom so si zadali H00.000 ton, vendar pa je zaostanek malenkosten.
Število zaposlenih je naraslo za 1 odstotke, proizvodnost pa je narasla od 44,35 tone na 45,02 tone na zaposlenega ali za 1,5 odstotka.
I). s.
Naročnik:
Mladinske akcije
Na  sobotni seji  centra za mladinske delovne brigade pri RK ZSMS so <>b sodelovanju družbenopolitičnih skupnosti, ki    so    investitorji objektov, sklenili, da bo v letošnjih pe tih   akcijah   sodelovalo ,'MOO brigadirjev. Zgradili bodo reč kot  deset  kilometrov  cest in dvajset   kilometrov vodovod nega omrežja.  Mota republiška akcija bo stekla v Kož ha ni pri Novi (iorici, zvezna pa bo še vedno na Kozjanskem.
Sneži, a ne pri nas
Sneg, ki se je pred dnevi pokazal v vsej Sloveniji, se ni obdržal. Le Kranjska gora ima še nekaj snega. Povsem drugače pa je drugod po Jugoslaviji. Prek nedelje je močno snežilo v Bosni in Hercegovi ni, tako da so morali zaustaviti promet na cestah in celo letališče v Sarajevu je bilo nekaj časa zaprto. Težave zaradi snega so bile v teh dneh tudi v Makedoniji in Črni gori, kjer niti zimska oprema ni pomagala iz prometnih zagat.
Veliko huje je v~ Turčiji, kjer je lavina zasula devetnajst ljudi. Zaradi visokega snega in žametov je sneg v Turčiji letos terjal že več kot trideset življenj. Na Poljskem je sneg preprečil promet na tisoč kilometrih cest, več kot osemdeset avtobusov pa je obtičalo sredi poti. Na Japonskem je sneg popolnoma preobrnil red znanih hitrih vlakov, ki so imeli tudi po :W ur zamude. Nič bolje se ne počutijo na drugem koncu sveta, v Ameriki, kjer sta sneg in led popolnoma omejila promet.
Referendum uspel
V Pomurju je bil v nedeljo referendum za dodatno zbiranje denarja za šolstvo in zdrav stvo. Več kot 80 odstotkov občanov je glasovalo za uvedbo samoprispevka, s pomočjo
katerega bi lahko dogradili šole in zdravstvene domove.
Zborovanje
samo-upravljavcev
Na sobotni seji Jugoslovan-. skega odbora za pripravo zborovanja samoupravljavcev z nazivom Rdeči prapor so se dogovorili, da bo zborovanje od 14. do 16. februarja v Kra-gujevcu. Pričakujejo, da se ho zborovanja udeležilo več kot 1200 delavcev. Prvi in zadnji dan bodo dela/i v plenumu, drugi dan pa v štirih komisijah. Največ pozornosti bodo posvetili uvajanju delegatske ga sistema v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Letošnje zborova nje bo po/tvečeno stoletnici delavskih demonstracij v Srbiji.
Rekorden obisk
V tednu dni si je ljubljanski sejem mode ogledalo 58.000 ljudi. To je do sedaj največji obisk tega tradicionalnega sejma, ki je enak že dve desetletji. Organizatorji predlagajo, naj bi ga že prihodnji' leto povsem spremenili, predvsem pa posodobili.
Po poteh Koroškega odreda
Mladinci, vojaki in rezervni vojaški starešine s Koroške se v nedeljo pripravili pohod po poteh Koroškega odreda. Imenovali 80 ga »Koroška v zimi 76«. Borci so udeležence tudi seznanili z akcijami Koroškega odreda.
Ogenj uničuje milijone
V poldrugem  letu je imela Jugoslavija   milijardo  in 800 milijonov dinarjev škode za radi požarov. Na prvem jugoslovanskem  posvetovanju, ki bo  od 5.   do  6.  februarja r Novem  Sadu,   ho  več  kot 50 udeležencev /)reučevalo vprn sanje bol/še protipožarne i ar nosti. ,
Kot smo že HapoVedali, je naše uredništvo v petek, 23. januarja, v domu JLA V Kranju pripravilo sestanek z dopisniki iz kranjske, škofjeloške in tržtške občine. Sestanka so se udeležili dopisniki: Franc Šcnk, Franci Krzin, Janez Kuhar, Rado Čarman, Janko Sicherl, Milan Krišelj, Miha Ješe, Marija Volčjak, Frenk Kotar, -Janez Starman, Franc Rant in Marko Valjamec. Iz kamniške občine sta se sestanka udeležila Ivan Zika in Tomaž Jančar, iz občine Ljubljana Šiška pa Franci Rozman.  — A. Ž.  — Foto: F. Perdan
Jesenice
Za sredo, 28. januarja, sklicuje skupna komisija podpisnic sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v jeseniški občini sejo, na kateri bodo razpravljali o delu izvršnega odbora in skupne komisije, obravnavali poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Jesenice ter poleg drugih vprašanj spregovorili tudi o soglasju za izplačevanje štipendij prek hranilnih knjižic. D. S.
Kranj
Pri kranjski občinski skupščini se bo danes sestala komisija za usklajevanje družbenega dogovora o določanju osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem. Razpravljali bodo o izplačevanju sejnin v občinski skupščini, skupščinah samoupravnih interesnih skupnost i in v drugih organih.
Popoldne danes, pa bo v Kranju posvet gorenjskih občin o družbenem dogovoru o splošni porabi v občinah za leto 197(>. Na posvet so vabljeni predsedniki gorenjskih občinskih skupščin, predsedniki in člani izvršnih svetov, ki so odgovorni za področje splošne porabe, in predstavniki občinskih konferenc socialistične zveze z Gorenjske.
Pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko bo v petek sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na sestanku bodo govorili o nadaljnji organiziranosti družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, v občini in v regiji. Na dnevnem redu pa je tudi oblikovanje koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. A. Z.
Predsedstvo o novih nalogah
Škofja Loka, 23. januarja - Na
seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov so najprej pregledali predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba^ samoupravljavcev in nanj dali precej pripomb. Predlog sporazuma je tudi v javni razpravi v temeljnih organizacijah združenega dela in bodo njegovo dokončno besedilo sprejemali prihodnji mesec na ustanovni skupščini   kluba samoupravljavcev.
Zatem so razpravljali o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja. Čeprav je prišlo že več predlogov, je bilo predsedstvo mnenja, da bo komisija, ki je določena za zbiranje kandidatov, svoje delo še nadaljevala. Predvsem so poudarili, mora biti kandidat diplomiran pravnik in seveda tudi neoporečen državljan in družbeni delavec. Predloge bodo potem posredovali skupščini občine, ki bo odločala o imenovanju.
Za predlog programa medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko so menili, da je izredno obširen in tudi časovno zelo natrpan. Ugotovili so tudi, da se nekatere akcije,  ki jih ima v planu
medobčinski svet, časovno ne ujemajo z enakimi, ki so jih predvideli v planu škofjeloškega občinskega sveta. Zato so hkrati sklenili, da bodo svoj plan prilagodili planu dela MS ZSS za Gorenjsko. Seznanili so se tudi s finančnim planom medobčinskega sveta.
Delavcev prometa in zvez je v občini več kot 700. Zato so predlagali, da bi se povezali v svoj sindikat in izvolili tudi občinski odbor. Podobno zahtevo so izrazili tudi delavci v živilski in kmetijski dejavnosti. Predsedstvo je menilo, da ni ovir za novo organiziranost delavcev v teh dveh st rokah.
Na koncu so spregovorili o kadrovskih problemih. V občini je nekaj največjih delovnih organizacij v zadnjem času ostalo brez direktorjev, sekretarjev in brez delavcev na drugih vodilnih mestih. Problem ni pereč samo v delovnih organizacijah, temveč je že prerasel v občinske okvire. Zato so delavci predlagali, da poleg kolektivov samih, pomagajo iskati sposobne delavce za vodilna mesta tudi vse družbenopolitične organizacije in med drugimi tudi sindikat. L. B.
Statuta zrela za sprejem
Kranj, 22. 1. 76. - Na drugi letošnji seji je izvršni svet občinske skupščine Kranj, pod vodstvom podpredsednika IS Rada Pavlina danes obravnaval predložena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Kranj in Regionalne zdravstvene skupno-
Politična šola za prosvetne delavce
Kranj, 22. januarja - Na seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti so se dogovorili, da bodo letos organizirali nadaljevalno politično šolo za prosvetne delavce. Začetno SO pripravili lani in so se je udeležili ravnatelji šol in njihovi pomočniki, predavatelji predmeta temelji socialistične morale, predavatelji pivdincla marksizem s temelji samoupravljanja in drugi. Tudi za nadaljevalno šolo naj bi bil izbor enak. Šola bo potekla v dveh ciklusih in jo bodo pripravili spomladi. i}    '. •? -fty.
sti Kranj. Statuta sta že bila v javni
razpravi <>d i. (>. do 30. 9. I97f>., in so na posamezna določila dobili več tehtnih pripomb, ki so jih upoštevali pri izdelavi dokončnega besedila statuta. Posebno aktivne s pripombami so bile organizacije združenega dela: Sava, Zdravstveni dom, Živila, Osnovna šola Predoslje, Planika, idr., medtem ko so bile krajevne skupnosti skoraj popolnoma pasivne.
Statuta sta sprejeli skupščina občinske zdravstvene skupnosti na seji 2. decembra 1975, skupščine regionalne skupnosti pa 0. decembra 1975, da sam IS nima na posamezna določila obeh statutov bistvenih pripomb. Zato bo predlagal skupščini občine Kranj njihovo potrditev.
S. februarja se bo v kranjski občini začela splošna razprava o druv.be-nem planu in proračunu za I. 1976 po vseh krajevnih skupnostih občine, kjer se pričakuje razgibana in plodna razprava ter konkretni predlogi posameznih rešitev, in ne nazadnje tudi primerna udeležba naših občanov, ki jim je kakorkoli mar naš današnji in jut rišn ji dan.  '       I. S.
Radovljica
Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko bo jutri pripravil na Bledu celodnevni posvet, na katerem bodo ocenjevali frontno oblikovanje so< ialistične zveze.  Pri  pripravi  tega  posveta sodeluje  tudi  medobčinski svel   ZK za
Gorenjsko.
Izvrsni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji razpravljal 0 osnutku programa dela občinske skupščine v letošnjem letu. Program, ki je razdeljen na prvo in drugo polletje, je precej obširen. Tako naj bi v letošnjem prvem polletju občinska skupščina med drugim obravnavala in sprejela drUŽbeni plan raZVOJa občine, družbeni dogovor o temeljih družbenega plana do 1980. leta in družbeni načrt razvoja občine od 1070. do 1980. leta. V drugem polletju pa bo skupščina med drugim obravnavala poročila 0 gibanju gospodarstva v prvem polletju, o delu državnih organov in inšpekcijskih služb. Izvršni svet se je z osnutkom programa, ki ga bo še obravnavala in sprejela občinska skupščina, strinjal, menil pa je, da je treba vanj Vključiti tudi poročilo o delu sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij. A. Z.
Škofja Loka
V četrtek, 29. januarja, ob bi. uri bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Škot j i Loki seja predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka. Za sejo je predlagan m.slednji dnevni red: politična ocena lani izvedene solidarnostne akcije za pomoč ob spomladanskih poplavah v občini Škofja Loka, imenovanje novega člana v koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor, imenovanje kandidatov v odbor za izvedbo proslave zbora gorenjskih aktivistov, ki bo na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, v Dražgošah, imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev združenja obrtnikov v občini ter razgovor o sklicu občinske konference SZDL.
V četrtek, 29. januarja, ob 16. uri bo v Škofji Loki seja koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Člani odbora se bodo na njej pogovorili o programu dela koordinacijskega odbora ter o praznovanju 100-letnice rojstva Ivana Cankarja v škofjeloški občini. -jg
Tržič
Včeraj popoldne je bila na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva: Koordinacijski odbor ima zadnje čase obilo dela, saj morajo družbene organizacije in društva svoja pravila usklajevati z zakonodajo na tem področju in dobiti potrditve občinske konference SZDL. Razen tega so na včerajšnji seji obravnavali tudi delo iniciativnega odbora za ustanovitev Občinske zveze za telesno kulturo.
V petek, 30. januarja, bo v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja bodo razpravljali o pripravah na 12. zasedanje občinske konference ZKS in ocenjevali delo komisij komiteja in konference. Pomembna točka dnevnega reda petkove seje bo tudi razprava o stališčih in sklepih 5. zasedanja C K ZKS. .jk
RAZPIS
za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1976
Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Kranj
objavlja
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta 1976
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1976 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegali uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema in odnosov.
Upoštevani bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju.
Kandidate za podelitev priznanj lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani.
Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za leto 1976. Rok za prijave je 15. marec 1976. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
KRANJ, dne 19. januarja 1976
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ Žirija za priznanja OF
Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica
objavlja
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj v letu 1976
Priznanja se bodo podelila ob obletnici ustanovitve OF v letu 197(J zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegali uspehe trajnejšega družbenopolitičnega in samoupravnega sistema in odnosov, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevali se bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo, s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi .uspehi v svojem delovnem okolju. Še posebej pa tisti, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi prispevali k razvoju socialističnega samoupravnega sistema.
Predloge za podelitev priznanj lahko podajo organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani.
Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitve razlogov; zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za leto 1976.
Rok za prijave je 15. marec 1976. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Predloge sprejema
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL i       ' Radovljica
Zadnje priprave
Doslej še ni zaživel nobeh klub samoupravljavcev — v vseh gorenjskih občinah predvidevajo, da bodo klube ustanovili februarja ali marca
Lani so slovenski sindikati sprejeli dogovor, naj bi do konca leta 1975 pripravili v vseh slovenskih občinah ustanovne skupščine klubov samoupravljavcev. V njih bi se shajali delavci — samouprav-ljavci, si izmenjavali izkušnje in se izobraževali. In prav izobraževanje naj bi bila osrednja naloga klubov. Ker do sedaj še ni zaživel noben klub, smo poprašali po gorenjskih občinah, kako potekajo priprave, kje se bo klub sestajal, ali bodo ustanovili osrednjega — občinskega ali bodo klubi tudi v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
KRANJ
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je oktobra lani imenovalo pripravljalni odbor za ustanovitev kluba. Odbor je pripravil predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba, predlog organizacije in programa dela. Slednjega je pripravil v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo. Program dela in organizacije kluba je tudi finančno ovrednoten, tako da so hkrati lahko pripravili tudi finančni načrt kluba. Vse te predloge so ta mesec že poslali v temeljne organizacije združenega dela v javno razpravo, ki naj bi trajala do 20. februarja. Ustanovna skupščina kluba pa bo marca.
O osnutku sporazuma je že razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, seznanjeno pa je tudi s programom dela kluba. Nekaj problemov je še nerešenih v zvezi s prostori, kjer naj bi klub deloval. Upajo, da jih bodo lahko uredili pri Delavski univerzi, kjer bo tudi sedež kluba. Da pa bo delo čimbolj povezano s samoupravljavci, bodo razna predavanja, seminarje, razprave za
Krajevna skupnost
Z ustavo je krajevna skupnost dobila novo, pomembno vlogo, v njej delovni ljudje in občani neposredno odločajo o vseh zadevah in interesih, ki so jim skupni. ! Za opravljanje nalog pa naj bi imela krajevna skupnost lastna sredstva, ki bi si jih pridobila ali s samoprispevkom v delu in denarju delovnih ljudi in občanov, ali z delom dohodka, ki ga prispevajo delavci temeljnih organizacij .z območja krajevne skupnosti in organizacij, katerih delavci žive na območju krajevne skupnosti. Sicer pa tudi z delom od davščin, taks in davkov, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi namensko za uresničevanje posameznih nalog v skladu s plani in programi krajevne skupnosti in občine ter z drugimi sredstvi.
Vendar pa danes dokaj grenko Ugotavljajo, da nove kvalitetne spremembe ostajajo zgolj na papirju; krajevnim skupnostim za uresničevanje njihovih nalog ostaja zelo malo denarja, predvsem pa so prenekateri krajani presenečeni nad tem, kako se nekatere organizacije združenega dela na območju krajevne skupnosti vključujejo v njihovo delo. Zdi se, da organizacije združenega dela nočejo doumeti in spoznati, kaj določa ustava, kaj predstavlja danes krajevna skupnost. Delovni ljudje in občani, aktivni pri svojem delu, ostajajo na pol poti, saj nikakor ne morejo pritegniti organizacij na terenu, da bi se aktivno vključevale, še manj pa seveda, da bi prispevale za uresničevanje določenih potreb tudi sredstva. Zato se nekatere krajevne skupnosti obračajo na organizacije s pozivi, ki naletijo na gluha ušesa ali na negativne odgovore, delovni ljudje in občani pa ostajajo nezadovoljni. Aktivnost pojenjuje, interes je vse manjši, zanimanje za kakršnekoli probleme ugaša — ni sredstev, ni denarja, predvsem pa ni prepo-trebnega in zaželenega sodelovanja, medsebojnega dogovarjanja in usklajevanja.
Takšna pot in takšen način dela predstavlja oviro na poti, po kateri naj bi krajevna skupnost res postala poseben družbenoekonomski odnos v združenem delu in v komunalnem sistemu, mesto, kjer naj poteka proces spreminjanja klasične politične družbe v samoupravno socialistično družbo. Krajevna skupnost vendarle ni več »del občinskega proračuna«, odnosi v njej in zunaj nje predstavljajo popolno novost v naši družbenoekonomski ureditvi. Kvalitetno spremembo in novost, ki jo je treba dosledneje opazovati, se vanjo vključevati in z njo in za njo živeti. D. Sedej
okroglo mizo in druge oblike izmenjave izkušenj prenašali v delovne organizacije in krajevne skupnosti.
JESENICE
Pripravljalni odbor, ki so ga pri občinskem sindikalnem svetu imenovali jeseni, pripravlja osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba, predlog financiranja, program organizacije in dela kluba, ter program delegatskih razmerij za skupščino in izvršni odbor kluba; vzporedno s tem pa tudi kadrovske predloge za vodje kluba. Vsi ti programi bodo pripravljeni do konca meseca. Potem jih bodo dali v javno razpravo v delovne organizacije. O njih bodo odločali delavci na zborih. Javna razprava bo tekla do konca februarja, ustanovna skupščina kluba pa bo v drugi polovici marca.
ŠKOFJA LOKA
Občinski sindikalni svet je novembra imenoval pripravljalni odbor, ki je že pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba in ga dal v javno razpravo delovnim organizacijam. Pripravil je tudi predlog financiranja in program dela. Tudi ta dva predloga sta v
javni razpravi. Dodatnih predlogov o delu kluba zaenkrat še ni. Za zače-tek predlagajo, đa bi klub deloval v Škofji boki in sicer kot osrednji občinski klub. Kasneje pa bo nujno treba ustanoviti klube tudi v drugih večjih delavskih središčih občine. Že sedaj so delavci izrazili željo, da bi imeli klub samoupravljavcev tudi v Zireh in v Železnikih.
RADOVLJICA
Pripravljalni odbor pripravlja samoupravni sporazum 0 ustanovitvi kluba, hkrati pa se z delovnimi organizacijami dogovarja o načinu financiranja dela kluba. Program dela bodo morali uskladiti s programom družbenega izobraževanja pri delavski univerzi, ki je lani uspela izvesti izredno širok program izobraževanja za samoupravljavce in delegate. Zato nameravajo delo združiti. Računajo, da bodo klub lahko ustanovili konec februarja ali v začetku marca.
TRŽIČ
Tudi v tržiški občini so se na ustanovitev kluba samoupravljavcev začeli pripravljati jeseni. Ko so se pogovarjali o programu dela, so ugotovili, da se program kluba pokriva s programom, ki ga na področju družbenega izobraževanja izvaja delavska univerza. Tak program izvaja na podlagi družbenega dogovora o družbenem izobraževanju delavcev in samoupravljavcev. Zato pripravljalni odbor meni, da je treba najprej razčistiti pristojnosti delavskih univerz in klubov samoupravljavcev in šele potem izdelati program organizacije in dela kluba, finančni načrt ter predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in financiranju kluba samoupravljavcev.  L. Bogataj
Aktivnost mladine v Kranju — Zlato polje precej prenehala
Osnovna naloga mladinskih organizacij je povezovanje mladih v krajevni skupnosti glede na njihove interese in potrebe. Področje dejavnosti je izredno široko in pokriva pravzaprav vse vrste družbenega dela in življenja - od priprav na splošni ljudski odpor in idejno političnega izobraževanja prek kulturnega življenja in ustvarjalnosti, tehnične kulture, telesne kulture in rekreacije, do organizacije delovnih in solidarnostnih akcij.
Vse te dejavnosti vključuje v svoj program tudi mladinska organizacija, ki že dve leti aktivno deluje na področju Zlatega polja. Od okoli petdesetih članov lahko vsakdo v petih komisijah - športni, kadrovski, kulturni, komisiji za idejno politično delo in komisiji za splošni ljudski odpor — izbere tisto področje dela, ki ga najbolj zanima.
Čeprav so na vsaki seji posebej ugotavljali, da delo nikakor ne steče kot bi želeli, da je večina članov premalo aktivnih, da je majhno število tistih, ki so pripravljeni delati, so v lanskem letu vendarle organizirali nekaj uspelih akcij.
Najprej so poskušali poživiti delo v organizaciji tako, da so z anketami na celotnem območju Zlatega polja poskušali privabiti v prostore krajevne skupnosti, kjer se običajno enkrat mesečno zberejo, kar največ novih članov. Na osnovni šoli Franceta Prešerna bi verjetno lahko pridobili nekaj prostovoljcev iz osmih razredov, pa so, čeprav so sprva nameravali, na tO možnost pozabili.
Povezali so se z mladino dijaškega doma in skupaj z njimi organizirali nekaj celodnevnih izletov, ki so
jih popestrili s kratkimi kulturnimi programi. Za dan republike so v prostorih dijaškega doma uprizorili uspel partizanski miting.
V poletnih in jesenskih mesecih so urejali športno igrišče, pri čemer jim je z nasveti in denarjem pomagalo vodstvo krajevne skupnosti. Tako so se tudi člani športne sekcije lahko bolje pripravljeni pomerili s predstavniki drugih mladinskih aktivov kranjske občine v Preddvoru pri Kranju. Tekmovali so v nogometu, košarki in namiznem tenisu.
Skrb za zelenice med hišami, za čistočo po ulicah in dvoriščih je bila naloga vseh mladincev, organizirali so tudi čiščenje celotnega področja Zlatega polja.
Komisija za splošni ljudski odpor je svoje delo popestrila s predavanji in predvajanjem filmov o teritorialni ljudski obrambi. Ustanovili so pohodno partizansko četo, ki se je, kot vsako leto, v sklopu Prešernove brigade, udeležila športno politične manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v Dražgošah.
Predstavniki posameznih komisij so obiskovali seminarje, ki jih je prirejala SZM Slovenije, in o delu na seminarjih poročali ostalim.
Kakšne načrte pa imajo za v bodoče? Nič kaj obetajoči niso! Mladinski aktiv Zlato polje od novembra lani ne deluje. Pomanjkanje prostorov za delo in denarja gotovo ni zadosten razlog za to. Nasprotovanja in obtožbe — upravičene ali ne, pa onemogočajo delo v še tako trdnem kolektivu. Morda prav zato tisti, ki so pripravljeni in bi radi delali, le vsak zase razmišljajo o nadaljnjem delu mladine na Zlatem polju. N. Klemene
-Kamnik pred novim samoprispevkom
Aprila bo poteklo pet let, odkar so se občani kamniške občine odločili, da bodo plačevali < n odstotek od svojih osebnih dohodkov za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. V vseh 21 krajevnih skupnostih v občini se je v zadnjih petih letih marsikaj naredilo in prav denar iz naslova krajevnega samoprispevka je- bil osnova za novogradnje. Tako so Križ in Komendo povezali z asfaltirano cesto, Kamnik bo še letos dobil nov vodovod, voda je pritekla v hribovsko vas Brezje nad Kamnikom, v Srednji vasi so uredili kulturni dom in še bi lahko naštevali. Omeniti je treba, da se je denar zbran s samoprispevkom še oplemenitil, saj so krajani v vseh krajevnih skupnostih pri komunalnih delih sodelovali s prostovoljnim delom, prispevali razen gradbeni material še dodatne denarne prispevke.
V Kamniku se že pripravljajo, da bi na aprilskem referendumu zopet glasovali o podaljšanju plačevanja krajevnega   samnmispevka.   V or-
ganizaciji SZDL teče razprava, ali naj bi bodoči krajevni samoprispevek bil 1,5 ali 2 odstotka od osebnih dohodkov občanov. Predvidevajo, da bi polovica zbranega denarja bila namenjena za nadaljevanje financiranja programov krajevnih skupnosti. Le-te bi v srednjeročnem obdobju potrebovale vsaj 40 milijonov dinarjev. Ostalo polovico pa Katnničani mislijo nameniti za gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje, saj je v občini stiska že skoraj v vseh šolah. Brez novega centra si je tudi težko misliti prehod na celodnevno šolo, saj je v vseh osnovnih šolah dvoizmenski pouk.
Občinska konferenca SZDL je že imenovala posebni koordinacijski odbor, ki bo vodil raz|>rave in priprave na referendum. Odbor vodi predsednik občinske skupščine Franc Svetelj. Prav tako so naložili vsem družbenopolit ičnint organizacijam in delegatom, da se akcijsko pripravijo na izvedbo referenduma.
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj b. o.
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
tehničnega vodje
Pogoji: višja šola gradbene stroke — smer industrija gradbenega materiala ali nizke oziroma visoke gradnje s triletno prakso ali gradbena tehniška šola — oddelek industrije gradbenega materiala ali visokih oziroma nizkih gradenj s petletno prakso.
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
strojnega referenta
za vodenje vzdrževanja
Pogoji: tehniška šola strojne stroke s triletno prakso v vzdrževanju ali
delovodska šola kovinske stroke s petletno prakso v vzdrževanju
mehanika
Pogoji: VK ali KV mehanik s petletno prakso pri vzdrževanju avtostrojnega parka
ključavničarja-strugarja
Pogoji: poklicna šola in tri leta prakse pri vzdrževanju strojev;
ključavničar j a-vzdrževalca
Pogoji: poklicna šola s triletno prakso na vzdrževanju
voznika viličarja
(dve delovni mesti)
Pogoji: opravljen izpit za voznika viličarja. •
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po razpisu oziroma objavi na naslov: KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja TOZD opekarne Kranj, Primskovo — komunalna cona.
O
Odbor z medsebojna razmerja
Kemične tovarne Exoterm Kranj,
Struževo 66
razpisuje prosto delovno mesto
vodje plansko-analitskega oddelka
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
1. da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj in
2. da imajo moralnopolitične kvalitete.
Rok za ponudbe je 31. januar 1976, možnost pridobitve lastnosti delavca pa 1. marca 1976.
Iskra'
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o.
objavlja prosta delovna mesta
v razvoju TOZD Avtomatskih telefonskih central
1. 20 PROGRAMERJEV ZA ELEKTRONSKE RAČUNALNIŠKE SISTEME
Pogoji:
— dokončana gimnazija ali druga 4-letna srednja šola ekonomske ali tehnične smeri;
— obvladanje enega svetovnega jezika   po možnost angleščine;
— uspešno opravljen psihološki test;
— starost do 35 let;
— urejena vojaška obveznost.
Zaželene so delovne izkušnje s področja obdelave podatkov, vendar pa bomo sprejeli tudi začetnike.
Sprejetim kandidatom bomo omogočili:
— opravljanje zanimivega dela pri programiranju računalniških sistemov za krmiljenje procesov;
— delo v moderno opremljenem računskem centru;
— organizirano strokovno usposabljanje na delovnem mestu;
— teamsko delo;
— nadaljnje strokovno izpopolnjevanje.
2. 15 ELEKTROTEHNIKOV ZA DELO NA PODROČJIH:
— projektiranja modernih elektronskih vezij za potrebe telekomunikacij;
— projektiranja vezij za računalniške sisteme;
— laboratorijskih meritev in preizkušanja komponent, vezij in sistemov.
Pogoji:
— dokončana   4-letna   srednja   šola elektrotehniške smeri, oddelek za elektroniko;
— sposobnost za teamsko delo;
— uspešno opravljen psihološki test.
Pismene vloge pošljite do 10. februarja 1976 na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, Kadrovski oddelek, 64000 Kranj Savska loka 4.
Čim več ljudi zadržati doma
Izvršni odbor krajevne organizacije SZDL Dolina — Jelendol razpravljal o stanovanjski problematiki v krajevni skupnosti in vključevanju delavcev iz drugih republik in pokrajin v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti
ostali v jelendolski dolini, žene  drugam pomanjkanje
Jelendol nad Tržičem — Krajevna skupnost Dolina — Jelendol je med tistimi skupnostmi v tržiški občini, kjer je odhajanje domačinov v večja mestna ali vaška središča največje. Na ta opozarjajo krajani že nekaj let in pristavljajo, da kaže odseljevanje čim prej zajeziti, saj je skupnost Dolina — Jelendol tudi ' obmejno področje, ki ne sme biti ne-poseljeno. Razen tega je v krajevni skupnosti več kmetij. Z družbeno akcijo jim bo treba bolj pomagati in jih preusmerjati k intenzivnejši tržni proizvodnji ter kmečkemu turizmu. Ne gre pozabiti, da je nad Jelendolom več planinskih pašnikov in planin, do katerih so urejene ceste.  Preprečiti je treba njihovo
Skrb za stanovanja
Radovljica — Med delovne organizacije v radovljiški občini, ki že vrsto let sistematično skrbijo za stanovanja za svoje delavce, je nedvomno Tovarna verig v Lescah 1970. leta so v tem podjetju s 1100 zaposlenimi izdelali dolgoročni program stanovanjske gradnje in tako so do ^danes kupili že okrog 250 stanovanj ter odobrili 170 stanovanjskih posojil.
Trenutno je v podjetju še 30 delavcev brez stanovanj in nekaj več takšnih, ki bi stanovanje radi zamenjali. Omenimo še, da v Verigi za stanovanjsko gradnjo izločajo 10 odstotkov in da so lani začeli graditi dva 16-stanovanjska objekta. V en stanovanjski blok so se delavci že vselili, drugi pa bo zgrajen do poletja. Sicer pa nameravajo letos začeti graditi še 16 stanovanj, poleg tega pa bodo nekaj denarja namenili tudi za posojila za individualno gradnjo.
A. Z.
Pojasnilo
V zadnji številki vašega poltedni-ka GLAS z dne 20. 1. 1976 ste na 8. strani objavili fotografijo razrušene barake v Soteski s krajšim prispevkom vašega dopisnika A. Ž. Ker je točna le vsebina prvih dveh in zadnjega stavka, v vsem ostalem pa vest ni točna, prosimo, da poskrbite za objavo popravka vsebine v prihodnji številki Glasa na podlagi naslednjega pojasnila:
K reševanju nemogočih stanovanjskih razmer prebivalcev Soteske sta na pobudo izvršnega sveta Občinske skupščine Radovljica pristopili samoupravni enoti za družbeno pomoč samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Jesenice in Radovljica. Ker je bilo ugotovljeno, da je za rešitev te zadeve potrebno zagotoviti 14 družinskih stanovanj, je Samoupravna enota za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice najprej sklenila, da v 51-stanovanjski stolpnici SG-1 na Jesenicah, ki je bila zgrajena s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč koncem lanskega leta izloči omenjenih 14 stanovanj ob pogoju, da pri reševanju te zadeve sodelujejo prizadete organizacije združenega dela in samoupravni enoti za družbeno pomoč obeh stanovanjskih skupnosti.
Dne 6. 11. 1975 je bil med Samoupravnima enotama za družbeno pomoč občin Jesenice in Radovljica sklenjen dogovor o skupnem reševanju stanovanjskih vprašanj prebivalcev, stanujočih v leseni baraki v Soteski. Ta dogovor pa so sopodpi-sale tudi naslednje organizacije združenega dela, katerih delavci so stanovali v leseni baraki in to: Železarna Jesenice, Kovinar Jesenice in Izolirka TOZD Jesenice.
Dogovorjeno je bilo, da od potrebnih 14 stanovanj v skupni izmeri 985,43 kv. m kupi samoupravna enota za družbeno pomoč občine Jesenice 2/3 skupne površine ali 596,95 kvadratnih metrov, samoupravna enota za družbeno pomoč občine Radovljica pa 1/3 skupne površine ali 298,48 kv. m pod pogojem,, da se prizadete organizacije združenega dela pismeno zavežejo (Železarna Jesenice za 12 stanovanj, Kovinar Jesenice in Izolirka TOZD Jesenice pa vsak za 1 stanovanje), da bodo najkasneje do konca leta 1980 nadomestile stanovanja z isto netto stanovanjsko površino obema samoupravnima enotama za družbeno pomoč, ki sta stanovanja kupili.
Sekretar
Samoupravne stanovanjske skup. občine Jesenice M. Mežnarec
propadanje in zagotoviti trajno uporabnost in koristnost. Mogoče se danes le premalo zavedamo, kako bi v primeru splošnega ljudskega odpora pomembnost gorskih kmečkih gospodarstev in planin porasla.
Urejena stanovanjska problematika je področje, ki zadrži marsikaterega krajana doma. V Dolini in Jelendolu ima ta problem dve plati.
Prvič gre za delavce iz drugih republik in pokrajin in so razen v gozdarstvu zaposleni tudi v drugih tržiških organizacijah združenega dela (Tovarna kos, Lepenka itd.). Večkrat žive v nemogočih razmerah in se pogosto ne vključujejo v krajevno družbenopolitično življenje. Večkrat tudi pregleda nad njihovim priseljevanjem in odseljevanjem ni. Krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL bosta zato z njimi organizirala razgovor, jih seznanila s krajem, njegovo ureditvijo in problemi ter jih skušala vključiti v življenje skupnosti. Tako bo v sodelovanju z organizacijami, kjer so zaposleni, tudi reševanje vsakdanjih večjih in manjših problemov teh ljudi laže.
Drugič  so  domačini,  ki  bi radi
pa jih stanovanj. Precejšnja ovira bi bila odstranjena, pravijo krajani, če bi se vsi prebivajoči v Jelendolu združili, naleteli na razumevanje organizacij združenega dela in drugih pristojnih v občini ter usposobili na pol preurejen del gradu, v katerem je devet ali deset stanovanj. Stanovanja je začelo urejati Gozdno gospodarstvo oziroma sedanja tržiška temeljna organizacija združenega dela, vendar je ostalo delo na pol poti. Problem ni nerešljiv. V temeljni organizaciji združenega dela Gozdarstvo Tržič vedo povedati, da so zainteresirani za rešitev tega problema in pripravljeni prepustiti omenjeni del gradu samoupravni stanovanjski skupnosti občine Tržič. Izključne pravice nad stanovanji si ne žele lastiti. Le nad nekaterimi bi .radi obdržali razpolagalno pravico in s tem uveljavili sredstva, ki so jih doslej vložili. Seveda nikjer ne piše, da se bodo vanje vseljevali .izključno gozdarji, ampak predvsem domačini.
Danes je mogoče marsikomu še težko stanovati,v Jelendolu ali Dolini. Vendar se utegnejo pogoji sčasoma zboljšati. Skupnost ima urejen vodovod, zagotovljen televizijski program, avtobusno povezavo s Tržičem -itd. Tudi odsek ceste po jelendolski ravnici je že asfaltiran. Krajevna skupnost namerava asfaltni trak podaljševati in se tako približati Tržiču. "        j Košnjek
46-odstotno povečanje investicij
RADOVLJICA - Dve ugotovitvi sta značilni za letošnji osnutek gospodarskega razvoja radovljiške občine; obe pa se nanašata na investicijska vlaganja. Prva kaže, da se bodo investicijske naložbe organizacij združenega dela povečale za okrog 46 odstotkov v primerjavi z letom 1974. Druga pa se nanaša na stališče izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine, da je treba opraviti posebne dogovore in s tistimi delovnimi organizacijami, ki po sedanjih predlogih oziroma načrtih bistveno zaostajajo' za letošnjim občinskim in tudi republiškim poprečjem.
Oglejmo si nekatera investicijska predvidevanja v občini. Napovedi kažejo, da se bo znižal delež investicij v industriji, povečal pa v gostinstvu in v turizmu. Tako recimo v kovinski industriji predvidevajo prek 92 milijonov vlaganj, kar predstalja prek 60 odstotkov celotne panoge.
Veriga namerava dokončati že
Večja proizvodnja
V poslovni enoti podjetja Slove-nijales, tovarni »Sora« Medvode, so lani naredili za 40 milijonov dinarjev izdelkov ter dosegli 36 milijonov dinarjev realizacije, kar je za 15 odstotkov več kot v letu poprej. Zaradi težav pri prodaji pohištva niso uspeli izpolniti letnega plana, zaradi dopolnjevanja kompletov predsobnega pohištva pa so se jim povečale zaloge.
Za letošnje leto načrtujejo 60-odstotno povečanje proizvodnje in prodaje, kar bo 125 delavcev doseglo s sodobno strojno opremo, v katero so vložili 30 milijonov dinarjev. Letošnji proizvodni načrt predvideva izdelavo predsobnega pohištva, vse bolj pa se uveljavljajo pri opremljanju hotelov. -fr
147 solidarnostnih stanovanj
Radovljica — V radovljiški občini je bilo doslej razdeljenih 147 solidarnostnih stanovanj, pravkar pa poteka gradnja šestih stanovanj v Kropi, štirih v Bohinju in osmih v Zapužah. Razen tega pa bodo zbrali denar za še 36 stanovanj. Sicer pa prošnje za ta stanovanja kažejo, da bi jih morali največ zgraditi na Bledu in v Radovljici. Vendar na Bledu nastajajo težave zaradi različnih stališč glede nadaljevanja stanovanjske gradnje. Nekateri menijo, da bo gradnjo teh stanovanj treba prenesti v Radovljico, če se ne bodo pravočasno sporazumeli, saj vsako zavlačevanje samo govori v prid podražitvam pri ceni stanovanj. Druga težava, s katero se srečujejo pri uresničevanju začrtanega programa gradnje solidarnostnih stanovanj, pa je pomanjkanje ustreznih zazidalnih načrtov v občini.
začetne investicije, predvidevajo pa tudi začetek gradnje nove galvanike, obdelovalnico kovač-nice in razširitev orodjarne. Plamen pa bo večino denarja namenil za nabavo novih strojev, okrog 20 odstotkov vseh sredstev pa namerava vložiti v gradbene objekte (skladišče materiala, pomožni prostori in upravna zgradba). V Iskri Lipni-ca predvidevajo gradnjo proizvodne stavbe, v Iskri Otoče pa bodo sredstva namenili za nabavo opreme. Zanimivo je tudi, da tekstilna industrija namerava letošnja investicijska sredstva v primerjavi z lanskimi zmanjšati za okroglo 30 odstotkov. Elan pa bo skušal z vlaganji v osnovna sredstva uskladiti zmogljivosti in modernizirati tehnologijo za proizvode, ki so na trgu najbolj iskani. V živilski industriji bo tovarna čokolade Go-renjka nabavila nove stroje, Pekarna Triglav pa zgradila skladišče v Lescah, preuredila slaščičarno na Jesenicah in trgovino v Bohinju.
V kmetijstvu so predvidene dokaj skromne investicije, in sicer v opremo, osnovno čredo in deloma  v   gradbene  objekte v
■ družbenem sektorju. Poseben poudarek pa nameravajo dati kooperaciji z zasebnim kmetijstvom. Za slednje bodo porabili 7,5 milijona dinarjev (za gradnjo gospodarskih objektov, kmetijske mehanizacije in plemensko živino). Investicije v gozdarstvu pa se bodo po predvidevanjih zmanjšale za 4 odstotke, gradbeništvo bo večino sredstev namenilo za nujno zamenjavo strojnega parka, v prometu pa predvideva PTT TOZD Radovljica nakup poslovnih prostorov v Kropi in razširitev telefonskega omrežja v občini.
V družbeni obrti se bodo investicije povečale za blizu 90 odstotkov (večina obrtnih podjetij bo namenila denar za nabavo strojne opreme in obnovo objektov). Klavnica Bohinjska Bistrica pa bo zgradila hladilnice za predelavo in pomožne prostore. In če pogledamo še komunalo? Investicije v osnovna sredstva naj bi se povečale za 51 odstotkov. Večina denarja pa bo potrošena za gradbene objekte.
Če torej pogledamo predvidevanja za investicijska vlaganja v celotnem gospodarstvu, potem so veliko ugodnješa kot lani. Seveda pa bo takšen program odvisen tudi od tujih sredstev oziroma od kreditov.     ^ Žalar
Povečan izvoz
V tovarni barv in lakov Color Medvode so lani izvozili 3000 ton izdelkov v vrednosti 66 milijonov dinarjev. Izvozili so avtoemajle in fasadne barve v Sovjetsko zvezo ter umetne smole v Nemško demokratično republiko. Načrtujejo, da bo letošnji izvoz za 30 odstotkov presegel lanskega. -fr
Delavci SGP Sava Jesenice so na Plavžu začeli graditi stolpnico, v kateri bo 91 stanovanj. Stolpnica bo nared čez eno leto. Foto: B. B.
Sporazum za pokrivanje izpadlega dohodka
Kranj — Samoupravna interesna skupnost preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska je v ponedeljek, 19. januarja, sklicala na sejo udeležence samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja v prometu z električno energijo v minulem letu. Na seji so predstavniki strokovnega štaba elektrogospodarstva Slovenije obrazložili problematiko. Pojasnjeno je bilo, da je elektrogospodarstvo Slovenije minulo leto zabeležilo 530 milijonov novih dinarjev izpada dohodka.
Zakaj? Skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije je že konec decembra 1974 ocenila, da veljavne cene električne energije ne pokrivajo vseh stroškov proizvodnje, -prenosa in distribucije električne energije ter stroškov za pridobivanje primarnega goriva za potrebe termoelektrarn. Zato je sprejela sklep o povišanju cen za 40 odstotkov od 1. januarja 1975 dalje. Ta sklep pa je bil zaradi medrepubliškega dogovora o politiki cen le delno uveljavljen. Gene električne energije so bile namreč povišane za 25 odstotkov oziroma za 22 odstotkov od meseca maja lani naprej. S tem povišanjem pa elektrogospodarstvo Slovenije ne pokriva vseh stroškov proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in mora skupščina ISE zagotoviti za razliko nadomestilo iz drugih virov.
Predstavniki . strokovnega štaba elektrogospodarstva Slovenije so nadalje med razlogi, ki so pripeljali do primanjkljaja navedli 50-odstot-no podražitev premoga. Tako se je na primer izkazalo, da je tako imenovana termoelektrična energija v Sloveniji pretežna in tudi dražja v primerjavi z drugimi republikami v državi. Po drugi strani pa so postregli s podatki, da se je zaposlenost v elektrogospodarstvu pove-* čala lani za 3 odstotke, da je bil zabeležen   za   6. odstotkov večji
porast porabe električne energije, da se je proizvodnja povečala za 10 odstotkov in da je bilo pri enakem stanju naprav kot leta 1974 manj redukcij električne energije. Razen tega kažejo ugotovitve, da je stanje elektroenergetskega omrežja v Sloveniji nenormalno zaradi nedograjenih zmogljivosti in da osebni dohodki zaposlenih v elektrogospodarstvu v zadnjih letih naraščajo počasneje kot v ostalem gospodarstvu kot celoti ter v skladu z resolucijo in samoupravnim sporazumom.
Kot rečeno mora skupščina ISE za razliko oziroma za pokrivanje izpadlega dohodka zagotoviti nadomestilo iz drugih virov. Predvideno je, da bi to razliko pokrile na podlagi samoupravnega sporazuma temeljne organizacije s področja gospodarstva in drugi porabniki razen gospodinjstev v Sloveniji. Nekatere temeljne organizacije in organizacije združenega dela so takšne samoupravne sporazume že podpisale, večina pa še ne in o njih pravkar ali pa še bodo razpravljali delavci.
Na seji v Kranju glede predlagane oblike pokrivanja izpadlega dohodka po sporazumu ni bilo posebnih pripomb. Lahko bi ugotovili, da so se delegati oziroma predstavniki gospodarstva strinjali. Nekajkrat pa je bilo slišati predloge in utemeljene zahteve, da bi morali pokrivati stroške v elektrogospodarstvu z ekonomsko ceno, sicer se bomo prihodnje leto s podobnim problemom spet srečali. To vprašanje pa bo glede na letošnjo razvojno resolucijo najbrž težko rešiti, saj bi se potem po nekaterih napovedih morala električna energija podražiti kar za 58 odstotkov. Tolikšna podražitev pa bi bila precej večja od začrtanih okvirov podražitev. Zato bi hilo najbrž sprejemljivejše stališče, ki je bilo na seji zavzeto nazadnje: uredijo naj se bolj ekonomske cene, razen tega pa naj tisti, ki energijo troši, to tudi plača
in tudi pokrije izgubo.        A * .
i\. /lalar
Konec
komunalne razdrobljenosti
Radovljica — Vprašanje je staro toliko časa kot ugotovitve, da tako v radovljiški občini ne gre več naprej. Kar pet podjetij je namreč v občini, ki se ukvarjajo s komunalo. Rezultat takšne razdrobljenosti pa je, da se morajo s komunalnimi problemi ubadati še vse krajevne skupnosti v občini in tudi prenekatera društva.
Čeprav smo bili v letih nazaj priča prizadevanjem, da bi z združevanjem podjetij to vprašanje rešili, dlje od poskusov ni prišlo. Sele lanske priprave in odločitve so stvar resneje premaknile z mrtve točke. Julija je bil namreč ustanovljen iniciativni odbor za združevanje komunalnih podjetij. Izdelan pa je bil tudi že ustrezen elaborat o tem.
Po prvih dogovorih se je izkazalo, da med komunalnimi delavci ni nobenih zadržkov za ta korak. Vendar pa okrog 260 delavcev meni, naj se najprej združi tako imenovana komunala s komunalo, šele kasneje pa naj bi morda prišlo tudi do združitve z drugimi panogami. Pri slednjem gre predvsem za gradbeno operativo za tako imenovane nizke gradnje.
Po odloku občinske skupščine mora biti komunalna skupnost v občini ustanovljena do konca polletja. V elaboratu o ekonomski upravičenosti (le-ta je še v izdelavi) pa bosta po vsej Verjetnosti dve varianti. Prva govori o združevanju komunale le s komunalo, druga pa da se
priključi tudi gradbena operativa za nizke gradnje. Kot rečeno, prvo podpirajo komunalni delavci in tako govori tudi zakon. Vendar pa občina z odlokom lahko določi, da tudi nizka gradnja sodi v področje posebnega družbenega pomena.
Čeprav je prvotni rok, v katerem je bilo rečeno, da bi do združitve prišlo že v začetku tega leta, mimo, resna in zavzeta razprava okrog tega vprašanja daje upanje, da ne bo vse ostalo le pri poskusih kot že nekajkrat doslej. A. Z.
Podvojitev proizvodnje preje
V Tekstilni tovarni Medvode, ki posluje kot TOZD v proizvodnem in trgovskem podjetju Tekstil Ljubljana, so lani dosegli 82 milijonov dinarjev realizacije, kar je za četrtino več kot v letu prej. Letošnji gospodarski načrt predvideva realizacijo V višini 103 milijone dinarjev, kar bodo skušali doseči ob enakem številu Zaposlenih. Proizvodnjo preje v novi predilnici bodo podvojili, načrtujejo pa tudi večjo proizvodnjo tehničnih tkanin. Svoje izdelke vse bolj uspešno prodajajo na tujih tržiščih ter bodo letos zanje iztržili več kot 3 milijone dinarjev. V načrtu imajo tudi posodabljanje strojne opreme, v kar bodo vložili 30 milijonov dinarjev, -fr
Promenadni zvoki štorskih železarjev
Prebivalci Kropo in okolico, ki obiskujejo razne prireditve s kulturnim sporedom, imajo največkrat priložnost poslušati vokalno glasbo, solistično in še večkrat zborovsko, precej redko pa poslušajo instrumentalno. Da pa jo ravno tako želijo, smo videli zadnjo soboto, 17. januarja, ko je skoraj polna dvorana pričakala koncert godbe iz Štor. V goste so jo povabili organizatorji osnovne organizacije sindikata, v tovarni Plamen. Pohvalno je, da je niso le povabili, ampak so tudi poskrbeli za lep obisk. Večino vstopnic so brezplačno podelili med delavce, preostale pa so prodali po popularni ceni drugim interesentom.
Za delavske kraje v Zasavju so pihalne godbe posebno značilne, na sosednjem celjskem področju pa nI tako, saj je tam bolj razvito zborovsko petje. Zato ni čudno, da godba štorskih železarjev nima stare in bogate tradicije. Sedanjo so ustanovili leta 1970. Železarna ji posveča vso skrb in ji omogoča primerne razmere za redno in strokovno delo. Nabavljena glasbila so vredna več kot 25 milijonov starih dinarjev. Vaje imajo dvakrat tedensko, nekateri pa tudi trikrat. Obiskujejo jih lahko tudi tisti, ki so v času vaje sicer na delu. Za nadomestilo tako izgubljenega osebnega dohodka poskrbi železarna. Kdor želi igrati v godbi, mora vsaj tri leta prej že obiskovati glasbeno šolo, pa tudi potem še izpopolnjujejo svoje znanje. Trenutno jih od 45 godbenikov več kot polovica še vedno hodi v glasbeno šolo, ki pa ni v Štorah, temveč v Celju. Ker pa tam ni godbe, je razumljivo, da so se med železarske glasbenike vključili tudi Celjani, ki pa na vaje hodijo v Štore.
To je nekaj osnovnih pogojev za Uspešno delo, kar je toliko bolj pomembno, ker ima godba tudi dirigenta, ki je sposoben in pripravljen izkoristiti vse možnosti zaupane mu skupine. Profesionalni glasbenik Franc Zupan je na Akademiji za glasbo diplomiral kot klarinetist pri znanem profesorju Mihu Gunzku. Znanje, čut odgovornosti in veselje do tega dela so poglavitne lastnosti mladega dirigenta. Ce vse povedano povežemo še z mladostjo štorske godbe, potem smo lahko prepričani, da se bo z leti razvila med najboljše slovenske tovrstne ansamble. Povprečna starost muzikantov je manj kot 20 let, precej med njimi pa je starih okrog 10 let!
Vse slovenske godbe se zaman ubadajo s problemom pomanjkanja Primernih originalnih skladb za tak sestav, še posebno domačih. Skladatelji se skoraj ne ukvarjajo s tem, da bi pisali za pihalne orkestre. Tako so dirigenti primorani posegati po tujih skladbah ali pa po priredbah simfoničnih skladb, ki pa so dostikrat pretežke oziroma neprimerne. Pri iskanju literature za svojo godbo je npr. tov. Zupane prišel celo do Združenih držav Amerike. Spored oblikuje v dve smeri: z resnejšimi koncertnimi skladbami stremi predvsem za tem, da godba kakovostno napreduje, s popularnimi, a ne cenenimi melodijami pa navezuje stike s poslušalci. Trenutno se pripravljajo na srečanje železarskih godb, ki bo letos prav v Štorah.
Za koncert v Kropi je dirigent izbral popularni spored: obdelave in priredbe narodnih skladb, popevk in filmskih melodij iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Holandije, Francije, Anglije, Španije, Združenih držav Amerike, Mehike, Brazilije, Japonske in Sovjetske zveze. Skladbe kot avstrijska Drvarska koračnica, nem-
Olja v Kurnikovi hiši
Tržič — Prva samostojna razstava olj tržiškega slikarja-amaterja Braneta Povaleja se s postavitvijo v Kurnikovi hiši sooča s častitljivim starinskim ambientom tržiške meščansko-obrtniške hiše.
Na pragu svojega razvoja kaže mladi slikar, dijak šole za oblikovanje v Ljubljani, zadovoljivo, če ne c'elo presenetljivo stopnjo kultivi-ffinosti v obdelavi površin. S krepkimi in čistimi barvami obvladuje Ploskve, ki jim zna z izredno lepimi Prehodi sončnorumenega v krvavo-j'dočega in končno v modrozelen kolorit ustvariti pridih pogrezanja v prostor.
Prisotnost groteskno izmaličene človeške figure v pogovoru z napisi Ustvarja ironično-grenko miselno Vsebino. Prva spoznanja o odnosu človeka do vesolja (Proti soncu), '^očaranjo (Drevored ljubezni) in "asilja (Pred posilstvom, Pred obsodbo) je segel v platnih, ki jih je prekril z že omenjeno barvno skalo 1,1 jim s tem dal optično, vizuelno 2Aznavno razmišljanje. . Razstava bo odprta do 4» februar-■l;t vsak dan od Hi. do 18. ure, ob Nedeljah pa od 10. do 12. uro.
Janez Št er
ški Metuljček, angleška Mammv blue, španska Viva Espania, ameriška Love Storv, mehiška La paloma in ruska Kalinka so že same po sebi zagotavljalo prijazen sprejem pri poslušalcih. Razen tega je potrebno pohvaliti tudi izvedbo. Ob upoštevanju mladosti nastopajočega orkestra lahko mirno zatrdim, da je bila intonacija zadovoljiva, dinamika dovolj razgibana, ritmika jasna, pa tudi posamezne instrumentalno skupini' so bile primerno izenačene. Seveda ni bilo brez napak in manjših spodrsljajev, a tega tudi nihče ne pričakuje. Prav dobro pa je bilo čutiti, da je dirigentova zasnova izvedbe skladb enotna, logična in tako tudi narejena. Njegove kretnjo so navidezno razmeroma skope, a muziciranje je lahkotno, prijetno in logično. Z izbiro sporeda se je izognil enoličnim ritmom koračnice, valčka
in polke, ki jih od naših godb po navadi slišimo.
Enotno uglašeni uro in pol trajajoči koncert vedrih in popularnih melodij je s prijetnim in šegavim tekstom povezoval Mitja Umnik in je bil ubran z vzdušjem prireditve. Ob koncu jo povedal še tole: »V Štorah imamo ta pihalni orkester zelo radi in sicer iz preprostega razloga, ker je naš!«
Koncert je bil slab teden za tem, ko so se končale prireditve Jelovice 76. Tako je družbeno kulturno življenje v Kropi ob začetku novega leta precej pestro. Upajmo, da bodo prebivalci, krajevne organizacije, šola in razni prireditelji tudi v prihodnje poskrbeli za lep obisk. Prva taka priložnost bo 7. februarja na koncertu ob Prešernovem prazniku, ko bo gostoval moški zbor »Slavko Cerne« iz Kranjske gore. GE
Ob slovenskem kulturnem prazniku v Tržiču
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo v paviljonu NOV v Tržiču v petek, 6. februarja, odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Meglica, ki živi sicer v Šmartnem pri Litiji, je pa tržiški rojak, doma iz Loma pod Storžičem.
Študiral je v Ljubljani, kjer je na Akademiji za likovno umetnost v letu 1964 diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju in dve leti kasneje pri njem končal specialko za oljno slikarstvo.
Megličevo slikarsko delo obsega tri dokaj različna področja: realistično upodobljene krajine, industrijsko okolje in svet človeških travm. Razstava v Tržiču nam prikazuje, kako se je avtor zazrl v svet tovarn, ki jih slika že od leta 1969, ko ga je v Trbovljah začel zanimati industrijski pejsaž. Odtlej upodablja tovarniške objekte, visoke dimnike, betonske zidove, strojne elemente. Skratka, okolje, v katerem se sicer še tu in tam pojavlja človeška figura,
vendar ne kot pomemben element, marveč kot drobno, nemočno bitje. Čeprav se nam tovarne kažejo tudi kot mogočne in občudovanja vredne stavbe, vendar nam avtor s hladnimi barvami, ki se namenoma prelivajo v strupene odtenke, skuša izraziti boleča občutja, ki jih doživljamo zaradi industrializacije. Od kraja je Meglic upodabljal industrijsko pokrajino še precej realistično, kasneje se je od tega načina vedno bolj od-mikal in je vedno bolj s simboli ponazarjal tovarniško vzdušje. Spočetka mu gre bolj za rokopis, izdelan v toplih barvah, kasneje za hladno tehnično risbo. Celotna zgradba slike je močno ekspresivna, v zadnjih delih je videti, da teži avtor k simboliki.
Razstava bo odprta s koncertom ansambla »PRO MUŠICA RARA«, ki ga sestavljajo klarinetist Franc Tržan, Čelist Edvard Adamič in pianist Leon Engelman. S. R.
Nejc Slapar v galeriji mestne hiše v Kranju
Ob najnovejši razstavi del Nejca Slaparja ugotavljam, da je to redno predstavljanje kranjskemu in gorenjskemu občinstvu dobro in da ima svoj pomen lahko takrat, ko skušamo ugotavljati napredek ali pa takrat, ko ugotovimo stagnacijo. Zanimivo pri Slaparju je to, da nam od razstave do razstave, čeprav so še tako pogoste, že skoraj stalne, pokaže tisti izsek iz svojega snovanja, kjer moremo ugotavljati samo napredek, korak naprej, ki ga je ta slikar oziroma grafik naredil. Da bi to našo ugotovitev potrdili, ugotavljamo, da smo zadnjih nekaj let priče še bolj razvejani raziskovalni dejavnosti na tistem področju likovnega ustvarjanja, ki ga kratko definiramo kot geometrizem. Na tem polju ustvarjalci . s pridom uporabljajo geometrijske oblike in to na način, ki ga ni mogoče točno opredeliti z besedo. To gibanje se sicer ne zgleduje dobesedno pri tradicijskem izviru konstruktivizma in njegovi pristaši ne uporabljajo poteka striktnega programiranja, s katerim bi raziskovali delovanje mehanizma ljudske občutljivosti. Uporabljajo razne geometrijske like, ki jih povezujejo v svojem delu v neko zvrst »novega ornamenta«. Posebno vejo predstavljajo tudi avtorji, ki nadaljujejo delo ameriških slikarjev iz skupine tako imenovanih »ostrih obrisov« (Hard Edge). Zanimivo je, da pri tej skupini ne gre za stroge geometrijske oblike, ampak za obliko konfiguracije,
ki je narejena z ostrimi rezi obrisov in čistočo posameznih črt "in barv, kar povzroča vtis izredno precizne forme.
Ponovno srečanje s Slaparjevo risbo — fotografiko nas opozarja, da se je ta likovni ustvarjalec pridružil tematiki geometrizma. Zanimiv je njegov prehod od prejšnje usmeritve in njegovih del, s katerimi se je pri-približeval programirani računalniški grafiki ali s pomočjo mehaničnih pripomočkov narejeni risbi, ki pa jo je Slapar delal ročno z občudujočo potrpežljivostjo. Figuro, ki jo je vnašal med linije, je prenašal s pomočjo fotografije. Pomoč fotografskega aparata je danes že običajna v likovni umetnosti. Slapar pa se je odločil za drugačen svet: like in oblike, ki jih je najti v tiskarstvu — raster, točke in podobno, je povečal in njih število zmanjšal. S tako ustvarjeno minimalno koncentracijo znakov je Slapar povzročil vizualni vzgib, ki nam prikliče v spomin specifično fantastiko. Ko smo prišli v našem premišljevanju do sem, spoznamo, da Slapar na področju tehničnega postopka skuša prevrednotiti sicer tako banalno vsakdanjo govorico rastra, črte, delov figure. Od razstave do razstave dokazuje vrednost svojega premišljevanja, ki ga vodi — res sicer počasi, a vztrajno — do uspelih odkritij. Tokrat v črno-belem odnosu. Kaj pa barva?
A. Pavlovec
NEJČ SLAPAR RAZSTAVLJA V KRANJ l' - V petek, 2% januarja so v galeriji Mestne hiše r Kranju odprli razstavo Ukovrtlka Nejča Slaparja iz Kranja. Razstava ho odprta do 5. februarja. Umetnik je grafik oblikovalec V Gorenjskem tisku. Qoslej se je *e predstavil na samostojnih razstavah v Kranju. Dobrni. Trživa, na Jesenicah in v Rogaški Slatini. Srečati ga je bilo tudi na petih skupinskih razstavah. Lani je hi/ na piranskem E.\ Tem poru tudi'nagi a/en z diplomo, (/k) — Foto: F. Perdan
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n. sol. o.
objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja
TOZD notranja trgovina — prodajna mreža Ljubljana, o. sub. o. za Trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd. Kranj — les Primskovo,
prosto delovno mesto
POSLOVODJE
Pogoji: visokokvalificirani delavec ali kvalificirani delavec trgovske smeri, zaželene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca.
Pridobitev svojstva delavca v združenem delu je možna takoj po preteku objavnega roka.
Pismene ponudbe sprejema Lesnina trgovina Kranj — les, Primskovo do vključno 7. februarja 1976. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po sklepu pristojnega organa.
Iskra
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o.
razpisuje prosta vodilna delovna mesta
v TOZD Obrat merilne naprave
1. vodje tehnične kontrole
Pogoji:
visoka šolska izobrazba strojne ali elektro stroke s 5-letno prakso.
v tovarni mehanizmov Lipnica
2. - vodje gospodarske priprave
proizvodnje
Pogoji:
Visoka ali višja izobrazba ekonomsko, strojne, elektrotehnične ali organizacijske smeri s 6-letno prakso, od tega 4 leta na odgovornejših delovnih mestih, ter znanje enega svetovnega jezika.
v TOZD Obrat telefonskih enot Blejska Dobrava
3. vodje gospodarske priprave proizvodnje
Pogoji:
visoka šolska izobrazba ekonomske, elektrotehnične ali organizacijske smeri S 5-letno prakso na odgovornih delovnih mestih ter znanje enega svetovnega jezika.
4. vodje proizvodnje
Pogoji:
visoka ali višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri s 5-letno prakso na odgovornih delovnih mestih ter znanje enega tujega jezika.
5. sekretarja
Pogoji:
visoka ali višja šolska izobrazba u pravno-pravne ali organizacijske smeri s 4-letno prakso.
Kandidati za delovna mesta od 1. do 4. morajo imeti organizacijske sposobnosti vodenja.
Vsi kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni ter imeti aktiven odnos do samoupravljanja.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra - Elektromehanika Kranj, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4, z oznako »prijava za razpis« in navedbo TOZD.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov '
skupščine občine Kranj ponovno objavlja
prosto delovno mesto
šefa krajevnega urada Naklo
Pogoji: srednja strokovna izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, mo-ralno-polit ične kvaliteto in družbenopolitična aktivnost.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
TPP
JESENICE
RAZSTAVLJA PISARNIŠKO OPREMO,
I
RAČUNSKE , PISALNE , RAZMNOŽEVALNE, FOTOKOPIRNE IN DRUGE BIRO STROJE
OGLEJTE SI RAZSTAVO V HOTELU ,GRAJSKI DVOR' V RADOVLJICI OD
27--31. januarja 1976
odprto vsak dan od 9. — 16. ure Demonstracije na strojih vsak dan ob 10. uri
USTVARITE SEBI IN SVOJIM SODELAVCEM  PRIJETNO DELOVNO VZDUŠJE !
Razveseljiv načrt na Bledu
Letošnja zimska turistična sezona je kljub pomanjkanju snega na Gorenjskem (vsaj V nekaterih zimskih središčih) sorazmerno ugodna. — Foto: F. Perdan
Gorenjski turizem pod poprečjem
Gorenjska v lanskih devetih mesecih na turističnem področju ni dO-' segla republiških in jugoslovanskih rezultatov, so ugotovili v sredo, 21. januarja, na sestanku članov strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici. Sestanek je bil na Bledu in so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij in družbenopolitičnih kupnosti.
Oglejmo si nekaj glavnih podatkov. V devetih mesecih so na Gorenjskem zabeležili .'$96.852 gostov, kar je za 3 odstotke manj kot v enakem obdobju leta 1974. Število prenočitev pa je znašalo 1,.$78.525, kar je prav tako za 3 odstotke manj od prejšnjega leta. Pri tem pa je pomembna tudi ugotovitev, da je bilo leto 1974 na turističnem področju za Gorenjsko prav tako manj ugodno od leta 197.5. Do konca minulega leta se je potem rezultat nekoliko popravil, vendar je po nepopolnih podatkih še vedno slabši od rezultata iz leta 1974. Zanimivo pa je, da je bilo lani število tujih gostov na Gorenjskem za 1 odstotek večje, da pa je za 4 odstotke padlo število domačih gostov in za 6 odstotkov število prenočitev domačih gostov.
Ko so na sestanku na Bledu razpravljaj o vzrokih za takšno upadanje, so sicer omenili lansko slabo zimo in delno zmanjšanji' posteljnih zmogljivosti v primerjavi, z letom prej, vendar so se strinjali, da to še zdaleč nista glavna vzroka. Lete je treba iskati v pomanjkanju novih gradenj.   V   primerjavi   z drugimi
območji v republiki in v zveznem merilu namreč Gorenjska že nekaj časa zaostaja na področju prenočitvenih zmogljivosti in predvsem pri vlaganjih v tako imenovano infrastrukturo.
Rešitev v prihodnje bi torej bila v dokončanju nekaterih turističnih objektov in ureditvi turističnih središč. To pa po sedanji politiki vlaganj ni lahko doseči. Za investicije mora namreč gostinstvo zagotoviti 20 odstotkov lastnih sredstev in 40 odstotkov združenih sredstev panoge. Takšno investicijsko vrednotenje gostinstva oziroma turizma zato tudi v prihodnje ne zagotavlja bistvenih sprememb na tem področju na Gorenjskem. Zato je razumljivo, da so na sestanku ponovno opozorili, da se gostinstvo izenači z gospodarstvom (predvsem s tistim delom, ki izvaža) in se mu prizna položaj izvoznika, ki prinaša pomembne devize.
Takšna mnenja, opozorila, ugotovitve in pripombe gostinskih in turističnih delavcev na Gorenjskem pa so najbrž premalo za pomembnejše spremembe na tem področju. Najbrž bi morala gostinstvo in turizem dobiti pomembnejše mesto najprej v občinskih srednjeročnih razvojnih programih in nato v srednjeročnem programu regije. Na sestanku so se dogovorili, da se bodo čez približno mesec dni spet sestali. Do takrat pa bodo skušali realno ovrednotiti dosedanje razvojne programe. Takšna ocena pa naj bi bila tudi osnova za dogovor in določitev prednostnega   reda   turističnih   investicij na
Gorenjskem. A. Z.
Ugotovitev strokovnega odboja za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici na zadnji seji na Bledu, da je treba turističnemu gospodarstvu priznati položaj izvoznika, lahko v prihodnje izboljša turistični razvoj na Gorenjskem. Seveda mora takšna usmeritev dobiti najprej podporo v občinskih srednjeročnih programih. Vendar že stališče, da bodo na prihodnji seji odbora razpravljali o prednostnem redu tovrstnih investicij, nekaj obeta.
Čeprav bo beseda o idejnih načrtih in izdelanih programih torej šele stekla, velja že danes omeniti program Združenih hotelov Toplice Bled, ki so si do 1980. leta zadali izgradnjo 800 novih ležišč. Zdaj imajo v tej organizaciji 1048 ležišč.
Pri uresničevanju prvega dela srednjeročnega programa so predvidene nekatere adaptacije, s katerimi bi precej povečali in izboljšali strukturo hotelskih postelj. Tako naj bi hotel Toplice moderniziral depen-danso Jadran ter prizidal 42 ležišč.
V hotelu Jelovica naj bi zgradili novi srednji trakt in tako dobili 48 novih
Do 1980. leta 100.000 prenočitev
Lesce — Turistično društvo Lesce sodi že vrsto let med najprizadev-nejša in tudi najuspešnejša turistična društva na Gorenjskem. Rezultati, ki so jih dosegli z zares aktivnim delom, niso majhni. To zgovorno pove podatek,da v Sloveniji ustvarja kamp Šobec kar 17,5 odstotka vseh prenočitev, v radovljiški občini pa skoraj polovico. Sicer pa je v zadnjih nekaj letih društvo posvečalo največ pozornosti propagandni dejavnosti, vzgoji, videzu kraja in izgradnji kampa.
Lani so v kampu zabeležili 83.512 prenočitev tujih in domačih gostov.
V prihodnjem srednjeročnem programu pa so si zadali cilj, da morajo do 1980. leta doseči 100.000 prenočitev. Večino prihranjenih sredstev namerava društvo skupaj s krajevno skupnostjo nameniti za ureditev kraja. Tako krajani kot drugi se namreč strinjajo in vse bolj zavedajo, da Lesce niso le industrijski, ampak tudi turistični kraj. Zato nameravajo urediti še poseben dnevni kamp, zavzemajo pa se tudi za uresničitev zamisli, da bi skupaj z Bledom in Bohinjem uredili svoj informativni center na križišču v Lescah. A. Z.
ležišč. Nadalje bi z adaptacijo izboljšali kategorijo za 58 ležišč, z dozidavo pa bi hotel Krim dobil 40 dodatnih ležišč. Obnovili pa bi tudi stari trakt hotela. 78 novih ležišč B kategorije pa bi z dozidavo dobil tudi hotel Lovec.
Izgradnja tako zgrajenih prek 200 novih ležišč niti ne bi bila tako draga, saj ne bi bilo treba graditi novih restavracijskih zmogljivosti in drugih sporednih naprav. Zato na Bledu menijo, da uresničitev takšnega programa v prihodnje ne bi smela bit i vprašljiva.
V drugem delu programa pa v Združenih hotelih Toplice predvidevajo, da bi za hotelom Toplice zgradili novi hotel z, okrog 250 posteljami in enakega na prostoru bivšega zdravstvenega doma. Ce bi torej na začetku uresničevanja bodočega srednjeročnega programa na Bledu do 1980. leta ostalo samo pri teh načrtih, potem bi Bled skupaj z izgradnjo 320 postelj v novem Park hotelu pridobil prek 1150 novih hotelskih postelj. To pa bi bilo glede na sedanje tovrstne zmogljivosti za okrog 80 odstotkov več, saj imajo na Bledu trenutno 1451 hotelskih ležišč. Omenimo še, da bi uresničitev investicijskega programa Združenih hotelov Toplice po sedanjih izračunih veljala okrog 230 milijonov dinarjev.
A. Žalar
po'
Kranjska gora se je za letošnjo zimsko turistično sezono, kot je povedal predsednik turističnega društva Vojteh Budinek, zares dobro pripravita. Novost je tudi lokal Angele Kotnik — Taverna Pino. Urejen je v prijetnem domačem alpskem slogu. Posebnost tega lokala pa je restavracija, kjer so pijače dodatek k jedem. To je pravzaprav edina restavracija v Kranjski gori, namenjena gostom, ki prebivajo v zasebnih turističnih sobah. V njej lahko gostje dobijo kalamare, postrvi, narezek, ki ima ime venček narodnih, ploščo Pino, telečji zrezek z gobami, tatarski biftek, palačinke z orehi, kremne rezine in druge. specialitete. Vedno pa postrežejo tudi z domačimi kolinami. Kot rečeno, je lastnica tega lokala Angela Kotnik, ki že lH let dela v gostinstvu. Verjamemo, da res zna ustreči vsaki želji. — A. Z. — Foto: F. Perdan
ZDRUŽENJE
SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV
vabi vse obrtnike, pri njih zaposlene delavce in družinske člane, na regionalno tekmovanje v hitrostnem drsanju, ki bo 1. februarja ob 9. uri na Planšarskem jezeru na Jezerskem. Prijave za tekmovanje sprejema pisarna Združenja, ostali pa se lahko prijavijo eno uro pred pričetkom tekmovanja. Prosimo, da se tekmovanja udeležite v čim večjem številu, ker se na tekmovanje vabijo tudi Združenje obrtnikov občine Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice.
Vaški koledniki
Povojna generacija, posebno v mestih, prav gotovo ne ve kaj dosti o vaških kolednikih oziroma vaški koledi. Vaške kolede namreč danes že sodijo med stare običaje in šege in jih skoraj ni več. Dobro se Se spominjam teh običajev. Pred zadnjo vojno so bili še zelo živi. Nekateri izvirajo vrsto let nazaj. In kaj sploh koleda je in kako se odvija?
Včasih je bilo v navadi, da so se kolede v posameznih vaseh (v vsaki vasi samostojno) prirejale navečer novega leta, torej na Silvestrovo, ali pa navečer treh kraljev (6. januarja). V zimskem času so namreč ljudje imeli časa dovolj in vsekakor več kot poleti. Na določen večer (pač kot je bil običaj) so se vaški fantje stari nad osemnajst let (poročenih mož ni smelo biti zraven!) zbrali okrog 19. ure na določenem, prej izbranem kraju. S seboj so imeli platnene vreče (za potice — kolače, klobase) in steklenice (za žganje in mošt).
Potem se je začela koleda. Začetek je bil vedno tudi na začetku vasi. Fantje so šli od hiše do hiše. Pred vsako so zapeli po eno ali dve božični ali narodni pesmi. Potem so se odprla hišna vrata in na prag sta stopila gospodar in gospodinja. Gospodar je kolednikom nalil domače pijače, gospodinja pa jim je dala potice in klobas. Tako so se koled-
niki ustavili pred vsako hišo. Gorje če ne; tam so se hudo zamerili.
Ko je bil obhod končan, so se koledniki vrnili v sredo vasi in zaprosili za gostoljubje v hiši premožnejšega kmeta. Tam so potem imeli pojedino. Ta čas, ko so gostiteljeva gospodinja in njena dekleta kuhale klobase, rezale potice in pripravljale vse potrebno za pojedino, so fantje-koledniki šli po vaši vabit dekleta na pojedino. In ko je bila vsa druščina zbrana, se je začela gostija. Zaigrala je domača harmonika (diatonična) in morda še kakšna spremljava zraven. In takšno rajanje je trajalo do zore naslednjega dne.
Po vojni je ta običaj vse bolj izginjal. Nekateri so namreč zmotno menili, da je to navadno prosjačenje. A ne le to. Industrializacija in svojevrsten preporod vasi so naredili, da takšnih koled danes ni več.
Nazadnje naj omenim, da so pri nas, na območju Gorij letos še kole-dovali v Višelnici in v Krnici. Osnovna oblika nekdanje kolede se je še vedno ohranila. Spremenila se je le toliko, da danes lahko koledujejo tudi fantje, ki še niso stari 18 let, in turi poročeni možje; slednji posebno če so dobri pevci. Prav pevcev namreč navadno vedno primanjkuje.
J. Ambrožič
Pozen, a ne prepozen popravek
V drugi polovici leta 1974 sem objavljal Pomenke o Šenčurju in sosednjih vaseh. — V 8. zapisu sem trdil, da je bil pisatelj Alojzij Kokalj (z umetniškim imenom Luigi Calco) rojen v Srednji vasi pri Šenčurju.
Vendar pa takrat kljub iskanju in povpraševanju nisem mogel najti Kokaljevega rojstnega doma. Nihče od Srejanov ni vedel zanj. Kljub temu pa sem že v zapisu zaprosil domačine, naj mi sporoče, če bi le zvedeli, iz katere hiše izvira Kokaljev rod.
No, sedaj sem prejel prijazno sporočilo od Kokaljevega sorodnika: da je pravi rojstni kraj pisateljev: Srednja vas nad Goricami, v smeri proti Svarjam!
Povedati pa moram, da sem svojo zmoto — bona fide! — trditev naslonil na Krajevni leksikon Slovenije, kjer na str. 169 ob
Črtomir Zoreč:
popisu Srednje vasi pri Šenčurju piše: »Od tod doma: Alojzij Kokalj (1869-1931), satirik in publicist«.
Druga opora mi je bil Slovenski biografski leksikon, kjer na str. 489 četrtega zvezka prve knjige piše doslovno: »Kokalj Alojzij, pisatelj, rojen 22. junija 1869 v Srednji vasi pri Kranju.«
Seveda bo pri taki oznaki slehernik pomislil na veliko ravninsko Srednjo vas pri Šenčurju, ki ima več kot trikrat toliko prebivalcev v primerjavi z majhno podgorsko Srednjo vasjo nad Goricami.
Hudo je, ven in ven biti previd-než, tudi če gre za taki temeljni knjigi naše znanosti kot sta KLS in SBL. V delih trajne vrednosti avtorji ne bi smeli pozabljati na samo po sebi umevno in obvezno akribijo. C. Z.
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela .. .
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
BENEŠKA SLOVENIJA
V četrtem stolpcu 3. zapisa je treba popraviti: Centa (ne Ceu t a), ker je to ljudska skrajšava za laški Tar-čent (Tarcento). Utemeljiti je še treba pisavo reke Fele (laško Fella); resda ima rečica v Kanalski dolini še ime Bela, ko pa priteče med tujce dobi fonetično ime — po koroško-bovškem izgovoru se črka b spremeni in jo izgovarjajo kot v ali f. — Tam na Bieli (laška Resiutta) se izliva v Felo rezijska voda Biela (imenovana tudi rezijanska voda ali potok). — Ločiti pa moramo kraj v Reziji, ki se mu pravi Tam v Bieli (laški S. Giorgio).
(4. zapis)
Nasploh se da reči: Slovenci prebivajo v gorah, na skopo redečih bregovih in v hudourniških dolinah — Furlani, pomešani z Italijani, pa posedujejo rodovitno ravnino . . . Seveda, za obrambo so gore prikladnej-še. Za tujca pa tudi prav nič mikavne. Najbrž smo tudi zato tu obstali. Tako s svojih revnih hribov zremo že čez tisoč in t listo let v bogato sosedovo ravan ...
Kaže, da je to usoda vsega slovenskega naroda: ubijamo se s trdo revščino na kraških skalah, v gorskih grapah, na Žemlji, ki jo zasipajo hudourniki, pasemo na pustih gmajnah, vino pa izcejamo iz bist-
nega potu v skopih, preveč strmih goricah.
A, glej! Na tej bridko neplodni zemlji vendarle zraste trden, žilav rod. Tako so tudi Beneški Slovenci izrazito visokega stasu. Furlani so med Italijani, menda zaradi priliva slovenske krvi, tudi razmeroma visoke rasti; vendar so bili Beneški Slovenci po statistiki iz I. 1901 najvišje pleme v Italiji. Medtem ko je znašal takrat srednji indeks vojaških novincev za vso Italijo 162 cm, je znašal Oni Beneških Slovencev 109 cm. Postav nad 170 cm v vsej Italiji je-bilo le 17,") odstotka, med Slovenci v Tarčentskem okraju pa kar 11,33 odstotka, v Cedadskem (Nadiški in Idrijski Slovenci) pa 38,80 odstotka. Preko 185 cm visokih mož je bilo v Šempet rskem okraju 1,9 odstotka, v Furlanski ravnini pa le 0,3 odstotka.
ČVRSTI LJUDJE
Beneški Slovenci so gibčnega, krepkega života. Italijanski učenjak Alvise Marcello je že 1. 1599 pisal o njih: »Skoraj vsi so jako lepi' ljudje in med največjimi.« Dr. II. Turna trdi celo, da Režijam in Terski Slovenci spominjajo po svojih markantnih obrazih in krepkih nosovih na kako srbsko pleme.
Sam sem opazoval obraze možakov v rezijski Stolbici, v Viskorši nad Karnahto in v MatajurjU, vasici
Preddvorska folklorna skupina
v Hamburgu
Hamburško letališče ni največje v Evropi, zato pa je najstarejše, kar je tudi nekaj. Ustanovljeno je bilo neposredno po prvi svetovni vojni. Ima dve letališki stezi, ki se pravokotno križata, in lep, moderno urejen razstaviščni prostor z učilnico bi lahko rekli in kino dvorano. V učilnici ali kabinetu imajo v merilu 1 : 1500 prikazano letališče z vsemi letališkimi zgradbami in signalnimi napravami s prikazom vzletnega in pristajalnega manevra. Učilnica se s pritiskom na gumb avtomatično zatemni. Za letala, ki so na električni pogon, imajo speljane tračnice kar po zraku, ki pa se v temi seveda ne vidijo, tako da gledalci dobijo popoln vtis resničnosti. V sosednjem prostoru je bila maketa novega bodočega letališča, ki naj bi bilo 30 km severneje in bo zagotovo najmodernejše v Evropi, zgrajeno pa naj bi bilo do konca tega desetletja. Načrte imajo že zdavnaj narejene, le s tamkajšnjimi prebivalci se ne morejo zediniti glede odkupa zemljišč. Oni že vedo, prebivalci namreč, kaj pomeni danes hrup letalskih motorjev in koliko mark je vreden mir. V tretjem prostoru pa je bila. kino dvorana, kjer so nam pokazali 13-minutni film o največjem letalu na svetu jumbo jetu.
Druga točka programa pa je bil televizijski stolp, ki sam na sebi ni nič posebnega, takšne smo že videli tudi drugod, na primer v Munelmu, je pa zato toliko lepši razgled. No, toliko je že vreden, da navedemo njegove »osebne podatke«. Visok je 132 m, ima dvigalo <ki se dviga s hitrostjo 6 m na sekundo, prav na vrhu pa je zastekljena razgledna terasa, nad njo pa vrtljiva restavracija, ki se v eni uri zavrti okoli svoje osi.
Šele s ptičje perspektive smo dobili pravi vtis o velikosti in lepoti tega   velikega  pristaniškega mesta.
Težko bi se odločil, na katero stran je bil pogled lepši in bolj za-
Na poti domov smo imeli zadnji večer majhno svečanost. Vsak član skupine je dobil za spomin majhen kipec, simbol mesta Hamburg.
nimiv. Za Hamburg, tak kakršnega smo si do sedaj predstavljali, je še najbolj značilen pogled na mestno četrt St. Pauli s pristaniščem, katerega razsežnost šele zdaj lahko vidimo. Ladje smo sicer lahko opazovali iz neposredne bližine iz našega stanovanja, od tu pa vidimo celotno pristanišče. Zvedeli smo, da se razprostira na površini 100 kv. km da ima 270 km železniških prog, samo dokov pa je za 65 km. Blizu 18.000 ladij pristane vsako leto iz več kot 70 držav z vsega sveta, na dan pa od 40 do 50. Polovico od teh opravlja linijsko plovbo od Hamburga do 1100 drugih pristanišč po vsem svetu. V letu, ki se pravkar izteka, so pretovorili 52 milijonov ton raznega blaga. Pod Labo, pod ladjami so pred kratkim dogradili tunel, skozi katerega gre avto cesta K 3, ki povezuje Skan.dinavi jo z južno Evropo ;n predstavlja v zadnjem času veliko turistično atrakcijo, poleg tega pa so zgradili še ogromen most, Kohl-brandbriicke, ki predstavlja direktno
Napovedovalka je najavila nastop preddvorske folklorne skupine. Na sliki z leve proti desni: generalni direktor Kompasa dr. Hlade, vodja skupine Lenka Krišelj in predstavniki firme Lung.
zvezo med vzhodnim in zahodnim delom pristanišča ter ogromnim kontejnerskim centrom.
Prav gotovo pa je bil najlepši pogled proti vzhodu, kjer se je neposredno pod nami razprostiral botanični vrt z velikim jezerom, na sredi katerega je s številnimi vodnimi curki oblikovan vodomet prekinjal enakomerno modrozeleno vodno gladino in v katerem je bila pred leti velika svetovna cvetlična razstava. Vrt zaključuje nam že znani kongresni centec s hotelom Plaza kot dominantno zgradbo v vsej okolici. V ozadju pa spet velika vodna površina — zunanje in notranje al-strsko jezero, okoli katerih so razporejene najlepše palače, kar jih premore Hamburg, med katerimi je najlepši biser — perzijska mošeja.
Predolgo bi se zadržali, če bi se po naši razgledni terasi sprehodili okrog in okrog. Mnogo, mnogo zanimivosti še ima Hamburg, vendar je za njihovo odkrivanje potrebno več časa kot smo ga imeli na voljo mi'. Mesto smo spoznali le bežno z zunanje plati, nismo pa utegnili pogledati, kaj se dogaja za pročelji velikih in razkošnih palač, muzejev, gledališč, oper. koncertnih hiš, borz in v temačnih, na pol razsvetljenih lokalih
na Rooperhnhnu. Naj naše kramljanje o Hamburgu zaključimo z vtisi najmlajšega potnika, 7-letnega Primoža.
»Ko smo prišli V Hamburg, sem zagleda/ ve/i ko ladjo.
V Hamburgu je bilo vse polno lučk.
Stanovali smo^ v študentskem domu.  Iz študentskega doma se je
zelo lepo videlo na,pristanišče. Eno
noč je odplulo kar naenkrat sedem ladij. In tisto noč je odplula ena prekooeeanka. In tisto pristanišče je bi/o narejeno pri Severnem morju. Bili smo tudi na letališču, kjer smo gledali letala. In v žividskem vrtu smo bili. Nekatere živali so bile kar spuščene iz kletk. Rad bi šel še enkrat v Hamburg.«
M i tudi... M. K.
na pobočju istoimenske gore nad porečjem Nadiže. Videl sem same koščene, nekoliko temnejše obraze, malo je bilo brkatih in bradatih, a tembolj zgubanih, zgaranih lic. Zal, za ženske obraze ne morem reči, da so tako markantni — čeprav sem gledal v mnoge velike in žalostne temne oči; polt pa jim je bila gladka in nežna — povsem romanska, sladka, neizrazita. (Ali se bom zaradi takega opažanja in pisanja zameril beneškosh»venskim lepoticam?)
Vsekakor pa nisem mislil na starejše, zgarane hribovske ženice, ki so skoro ves dan sklonjene pod značilnim košem. Z njim gredo na njivice, v gozd pa tudi v trgovino. Te ženice seveda nimajo gladkih lic, leska v očeh ni več. Le skrb za kruh in za sinove v belgijskih rudnikih jim odseva iz utrujenih oči.
Zdomstvo (ekonomska emigracija) je pri Beneških Slovencih zlo in rešitev. Ni industrije, ni rudnikov, tudi turizma ni doma — zato mora v svet vse, kar je mladega in močnega in zdravega . . .
Le starci in otroci še žive v napol
praznih vaseh. Videl sem celo vrsto hiš, ki razpadajo — lastniki so se za vselej odselili . . . Emigrantska društva leto za letom zahtevajo od vlade, naj namesti nekaj industrije tudi na področju Beneške Slovenije. Da bi ljudje našli kruh doma in jim ga ne bo treba iskati v tujini.
Seveda je vse, kar beži iz dežele, nekvalificirano, vsaj pretežno. Nikogar ni. ki bi ta plaz zaustavil. Duhovniki hvalevredno skrbe, da naš 'jezik ne ugasne. A Beneška Slovenija bi potrebovala šolane gostince, agronome, veterinarje, elekt roinže-nirje, zdravnike, gradbenike — a »kadrov teb profilov« (kot bi mi rekli)   ni;   le   pedagoških delavcev
naše krvi je peščica, dosti premalo za vse beneškoslovenske vasi.
Le kaj bi bilo narobe, če bi naša država (ali pa podjetja) poskrbela s primernimi štipendijami za šolanje mladih nadarjenih Beneških Slovencev? Ce smo to lahko storili za tuje-rodce, zakaj ne bi tega storili tudi za svoje, najbolj ogrožene rojake na zahodni strani našega narodnega ozemlja?
kako stara pri-vrste
IMENA, IMENA...
Zares hudo pa je zvedeti grdo so Lahi potujčili lepa slovenska imena bilke. Kar z dekreti; zadnji te (ki pa seve še ni preklican ali odpravljen) je zloglasni fašistični akt iz časov takoj po prvi svetovni vojni. Naštejem le nekaj primerov: Carlig (Karlič), Raiz (Rejec), Lauretig (Lavrenčič), Cencig (Cenčič), Crise-tig (Križetič), Tomasetig (Tomaže-tič), Qualižza (Hvalica), Cernotta (Černilt) itd., itd.  -  Nekaj nena-
vadnega, skoro utešnega, pa je dejstvo, da so hišna imena ostala slovenska — teh se ni dalo potujčiti . . . Le nove priimke je bilo moč po »uradni poti« vsiliti.
Nekaj pa ne smemo pozabiti: leta 1901 so bile beneškoslovenske občine še čiste, le 2 odstotka tujerodcev je živelo po vaseh. Našteli so tedaj v Beneški Sloveniji 5655 družin s slovensko govorico. Površen račun, če bi šteli na družino 1 člane, bi pokazal blizu 23.000 Beneških Slovencev. Če odštejemo asimilacijo in izgubljene emigrante, bi kazalo računati še na 20.000 zvestih rojakov onstran zahodne meje.
Rezija sama je imela 1. 1922 po italijanskem uradnem štetju kar 3698 stalnih prebivalcev. Ker je malo verjetno, da bi se v ono hribovsko revščino priselil kak Kurlan ali Lah, lahko računamo še danes na kakih 3000 Rezijanov, ki govore — vsaj doma — svoj starinski rezijan-ski slovenski jezik.
Stolhica. eden od večjih krajev v Reziji. — Oznaka gore Pusti gozd 1179 m na laški ražtftcdhići je značilna potujčenka »Puštigost«. Na sliki pa je dobro vidna skopa zemlja: le gore. gozd. grape in pnnl. . .
Skupaj do čiste Bistrice
Razumemo, da se urejena mestna in tudi Večja krajevna središča na Gorenjskem vse pogosteje srečujejo s pomanjkanjem parkirnih prostorov. Avto-mpbtlov /e vsak dan več, parkirnih prostorov pa v primerjavi z deset ali dvajset leti nismo bistveno povečali. Nedvomno bo treba čimprej zagristi v to neprijetno jabolko. Vendar pa bi se nekaj dalo narediti že z enostavnimi posegi ali ukrepi.
Frane Debeljak z Zg. Dobrave v radovljiški občini nam piše o avtomobilski gneči na Linhartovem trgu v Radovljici. (To je v sorazmerno kratkem času že drugi zapis o tem parkirnem prostoru v Radovljici.) Pravi, da je pred vhodom v Šivčevo hišo, kjer je trenutno razstava in bodo v njej tudi v prihodnje (čez čas pa bodo uredili še poročno dvorano), toliko avtomobilov, da skupine šolarjev ali drugih, ki si želijo ogledati razstavo, komaj pridejo do hiše. Najbrž ne bi bila posebna težava, če bi vsaj pred temi (in tudi podobnimi vhodi drugod) prepovedali parkiranje; kršilce pa potem seveda tudi kaznovali.
kino
29. januarja amer. barv. krim. OGNJEVITI MURPHYob 18. in 20. uri
Kranjska gora
28. januarja amer. barv. HUDIČEV VRT ob 18. in 20. uri
r
Kranj CENTER
27. januarja amer. barv. vestem VO.INA SREĆA ob 16., 18. in 20. uri
28. januarja amer. barv. vestem VO.JNA SREČA ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv. drame OTROCI ŽELEZNICE ob 20. uri
29. januarja angl. barv. Hrama OTROCI ŽELEZNICE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STOR2IČ
27. januarja jug,-ital. barv. zgod. ENEIDA ob 16., 18. in 20. uri
28. januarja amer. barv. vestem PLAVI VOJAK (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
27. januarja amer. barv. vestern PLAVI VOJAK (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
28. januarja ital. barv. drama SMRT V RIMU ob 18. in 20. uri
29. januarja ital. barv. drama SMRT V RIMU ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
27. januarja ital. barv. drama SMRT V RIMU ob 18. uri
28. januarja ital. barv. pust. OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 18. in 20. uri
29. januarja ital. barv. pust. OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA*
27. januarja franc. barv. komed. AVANTURA JE AVANTURA ob 20. uri
28. januarja franc. barv. komed. AVANTURA JE AVANTURA ob 18. in 20. uri
29. januarja nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri
Železniki OBZORJE
28. januarja ital. barv. akcij. SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 20. uri
Radovljica
27. januarja nem. barv. MOJ PRIJATELJ HENTI ob 20. uri
28. januarja slov. barv. MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 20. uri
29. januarja ital. barv. NOČNI PORTIR ob 20. uri
Bled
27. januarja franc. barv. krim. POLICIJA NEKAJ SKRIVA ob 20. uri
28. januarja nem. barv. MOJ PRIJATELJ HENTI Ob 20. uri
29. januarja nem. barv. MOJ PRIJATELJ HENTI ob 20. uri
Jesenice RADIO
27. januarja amer. barv. vestem HUDIČEV VRT ob 17. in 19. uri
28. januarja ital.-špan. barv. CS vestem TEXAS JOE ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
27. januarja amer. barv. CS pust. LOV ZA ZLATIMI IGLAMI ob 18. in 20. uri
Vojna sreča
Režija: Edvvard Dmytryk, Igrajo: Richard VVidmark, Henry Fonda, Anthonv Quinn.
Znani in preskušeni igralci v vveslern filmih, ki se jim pridružuje Še Dorothv Malone (iz Mesteca Peyton), kot igralci v skupnem filmu ne prinašajo ničesar novega. Tudi film sam je na videz povsem poprečna kavbojka. Izbor zvezdnikov pa je opravičljiv, ko spoznamo, da delo ni več samo film enega junaka, po navadi šerifa. Seveda, v Vojni sreči je še vedno v ospredju boj med dobrim in zlim, med obojimi pa se spet najdejo ne črno-beli karakterji — kar naj bi dokazovalo bolj kompleksen pristop k obravnavi vvestemov — v mestu, ki so ga vznemirjali kavboji. Meščani so zaradi varstva poklicali revolveraša, da bi ustvaril red in mir, okrožni šerif pa je mestu dodelil pomočnika. S tako imenovanima vzporednima junakoma pridobi film širše dimenzije.
Vojna sreča pa vendar ni dovolj dosledno izpeljana, ne fabulativno, ne novatorsko, vse preveč se vdaja tipiziranju, ne da bi s tem film dosegel kakršnokoli sintezo starega in novega. Morda je čutiti le nekoliko nostalgije za časi, ko so prav omenjeni igralci vsak zase ustvarjali čiste »junaške« kreacije, več ali manj namenjene filmski industriji, zamejeni v pravila zvrsti, zgodovinskosti ter gledljivost i.
Revolveraš, ki je meščanom sicer pomagal, a ko je prešel pravila, velikodušno popusti pred šerifovim pomočnikom, in odide. Tolpa je ujeta, pa tudi ljubezenske zadeve se uredijo v skladu s srečno prihodnostjo. J. Poštrak
Razneslo
kotel
V četrtek, 22. januarja, dopoldne je eksplodiral kotel za centralno kurjavo v kotlarni lesno industrijskega obrata podjetja Gradiš Ljubljana, obrat Trata v Skofji Loki. Pred eksplozijo se je voda v kotlu močno segrela, tako da se je kotel kar tresel in je ropotalo po ceveh. Na nevarnost je opozarjal tudi varnostni ventil, ki je piskal. Kurjač Janez Mežek se je zelo trudil, da bi rešil situacijo, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Ob eksploziji je dobil Opekline in so ga prepeljali v bolnišnico. Škode je za približno 200.000 din.
Kamniško in domžalsko gospodarstvo je že vrsto let glavni onesnaževalec nekdaj tako čiste Kamniške Bistrice, ki je od Kamnika do izliva skoraj brez rib. Zato sta se obe občini odločili, da bodo zgradili skupno čistilno napravo, ki naj bi bila pred izlivom Kamniške Bistrice nedaleč od Ihana. Do skupne čistilne naprave bodo speljali povezovalne kanale iz obeh občin, kamor se bodo zlivale vse odpadne vode. Med Domžalami in Smarco je že zgrajen povezovalni kanal, ki ga bodo podaljšali do Kamnika. Ko bodo vsi kanali zgrajeni, to pa pričakujejo že prihodnje leto, bodo začeli graditi čistilno postajo. Vse kaže, da bi vsaj leta 1979 čistilna naprava že delovala. Vso gradnjo financirajo industrijska podjetja iz obeh .občin.
Poleg skupnega sistema čiščenja
odpadnih voda, kamor se bo vključila tudi kanalizacija vseh naselij ob strugi Kamniške Bistrice, bodo morala vsa industrijska podjetja imeti še manjše čistilne naprave ob svojih iztokih v povezovalni kanal. Tako Svilanit in KTA že načrtujeta manjšo napravo, ki bi vsaj omilila količino škodljivih snovi v odpadnih vodah. Njima bo sledila tudi tovarna usnja in druge organizacije združenega dela.
Vse kaže, da voda v Kamniški Bistrici ne bo več tako umazana in bela, ter da se bodo v njej kaj kmalu spet videle ribe. Ob tej akciji velja omeniti tudi vsakoletno čiščenje obrežij, ki je lansko pomlad lepo uspela, letos pa jo bodo spet ponovili. Cista Bistrica bo tudi privabila marsikaterega turista, ki si bo zaželel sprehoda ob očiščenih bregovih bistre rečice. -t
^itoprome* Santa
SKLADIŠČE KRANJ
Tavčarjeva 31 telefon: 22-053
KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI!
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvali tetnejšo moko, koruzni šrot, oves, ječmen, krmila za kokoši nesnice, krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane pesne rezance za vse govedo.
Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure.
Pogrešajo storitveno obrt
Na Duplici pri Kamniku pogrešajo storitvenih obrti, saj se je prebivalstvo od predvojnih 300 povzpelo na 1300 stanovalcev. Z dograditvijo novih blokov se bo njihovo število še povečalo. Razveseljivo je, da se razvija tudi družbena dejavnost. Krajevna skupnost je zgradila ob glavni cesti pločnik in uredila razsvetljavo, za ureditev okolja pa bo morala pritegniti industrijska obrata. -a
v Podljubelju še mladinski
plesi
y soboto, 24. januarja, ob 18.30 je Začelo goreti gospodarsko poslopje Marije Košir iz Martuljka. Poslopje je pogorelo do tal. obenem pa tudi traktor, kosilnica, cirkulurka z elektromotorjem, macesnove deske. M ton sena. opeka in drugo kmečko orodje. Škode je za okoli 200*000, dm. — Foto: F. Penlan
Podljubelj — Da bi osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Podljubelj popestrila družabno življenje in zboljšala gmotni položaj, se je odločila organizirati mladinske plese. Na organizacijo, vzdušje in ponašanje udeležencev plesov je bilo slišati v vasi vedno več pripomb. Položaj se je tako zaostril, da so bili plesi začasno ukinjeni. Na zadnjem sestanku predstavnikov osnovne mladinske organizacije in krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij pa so se dogovorili, naj mladina plese še organizira, vendar morajo biti na taki ravni, da ne bodo razburjali krajanov. Hkrati so mladim priporočili, naj se lotevajo tudi drugih akcij in se aktivneje vključujejo v vaško družbenopolitično življenje. Seveda pri delovnih dogovorih mladih družbenopolitične organizacije, predvsem pa SZDL, ne smejo stati ob strani. -jk
Za manjšo prostorsko stisko
Kranj, 22. januarja — Osnovni šoli Stane Žagar na Planini grozi tretja izmena, na gradnjo nove šole pa se šele pripravljajo. Zato se je izobraževalna skupnost odločila, da bo prostorsko stisko pomagala blažiti z nekaterimi zasilnimi rešitvami. Pred šolsko stavbo bodo že prihodnji mesec postavili montažen objekt, v katerem bodo štiri učilnice, kabinet, sanitarije in garderobe. Uporabne površine bo 400 metrov. V dveh izmenah bo lahko v »montažni« šoli imelo pouk več kot 200 učencev.
Skupaj z opremo in z. izgradnjo temeljev bo stavba veljala slab milijon dinarjev. Postavila ga bo Jelovica iz Škofje Loke. -Ib
dežurni veterinarji
OD 30. JANUARJA
do 6. FEBRUARJA 1976:
TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5 tel. 21-798 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37 tel. 60-380 za občino Škofja Loka;
B EN ULIC Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12 telefon 75-013 za občino Radovljica in Jesenice.
Pogovorili so se o delu
Ljubljana, 19. januar — Na letni seji republiškega odbora sindikata delavcev v kulturi Slovenije so razpravljali o dosedanjem delu ter sprejeli letni delovni načrt.
Republiški odbor sindikata delavcev v kulturi so izvolili šele po 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Njegovo dosedanje delo so spremljale organizacijske težave, kar je vplivalo tudi na prepočasno uveljavljanje delegatskih razmerij v sindikatu, kakor tudi na število izvedenih akcij. Napredek pa vsekakor predstavlja povečano število osnovnih organizacij sindikata v kulturi in večje število članstva.
Letos pa bodo največ skrbi posvetili nadaljnjemu razvijanju samoupravljanja v kulturi, družbenem planiranju, izobraževanju in štipendijski politiki, stanovanjski politiki, investicijskim vlaganjem v kulturo, družbeni samozaščiti, informiranju in ustreznejšemu vrednotenju dela v kulturi. Posebej se bodo zavzemali za večjo enotnost v nagrajevanju delavcev v kulturi. -lb
Prevoz otrok
v šolo
Kranj, 22. januarja — Prebivalci Olševka so na izvršni odbor izobraževalne skupnosti naslovili prošnjo, da bi tudi njihovim otrokom omogočili prevoz v šolo iz domače vasi. Do sedaj so hodili peš do Hotemaž in tam na šolski avtobus. Ker je Alpetour pripravljen uvesti novo progo, oziroma bo šolski avtobus vozil tudi skozi Olševek, se je izvršni odbor odločil, da bo za to prispeval potrebni denar. Avtobus bo začel voziti otroke iz Olševka v šolo v Preddvor v začetku drugega šolskega polletja. -lb
Obvezen odvoz odpadkov
Radovljica — Ob koncu leta so v radovljiški občini sprejeli odlok o obveznem odlaganju in odvozu odpadnih surovin. Odlok velja za vsa mesta in vasi razen za zaselke, za katere se bodo v občini dogovorili s krajevnimi skupnostmi. Odlok tudi odloča, da morajo vsi stanovalci v občini (tudi obrtniki in delovne organizacije) nabaviti smetnjake in kontejnerje in tudi vsi lastniki počit-ničkilvhišic in počitniški domovi. Na javnih mestih pa bodo postavili košarice za odlaganje smeti in od časa do časa namestili tudi kontejnerje.
Akcija in naloga je nedvomno pomembna. Narekuje pa tudi, da v občini čimprej uredijo primerno odlagališče za smeti. Čimprej pa bo treba določiti tudi ceno. Tako . menijo predvsem na Bledu. Z dosedanjimi cenami namreč prihaja pri odvozu smeti do izgube in blejsko komunalno podjetje, ki odvaža smeti iz bohinjskega, radovljiškega in blejskega območja, jo mora deloma pokrivati z dohodki od voda-line. Le-tO pa pobira le na blejskem območju. \. Z.
Pisma
bralcev
»ČILI IN ZDRAVI V BOLNIŠKI«
Tako močno me bode v oči vaš članek tČili in zdravi v bolniški«, ki ste ga objavili ,% decembra, da vam moram reči nekaj besed.  Vem, da bo
koga prizadelo, pa naj ga. saj mene tudi boli kriviva. Recimo, če bi se šli fizično s pestmi obračunavat. mislim, da ne bi bilo treba preveč izbirati, pa naj si ga bodi kdor koli. tako smo postali egoistični, da ga mu ni para. Sicer bom pa skuša/ biti čim krajši.
Kako morete določati, ko navajate, da bi norma/ni bolniški stalež dosegel največ 4 odstotke, ter da ga v jeseniški občini že krepko presegajo. Saj vendar tu ni meje ali celo zakona, ki bi določil, koliko ljudi je lahko bolnih, koliko ne. Res je tudi to, da so nekateri simulanti in da jih žene do zdravnika več vzrokov, kot so pomanjkanje delovnih navad, neurejeni prosti dnevi in razni socialni problemi. Potem špekulacija s šušmarstvom in zasebnimi deli.
Če pa je tako, da so čili in zdravi v bolniški, kdo jim je ded stalež ?! Gotovo ne predsednik planinskega društva — temveč zdravnik. Zato mi tisti, ki smo resnično bolni, trpimo na ta račun. V naši družbi se to ne bi smelo dogajati. Vsak državljan je po zakonu zaščiten in ima vso pravico do zdravniške pomoči, in to lepo po vrsti od zobozdravnika pa tja do zdravilišča. Samo žal se tako ne izvaja in ne dela. Če bomo še tako šli dalje, da bodo zdravi v bolniški in v zdravilišču, bolni pa delali in garali, potem si lahko samo mislimo, kaj bo za par let.
L. P., Kranj
ZAKAJ TAKŠEN ODNOS SPREVODNIKA IN ŠOFERJA?
Bil je mrzel zimski večer lanskega leta, 27. decembra, ko sem vstopil na avtobus na rela ciji J esen ice — Lju bij a n a. Avtobus Creininega podjetja iz Kranja z registracijsko številko KR 262-98 je bil skorajda poln potnikov. Ko sem vstopil na avtobus, sem videl vedre obraze potnikov. Čeprav je manjkalo nekaj dni do novoletnih praznikov, so bili nekam zamišljeni. Le tu in tam so zavore avtobusa zaškripale, vstopili so novi potniki. Dogodek, ki sem ga doživel med 19. in 20. uro med Žirovnico in Vrbo, je resničen. Med potniki, ki smo potovali z Jesenic, je bil tudi 21-letni fant s Potokov. Fant je sedel na predzadnjem sedežu avtobusa in se peljal z Jesenic do Potokov. Ko se je avtobus približal postaji Potoki, sploh ni ustali/. Fant je zavpil: »Postaja, prosim, rad bi izstopit.* Avtobus je odpeljal naprej. Neprijazni sprevodnik je pri-šel za avtobusno postajo Vrba do fanta in mu rekel: »Kam se peljete, vaša /)ostaja je že mimo.« Šofer je avtobus ustavil in s sprevodnikom sta fanta postavila sredi ceste. Fant. ki
se je prepiral s sprevodnikom
in šoferjem, je hotel zvedeti, zakaj avtobus ni ustavi/ na postaji Potoki. Vendar zaman. Obadva sta mu rekla, da nista nič slišala, če je kaj rekel. Sprašujem se, kako neki je fantov glas slišalo ostalih 40 potnikov, le sprevodnik in šofer ga nista.
Avtobus je odpeljal naprej. Drugi primer pa se je zgodil pred Radovljico. Avtobus je ustavil brez kakršnekoli avtobusne postaje in izstopil je neki potnik. Temu primeru pa sta bila proti fant in dekle, ki jima ni bilo vseeno, zakaj neki je avtobus tu ustavil. Fant in dekle sta se glasno pogoiarju I a o tem. K njima je pristopil neprijazni sprevodnik in ju nadrl: ».1// lahko ustavimo, kjer hočemo, ui to lahko vsa kili 100 metrov.«
■lože Zcrdm. -Jesen k-e
t;
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodani KRAVO frizijko pred tretjo tt'litvijo. Sv. Duh 14, Škofja Loka 513
Prodam NAPUŠČ 18 mm, širine 70 in 80 nun, obarvan s sandolinsom Št. 3, 60 kv. m. Šakič Anton, Brezje 18 pri Radovljici 524
Prodani   kombiniran OTROŠKI
Voziček,  cena po dogovoru.
Trstenik 35, Golnik 531
Takoj prodam za 2000 din SAMSKO SPALNICO in dva posteljna vložka, za 300 din DIVAN in za 500 din ŠIVALNI STROJ. Rozman, Skalica 2, Kranj 565
Ugodno prodani malo rabljen električni ŠTEDILNIK, pomivalno mizo, mizo in 2 stola ter PEČ na olje. Poljanšek Lučka, stolpnica 160, stan. 8, Podlubnik, Škofja Loka 566
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, po ugodni ceni. Maistrov trg 5, tel. 23-764 int. 04, dopoldan. 567
Prodam starejšo STRUŽNICO, 1 m delovne dolžine in trifazni ŠTEVEC. Ogled dopoldan. Hrastje 139
. 568
Prodam PRAŠIČA za zakol. Vog-lje 98 569
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Mrak Andrej, Ješetova 26, Kranj 570
Prodam TUŠ KABINO s kombinirano peljo BRAUN, malo rabljeno KREDENCO in ZASTAVO 750, letnik 1969. Hotemaže44 571
Gradbeno OMARICO, kompletno, s 25 m KABLA prodam. Cena din 3.200,00. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Omarica« 572
Prodani tri, osemtedenske salonske PSE - pudlje. Ogled pri Dolenc, Trnje 29, Železniki 573
Prodam nerjaveč namizni ŠTET DILNIK na trdo gorivo z bojlerjem. Suha 24, Kranj 574
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 13, Cerklje 575
Prodam drobni KROMPIR in repo za krmljenje, ali za nariba t. Trata 14, Cerklje 576
Prodam SILOKOMBAJN MENGELE in 3-tonsko prikolico kiper, vse v dobrem stanju. Voglje 86, Šenčur 577
Prodam kombinirani ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 električne plošče na električni vžig. Kočovski, Planina 63
578..
vozila
Prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1972. Kuralt, Zg. Senica 6, Medvode 539
Prodani FIAT 750, letnik 1968 (obnovljen). Bogataj Janez, Gradni-kova 115, Radovljica 543
Podam ZASTAVO 750, letnik 1964, registriran do konca leta 1976. Ini ormacije tel. 24-025 od 17. do 19. ure 579
Prodam karamboliran VW 1200 za 5500 din. Sr. vas 62, Šenčur < 580
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970. Koselj Jože, Brezje 6 581
Kupim dobro ohranjen SOLEX, motorno kolo. Naslov v oglasnem oddelku. 582
Prodam     RENAULT 4, letnik
1967, neregistriran v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 583
Prodam ŠKODO, letnik 1968, registrirano do oktobra za 6000 din. Žiganja vas 13, Tržič 584
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1968. Ogled možen vsak dan od 15. do 18. ure. Mlakar Boris, Gradni-kova 9, Kranj 585
stanovanja
Fant in dekle pred poroko iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 586
Nujno potrebujem neopremljeno SOBO z možnostjo uporabe vode in stranišča v občini Kranj. Ponudbe pod »Čimprej« 587
V bližini Škofje Loke sprejmem na STANOVANJE preprosto dekle. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Soba« 588
Enosobno STANOVANJE v Škof-ji Loki ali bližnji okolici iščem. Ponudbe pod »2 leti« 589
Enosobno STANOVANJE, 36 kvadratnih metrov novejše s telefonom v Medvodah, prodam. Ponudbe pod »Plačano — vseljivo« 590
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Most' Pijadeja 1. Stavek: ĆP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudsku pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-ttO 1-12591 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-8,'!5, novinarji 21-86(1, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-19». - Naročnina: letna 1 tO din, polletna 70 din. Cena /a 1 številko 1,50 dinarja. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1/72.
Oddani opremljeno SOBO — eno ali dve ležišči brez otrok. Možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Stražišče« 591
Fant in dekle iščeta enosobno STANOVANJE ali večjo SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 592
posesti
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Pajk, Bodreča 17 ali tel. 40-029 434
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 10 km iz Kranja. Majce Jute, Gubčeva 6, Kranj 490
OBRTNIKI: Izredno ugodno prodam nedovršene poslovne PROSTORE v spodnjem delu hiše, primerne za vsako obrtno dejavnost s stanovanjem. Voda, elektrika in odvod, vse skupaj meri okoli 180 kvadratnih metrov z dvoriščem okoli 500 kv. m. Lokal se nahaja na področju občine Radovljica v bližini Bleda. Ponudbe pod »Hitro« 593
zaposlitve
Samostojnega pohištvenega MIZARJA sprejmem. Dohodek 4200 dinarjev. Grmičeva 1, Kranj 594
nesreče
Neprimerna hitrost
V četrtek, 22. januarja, ob 19.30 se je na regionalni cesti Kranj — Jezersko v Kokri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Rogelj (roj. 1933) iz Milj je peljal proti Kranju. Na blagem klancu navzdol ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo s ceste in je trčil v skalo. V nesreči je bil hudo ranjen voznik Rogelj, ki so ga v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico, prav tako sta bila hudo ranjena sopotnika Stanko Ajdovec in Darko Ropret, oba iz Milj, lažje ranjena pa sta bila voznikova sinova Janez in Bojan Rogelj. Škode na vozilu je za 20.000 din.
Poledica in megla
V četrtek, 22. januarja, ob 5.40 se je na magistralni cesti na Meji pripetila v megli in na hudo poledeneli cesti hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Žon-tar (roj. 1932) iz Kranja je peljal proti Jeprci, ko ga je na poledeneli cesti v blagem ovinku na Meji zaneslo na levi vozni pas, kjer je oplazil po levi strani osebni avtomobil Dušana Ferfila iz Ljubljane, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Po oplaženju je 2/ontarjev avtomobil drsel bočno po sredini ceste naprej in trčil v avtomobil Bojana Zidarja iz Ljubljane, ki je Zontarjev avtomobil zaradi goste megle opazil na kratko razdaljo. Pri trčenju je voznika" Zontarja vrglo iz avtomobila, da je obležal sredi ceste, njegov avtomobil pa je obstal na travniku. Zidarjev avtomobil je po trčenju obstal poševno na desnem robu vozišča, vanj pa je trčil avtomobil Angela Jeromila i/. Ljubljane, ki kljub zaviranju ni mogel ustaviti. V avtomobil Angela Jeromila je priletel še avtomobil Stanislava Garo-folje, ki je zaradi megle prepozno opazil karambol in kljub zaviranju je trčil v Angelov avtomobil, ga potisnil s ceste, njegov avtomobil pa se je ustavil tik pred J ožetom Zontarjem, ki je ležal sredi ceste. Huje ranjenega Zontarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilih pa je za 54.000 din.
Smrt pešca
V nedeljo, 25. januarja, ob 18.30 se je na magistralni cesti na Belci pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Vinko Štravs (roj. 1951) z Jesenic je peljal proti Kranjski gori. Na Belci je s prednjim levim blatnikom in lučjo zadel Petra Lipovca (roj. 1921) z Belce, ki je hodil po sredini ceste in ob sebi potiskal kolo. Trčenje je biLo tako hudo, da je bil Lipovac takoj mrtev.
S ceste v drevo
V nedeljo, 25. januarja, ob 10.45 se je na regionalni cesti med Škof jo Loko in Železniki v vasi Veštcr pripetila promet wa nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Krč (roj. 1924) iz Kranja je peljal proti škof ji Loki. Ko je pripeljal v Vešter, je avtomobil v levem ostrem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cest i zaneslo v desno s ceste v drevo. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica Frančiška Kič, na vozilu
pa je škode ža okoli ls.oon din.
L. M.
Sprejmem katerokoli delo na domu. To je vse plastične, lesne in kovinske galanterije. Lahko vzamem tudi obrt. Šifra »Vesten« 595
Samostojni obrtniki, avtoprevoz-niki, gostinci. Prevzamem vodenje POSLOVNIH KNJIG, ugodno po dogovoru. Oglasite se: Kranj, telefon 24-058. 596
Sprejmem kakršnokoli delo v popoldanskem času na dom ali v bližnji okolici Kranja. Ponudbe oddati pod šifro »Popoldansko delo« 597
obvestila
Obveščam cenjene stranke, da od 26. 1. 1976 dalje ne bom več prodajal mesnih izdelkov.- KONC ALOJZ, predelava mesa NAKLO. 502
PLESNI TEČAJ za začetnike se začne v Delavskem domu v soboto, 31. januarja ob 18.30. Vabljeni! 598
izgubljeno
Izgubila sem ZLATO ZAPESTNICO z vgraviranim imenom »SONJA«. Pošteni najditelj naj jo vrne proti nagradi na naslov: Sonja Gril, Št. Rozmana 2, Kranj 599
Dne 21. 1, 1976 zjutraj sem izgubila KUČMO od občine do gimnazije v Kranju. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 600
V četrtek, 22. januarja, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na Meji na magistralni cesti, hudo poledeneli in v megli, ob vidljivosti 30 do 40 metrov pripeti/a hujša prometna nezgoda petim osebnim avtomobilom. Zaradi nesreče in poledenele ceste so miličniki cesto zaprli, promet pa preusmerili na Škofja /.<>/, , vse dotlej, da je služba Cestnega podjetja Kranj cesto posula. Zastavlja se reda vprašanje, zakaj je lahko ljubljansko cestno podjetje vedelo za poledico na magistrali in jo posulo do regijske meje na Jeprci, od Jeprce proti Kranju, kije »rajon« Cestnega podjetja Kranj, pa je neposipana in poledenela cesta zahtevala zgodaj zjutraj dve prometni nesreči. — Foto: F. Perdan
Skrivnostno poslovanje
najdeno
V PodnartU sem našel manjšo vsoto denarja. Lastnik ga dobi na Češnjici 5, Podnart. 601
ostalo
Javno se opravičujem družini Bo-, rišek, Kotnikova 8, Kranj in" družini Bešter, Sniledniška c. 67, Kranj, ker sem jih pomotoma obdolžila, da so vzeli dve čajni žlički v bifeju. Robič Marija, Partizanska c. 34 Bled
Jesenice — Pred občinskim sodiščem na Jesenicah so sodili Jožici Pišek, rojeni leta 1937 v Zg. Šiški, stanujoči na Gesti maršala Tita 30, trgovski pomočnici, zaposleni pri Trgovskem podjetju Murka.
Jožico Pišek so spoznali za krivo, ker je neupravičeno uporabila denar, ki ji je bil zaupan v delovni organizaciji, s tem da je kot poslovodkinja poslovalnice Novost trgovskega podjetja Zarja Jesenice iz dnevnega izkupička za prodano blago dala gotovino kot posojilo dvanajstim osebam in poravnavala dolgove v poslovalnici osmini kupcem. Kot odgovorna oseba je v uradno listino vpisala lažnive podatke, s tem da je kot poslovodkinja poslovalnice Novost napisala, da je stranka dobavila blago po dobavnicah šestindvajset itn ljudem, čeprav jim za napisane zneske
Vsem PTT delavcem Gorenjske sporočamo, da jeiunrl
Karel Hočevar
upokojeni pismonoša
Pogreb pokojnika bo v torek, 27. 1. 1976, ob 15:30 na pokopališču
v Kranju.
Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD PTT KRANJ
v dobavnicah blaga ni prodal pač pa jim je izročila gotovino i blagajne poslovalnice. Zavestno je kršila predpise in nevestno poslovala, čeprav je vedela, da lahko nastane materialna škoda za samo podjetje in ta je res nastala in presegla tri tisoč dinarjev.
-Jožica Pišek je leta 1970 brez odobrenja pristojnega organa cene artiklom spremili jala, strankam dajala razno blago, posebno konfekcijo, ki so jo odnašale domov po položitvi kavcije, vendar o tem ni vodila nobene evidence. Iz dnevnih izkupičkov iz blagajne je jemala denar in v drugih trgovinah za razne stranke kupovala blago, izplačevala razne izdatke brez ustreznih potrdil, denar zamenjavala za čeke potrošniških posojil in tako je nastal primanjkljaj v višin i 40.352,47 dinarjev.
Jožica Pišek je bila obtožena zaradi kaznivega dejanja neupravičeni' uporabe, ponareditve in uničevanja uradne listine ter. zaradi kaznivega dejanja nevestnega gospodarskega poslovanja.
Obtožena je dejanja priznala, zagovarjala se je, da je hotela obdržati kupce. Okoli 130.000 dinarjev je zamenjala za čeke, prodajalke pa so bile seznanjene s tem, da za izdano gotovino pišejo fiktivne dobavnice. Kot poslovodkinja pa je bila obtožena zelo skrivnostna v svojem poslovanju. Oškodovala je za 133 tisoč 695,17 dinarjev.
Jožico Pišek so obsodili na skupno eno leto in sedem mesecev zapora, v kazen se ji všteje čas prebit v priporu, po prestani kazni pa tri leta ne bo smela opravljati poklica poslo-vodkinje ali blagajničarke. Oškodovano podjetje Zarja pa bo uveljavljalo svoje zahteve po pravni poti.
I). S.
Požar
V petek, 23. januarja, ob 22.40 je začelo goreti- gospodarsko poslopje v Dragi, last Vinka Čarmana. Pogorelo je ostrešje in okoli 4 tone sena. Škode je za okoli 60.000 din.
Našli mrtvega planinca
V četrtek, 22. januarja, dopoldne so gorski reševalci iz Kranjske gore našli pri potoku Zakelj med Srnjakom in Brvogom v Karavankah mrtvega Anteja Braviča (roj. 1919) iz Zrenjanina. Pokojnemu je z lovske steze zdrsnilo, tako da je padel čez skale k potoku. Braviča so iskali že od 20. januarja naprej. Dan pred tem je namreč zjutraj odšel v planine iz počitniškega doma Zreli janin v Kranjski gori in se ni vrnil.
ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta
Antona Legata
se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se okoliškim gasilcem za zadnje spremstvo. Naša posebna zahvala naj velja gasilcem iz Zabreznice za častno stražo in govor ob odprtem grobu. Hvala gospodu župniku in pevcem, ki so mu zapeli v slovo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo požrtvovalnemu zdravniku dr. Mencingerju, ki nam je nudil nesebično pomoč in nam stal ob strani v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo.
Zabreznica, 26. januarja 1970
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 78. letu umrl moj dobri
mož, oče in stari ata
Anton Eržen
upokojeni cestar
Do pogreba, ki bo v sredo. 28. januarja 1970, ob 15.'3Q leži v mrliški vežici na kranjskem pokopališču.
V globoki žalosti: žena Metka, sinovi Janez, P;ivle in Vinko z družinami, vnuki in vnukinje
z družinami ter ost alo sorodst vo.
Kranj, Oiubiasro, 20. januarja 1976
OBVESTILO
PREBIVALCEM GORENJSKE
Podjetje za ptt promet Kranj obvešča prebivalce na območju občin KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in TRŽIČ, da jim bodo od torka, 27. 1. 1976, dalje dostavljači posredovali anketne liste. Obrtnike, delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti pa bomo anketirali v sredini februarja. Z anketo želimo ugotoviti sedanje stanje in potrebe po novih telefonskih priključkih po krajevnih skupnostih do leta 1085. Zato prosimo vse anketirance ne glede na to, ali so že telefonski naročniki ali pa to šele nameravajo postati, da anketo izpolnijo, ker bomo le tako lahko dobili popolne podatke, ki nam bodo v pomor pri načrtovanju razvoja ptt omrežja v naslednjih letih.
Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo.
Odbor za medsebojna razmerja
OZD Elim Jesenice, Hrušica
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
1. vodje tehničnega sektorja proizvodnje
TER V ENOTI CENTRALNO OGREVALNIH NAPRAV:
2. VK monterja ogrevalnih naprav
3. KV monterja ogrevalnih naprav
Pogoji:
pod 1.: visoka šola strojne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj. Višja šola strojne smeri ali višja šola za organizacijo dela s predizobrazbo strojnega tehnika ter 7 let delovnih izkušenj.
Poseb-ni pogoji: sposobnost organizacije in vodenja tehniških služb, ljudi in dela ter pasivno znanje enega tujega jezika.
pod 2.: poklicna šola kovinarske stroke z izpitom za VK ter 3 leta delovnih izkušenj
pod 3.: poklicna šola kovinarske stroke ter 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo je tri mesece. Rok za prijave je do 4. februarja 1976 oziroma do zasedbe delovnih mest.
Smo manjša OZD elektro in kovinarske stroke z možnostmi razvoja. K sodelovanju vabimo vitalne in delovne sodelavce. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Vse informacije dobite na upravi organizacije.
Dobra uvrstitev Križaj a
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD obrt
Na podlagi sklepa DS TOZD Obrt
objavljamo javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev
1. sušilnico za les »žičnica« kapaciteta 2,5 kub. m. Izklicna cena 15.000 din
2. krožna žaga za obžagovanje lesa z motorjem. Izklicna cena 3500 din.
3. mizarska krožna žaga z motorjem. Izklicna cena 3500 din.
Licitacija bo v petek, 30. januarja 1976, ob 12. uri na dvorišču podjetja, Ručigajeva 5, Primskovo.
ALPETOUR
DoECREinn
TOZD Servis osebnih avtomobilov Kranj, Ljubljanska 22
Vsak nov avtomobil je obsojen na rjavenje. Vozilo rjavi zaradi vlage, umazanije, kemikalij, onesnaženega zraka, posebno pa zaradi soli na cesti. Avtomobili so vsak dan dražji; ne le ob nakupu ampak tudi pri vzdrževanju. Tehnično je razmeroma enostavno zamenjati motor, popraviti menjalnik, zavore ali podobno, težko pa se je upreti rji.
Švedski proizvajalec ASTRA DINITROL AB HAESSLEHOLM je preko zastopnika v Jugoslaviji INTEREKSPORT Ljubljana, uvedel v Jugoslaviji najnovejši sistem antikorozivne zaščite. Po tej tehnologiji lahko v vozilu zaščitimo še tako težko dostopne dele, spoje, ki jih klasični sistem premaza ni dosegel.
Skica prikazuje najbolj izpostavljene točke rjavenja v zaprtih in odprtih mestih, ki jih sistem DINITROL uspešno zaščiti. Po tej tehnologiji, ki je po vsej Evropi preskušena, vam nudimo 3-letno garancijo. Od 2. februarja 1976 dalje lahko po tem sistemu naročite zaščito tudi pri nas.
SKICA
NAJBOLJ IZPOSTAVLJENIH MEST RJAVENJA
ZAŠČITENO Z
(AVTOMOBIL S TO OZNAKO JE ZAŠČITEN PO SISTEMU DINITROL)
Najboljši alpski smučarji so se v Kitzbuhlu pomerili v smuku in slalomu za svetovni pokal. V zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami v Innsbrucku nas je mladi tržaški smučar Bojan Križaj spet prijetno presenetil. V slalomu je zasedel odlično 17. mesto in s tem dokazal, da prihaja v dobro formo ravno v pravem času.
Sobotni slalom za pokal Hanen-kamni je prinesel veliko zmagoslavje Švedu [ngemaru Stenmarku in- pa tudi našemu Bojanu Križaju. Po prvem teku je po ogorčenem boju prevzel vodstvo Italijan Gros pred svojim rojakom Thonijem, Sten-markom, Bielerjem, Sorlijem, Hin-terseerjem, Jungingerjem, Brucem, Treschem in največjim presenečenjem prvega teka, Jugoslovanom Križajem. Križaj je z visoko startno številko 5$ vozil zelo dobro in imel za vodilnim Grosom samo sekundo zaostanka. Če Križaj v prvi vožnji ne bi naredil dveh precej hudih napak, bi bil uvrščen še precej višje. O izredni izenačenosti prvega teka priča tudi dejstvo, da je bilo med sedmouvrščenim Jungingerjem in tridesetouvrščenim Jonesom samo sekundo razlike. V drugi vožnji se je po trdi in deloma tudi ledeni progi prvi pognal Gros in dosegel razmeroma slab čas, tako da sta ga z dobro vožnjo prehitela tako Stenmark kot tudi Thoni. Drugi tek je med tekmovalci zahteval veliko padcev (Radici, De Chiesa, Hinterseer, Ochoa, Fro-melt, Sorli), zato smo vsi nestrpno pričakovali nastop Križaja, kajti letos Bojan še ni imel uvrstitve v
Tečaj za gorske stražarje
Kranj — Pri planinskem društvu Kranj se končuje že drugi tečaj za gorske stražarje, ki ga organizira društveni odsek za varstvo narave. Udeležuje se ga 26 planincev. Tečajniki se seznanjajo z nalogami in s pravicami gorskih stražarjev ter načini, kako preprečevati, da naše planine ne bi postale veliko smetišče. Le-ta so z naraščajočim obiskom gora vse pogostejša in se pojavljajo ob planinskih poteh in postojankah. Razen tega je tudi ljudi, ki ne spoštujejo zaščitenega gorskega cvetja, vedno več. Zato je usposabljanje gorskih stražarjev še posebno pomembno. Udeleženci tečaja se seznanjajo tudi z nevarnostmi v gorah in z zakonodajo s tega področja, .jk
Gostinsko in trgovsko podjetje
Central — Kranj, n. sol. o.
odda v najem gostinski lokal
gostilno Kanonir, Sp. Jezersko 5 najboljšemu ponudniku.
Stanovanje zagotovljeno.
Prijave sprejema splošni sektor do 16. februarja 1976.
Nove zmage vodilnih
Na prvenstvu Lesc je po 9. kolu v vodstvu Roblek z 1,5 točke prednosti pred Matjašičem in Sterletom in 2 točkama prednosti pred Deželakom, s tem da imata Matjašič in Deželak še neodigrano igro. Pomembnejši rezultati 9. kola: Roblek : Mencinger 1:0, Matjašič : Savič 1:0, Deželak : Presterl 1:0, Sterle : Ulamec 1:0, Harinski : Šiftar 1:0, Kaše : Jazbec 0:1. Vrstni red: Roblek 8, Matjašič 6,5 (1), Sterle 6,5, Deželak 6 (1), Jazbec, Mencinger, Harinski, Simčič, Kreps, Savič in Presterl 5,5. L. M.
Deželak : Krek 1:0
Na.šahovskem prvenstvu Kranja je v 7. kolu Mazi zabeležil novo zmago. Premagal je Jokoviča. Drugo mesto je kljub porazu zadržal Krek. 4,5 točke lahko zbere le še Rakovec, ki ima neodigrano igro z Bukovcem. Vrstni red: Mazi 6,5, Krek 5, Deželak 4,5, Berčič, Jokovič 4, Rakovec 3,5 (1), Novak, Berce, Pavlin, Matjašič in Muri 3,5. V naslednjem kolu bo najzanimivejše srečanje med Mazijem in Deželakom.        L. M.
slalomu za svetovni pokal. Bojan, med njegovo vožnjo je zelo močno snežilo, je začel dokaj previdno. Kot je pozneje povedal, je že "takoj po startu naredil precej hudo napako, zato je celotno progo presmučal zelo previdno, to pa se je seveda poznalo tudi pri končnem rezultatu. Po njegovem nastopu so se precej izboljšale tudi vremenske razmere in je z desetega padel na še vedno zelo dobro 17. mesto. Za zmagovalcem Stenmarkom je zaostal za samo 3 se k-unde in 8 desetink. Čeprav je Križaj s previdno drugo vožnjo za las ostal brez prvih točk v svetovnem pokalu, je ta njegova uvrstitev zelo pOmembna glede startne številke na bližnjih oblimpijskih igrah. S to uvrstitvijo pa si je Križaj verjetno tudi priboril startno mesto v drugi jakostni skupini v Innsbrucku. Zelo dobro pa se je odrezal tudi drugi naš predstavnik Gašperšič. Zasedel je dobro 32. mesto, medtem ko sta Koželj in Pašovič odstopila. REZULTATI: 1. Stenmark (Sve) 1.47,74, 2. Thoni 1.48,10. 3. Gros 1.48,60, 4. Bieler (vsi Italija) 1.49,21, 5. Adgate 1.50,18; 6. P. Mahre (oba ZDA) 1.50,28, 7.-8. Junginger (ZRN) in Ičimura (Jap) 1.50,53, 9. Bachleda (Pol) 1.50,59, 10. Zeman (ČSSR) 1.50,64, 18. Križaj 1.51,54, 32. Gašperšič (oba Jug).
Zadnji smuk pred olimpijskimi igrami je zelo prepričljivo dobil domačin Franz Klammer z več kot dvema sekundama prednosti pred Norvežanom Hakerjem. Mladi Avstrijec Steiner pa je na progi »Streif« dosegel največjo hitrost. Smučal je kar neverjetnih 135 kilometrov na uro! Naši smučarji se smuka niso udeležili. Ob tem pa se postavlja vprašanje, zakaj ni nastopil naš glavni »up« v smuku na olimpijskih igrah, Sarajevčan Pašovič. REZULTATI: 1. Klammer (Avs) 2.03,79, 2. Haker (Nor) 2.05,85, 3. Valcher 2.06,47, 4. Grismann (oba Avs) 2.06,59, 5. Russi (Švi) 2.06,63.
V kombinaciji za pokal Hanen-kamm je zmagal Švicar Tresch pred Kanadčanom Hunterjem in G. Thonijem. Kombinacija je veljala tudi za svetovni pokal.
Vrstni red za svetovni pokal je naslednji: 1. Stenmark (Švedska) 166 točk, 2. Klammer (Avstrija) 156, 3. Gros 155, 4. Thoni (oba Italija) 140, 5. Tresch (Švica) 90, 6. Hinterseer (Avstrija) 80, 7. Russi 72, 8. Roux (oba Švica) 71, 9. Plank 71, 10. Bieler (oba Italija) 59. F. P.
Odlična Barbara Štembergar
V zimskem bazenu v Ravnah je bil tradicionalni mednarodni plavalni četve-roboj mladih plavalcev Bedforda, Genove, Darm-stadta in domačega kluba. Ravenčane pa so okrepili tudi plavalci Ilirije, Celulo-zarja, Rudarja in kranjskega Triglava.
V ženski konkurenci se je izkazala prav Kranjčanka Barbara Štembergar. Barbara je v dvodnevnih bojih postavila kar štiri nove rekorde. Na 200 m prsno je s časom 2:50,16 nova rekorderka SFRJ za starejše in mlajše mladinke, s 2:37,17 na 200 m mešano pa je absolutna rekorderka SRS in državna za mlajše mladinke, -dh
V Kamniku <        spet drsajo
Že od decembra lani imajo v Kamniku naravno drsališče. Ledeno ploskev so naredili marljivi športniki na odbojkarskem igrišču. Od popoldneva pa vse do 22. ure je na drsališču vedno živahno.
Takšno drsališče imajo v Kamniku že vse od zime 1930/1931. Tudi prva tekma v hokeju na ledu med Kamnikom in Ilirijo 7. februarja 1932 je bila skoraj na istem mestu. Sicer pa je ta datum pravzaprav začetek jugoslovanskega hokeja, -a
TTKS Šk. Loka želi honorarno zaposliti
šoferja
avtobusa-mini
za prevoz športnikov ob sobotah in nedeljah.
Osebni dohodek po dogovoru.
Interesenti naj se zgla-sijo na TTKS Škofja Loka, Mestni trg 38. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kritično o delu mladinskih odsekov
Kranj — V torek, 20. januarja, je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov gorenjskih planinskih društev, na katerem so razpravljali predvsem o delu mladinskih odsekov pri planinskih društvih. Vsako društvo je o delu in težavah odsekov, ki na Gorenjskem združujejo okrog 7000 članov, pripravilo posebno analizo. Udeleženci posvetovanja so menili, da mladi planinci predvsem pogrešajo mentorje in vodje, ki jih pri društvih ni dovolj, še redješi pa so na osnovnih in srednjih šolah ter po krajevnih skupnostih. Tudi pri članstvu ne gre gladko. Precej mladih planincev se zgubi. Problematični so prehodi iz osnovnih v srednje šole in šolanje ali zaposlovanje izven Gorenjske oziroma kraja, kjer Planinsko društvo je. Več pozornosti kaže posvetiti tudi boljšemu organiziranju planinstva, ker bodo le tako
sredstva boljše porabljena, razpoložljivi kadri pa bolje izkoriščeni ter bolj učinkoviti. Predstavniki gorenjskih planinskih društev so menili, da opravljajo mentorji mladinskih planinskih odsekov pomembno družbeno delo, zato kaže to dejavnost še bolj podpreti, razen tega pa prenesti planinsko vzgojo tudi v druge planinske dejavnosti in organizacije kot so alpinizem, gorska straža, marka-cisti itd.
Na kranjskem posvetovanju so razpravljali tudi o razširjenosti in vsebini Planinskega vestnika. Slovenska planinska organizacija združuje okrog 90.000 članov, med katerimi je najmanj polovica mladih. Naklada Planinskega vestnika, ki dosega 6000 izvodov, je prepičla. Predvsem kaže vsebino vestnika približati mlajšim in na ta način povečati naklado. -jk
Uprava javne varnosti v Kranju
razpisuje in objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje pisarne
v upravi javne varnosti
2. vodje pisarne
postaje mejne milice Brnik
3. administratorko
postaje prometne milice Kranj
4. administratorko
postaje milice Škofja Loka
5. čistilca motornih vozil
v upravi javne varnosti
Po določilih pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest morajo kandidati izpolnjevati pogoje:
pod 1. in 2.: srednja izobrazba, ekonomske ali upravno administrativne smeri,
pod 3. in 4.: dveletna administrativna šola, pod 5.: NK delavec.
Kandidati morajo imeti tudi pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SRS in 71. člena zakona o notranjih zadevah.
Prijave sprejema UJV v Kranju do zasedbe delovnih mest.
Veleslalom
za L. M. Morerod
SK 8RANJK
Lise-Marie Morerod, rojena 17. aprila leta 1956 v Lusani v Švici (smučati je začela šele z dvanajstimi leti), je dvakratna zmagovalka »Pohorskega pokala« v Kranjski gori. V slalomu in veleslalomu ji je bila najhujša tekmica Rosi Mittermaier. Le-ta tudi zanesljivo vodi v svetovnem pokalu. Lise Morerod (na fotografiji) pa se je na račun kranjskogorskih zmag prebila na drugo mesto, (jk) — Foto: F. Perdan
KRANJSKA GORA - Na 1200 m dolgi veleslalomski progi — postavil jo je Mariborčan Filip Gartner — z 51 vraticami je bila med 78 tekmovalkami Avstrije, Lichensteina, Švice, Kanade, Francije, ZRN, ČSSR, Italije, ZDA, Irske, Anglije, Poljske, Nove Zelandije, Madžarske, Avstralije in Jugoslavije najhitrejša Švicarka Lise-Marie Morerod.
Nedeljski veleslalom za XIII. mednarodni »Pohorski pokal«, ki ga je organizator SK Branik letos že tretjič moral prestaviti — Badge-stein, Jahorina, Kranjska gora — in ki šteje tudi za svetovni pokal, bo šel v anale prav zaradi odlične organizacije kljub pičli snežni odeji. Prva »Zlata lisica« je postala devetnajst-letna Morerod, ki je progo od starta na »S« in cilja prevozila hitro in brez napake. Za skoraj »dve sekundi je premagala vodilno v svetovnem pokalu Nemko Rosi Mittermaier. Simpatična Rosi je bila na cilju v središču pozornosti, saj je prav gotovo med najbolj priljubljenimi udeleženkami belega cirkusa. Za prijetno pre-
nos/ Mittermaier iz Zvezne republike Nemčije, Lise-Marie Morerod in Bernardette Zurbriggen iz Švice so bile najboljše v nedeljskem veleslalomu za Pohorski pokal v Kranjski gori. Zanimivo je tudi to, da so te tekmovalke tudi najboljše v svetovnem ženskem pokalu. Zahodna Nemka je imela po nedeljski tekmi v Kranjski gori 204 točke, Švicarki Zurbriggen in Morerod pa 153 oziroma 145 točk. O njih bomo tudi na Olimpijskih igrah veliko slišali, saj obetajo kolajne v vseh treh disciplinah, (jk)
Jugoslovanska hokejska reprezentanca, ki se pripravlja na nastop na olimpijskih igrah, je izgubila še tretje prijateljsko srečanje v pripravljalnem obdobju. Jugoslovanska reprezentanca je igrala v naslednji postavi: Albreht, M. Žbontar, Lap, Jakopič. G. Hiti, Petač, Puterle, Sčap,
Zmaga in poraz Triglava
V prvi zvezni hokejski ligi skupina B se tekmovanje bliža koncu. Kranjski Triglav je odigral dve tekmi. Najprej je v devetem kolu izgubil s Celjem z 9:0. Igralci Triglava so povedli že s 4:1, potem pa nepričakovano popustili in na koncu dokaj visoko izgubili. V tem kolu je Tivoli doma nepričakovano remiziral z INO. V desetem kolu pa so igralci Triglava dokaj težko premagali INO z rezultatom 7:4. Triglav si je tako Že zagotovil drugo mesto v skupini B. Rezultati: Triglav : Celje 6:9, Tivoli : 1NA 4:4, Triglav : INA 7:1.
Lestvica:
1. Celje 9 8 0 1 77:28 16
2. Triglav 10 6 0 4 65:48 12
3. Tivoli 9 3 2 4 57:46 8
4. INA 10 0 2 8 24:99 2
1 ■  '      1 F. P. '
D. Beravs, F. Zbontar, Hafner, Po-ljanšek, Savič, Kumar, Gojanovič, Kavec, Lepša, Pirih, Smolej. Naši hokejisti so najprej odigrali dve tekmi s sovjetskim drugoligašem »Kazan«. Prvo tekmo v Ljubljani so naši izgubili s 4:3. Naši so dobro začeli in po dveh tretjinah povedli s 3:1. V zadnji pa so močno popustili in tako na koncu celo izgubili. Našim se je poznalo, da so se šele zbrali na pripravah in posebno branilci so delali med tekmo zelo veliko napak, medtem ko napadalci niso znali doseči gola. Strelci so bili: Lepša, Puterle, D. Beravs. Tudi v povratni tekmi na Jesenicah so naši izgubili, in sicer s 6:5. Tudi v tej tekmi so naši v prvi tretjini povedli s 3:1. V drugi tretjini je spet zelo slabo igrala obramba in gostje so tako povedli s 4:3. V zadnji tretjini je bila igra spet enakovre ma, vendar več kot častnega poraza naši hokejisti niso bili sposobni doseči. V tekmi proti češkoslovaški ekipi »Motor« so naši zaigrali precej bolje, vendar so vse-' enp izgubili k 6:4. Strelci proti Ka-zanu so bili: Gojanovič 2, K. Žbontar, G. Hiti, Kavec, proti Motorju pa G. Hiti, Ščap, II aln ar in D. Beravs. Včeraj so naši hokejisti igrali še zadnjo tekmo z Motorjem prod olimpijskimi igralni1. y n
Najmlajša jugoslovanska tekmovalka, 15-letna Manja Koklič iz Maribora, kije bila obenem tudi najmlajša sploh med tekmovalkami veleslaloma, je bila naša najbolje uvrščena smučarka. S startno številko 76 je zasedla solidno 45. mesto in s tem opozorila nase. Manja je bila lani na Soriški planini četrta med starejšimi pionirkami na evropskem kriteriju pionirjev, (jk)
senečenje je poskrbela še druga Švicarka Bernadette Zurbriggen, saj je kot specialistka za smuk zasedla odlično tretje mesto. Med šestimi Jugoslovankami — Črešnarjeva, Gortnerjeva in Urhova so odstopile — je bila najboljša najmlajša, še ne petnajstletna Mariborčanka Manja Koklič. Kokličevi je uspelo, da je z dobro vožnjo prehitela Radovlji-čanko Barbaro Pikon in Medvod-čanko Nušo Tome.
Rezultati: 1. Morerod (Švica) 1.24,83, 2. Mittermaier (ZRN) 1.26,05, 3. Zurbriggen (Švica) 1.27,77. 4. Serrat 1.27,81, 5. Rou-vier 1.28,05, 6. Debernard (vse Francija) 1.28,11, 7. Sackl (Avstrija) 1.28,20. 8. Gatta (Italija) 1.28,28. 9. Schmid 1.28,57, 10. Totschnig (obe Avstrija) 1.28,67 ...45. Koklič 1.34,01, 50. Pikon 1.35,52, 55. Tome (vse Jugoslavija) 1.42,59.
Zmagovalka veleslaloma Lise-Marie Morerod: »Čeprav sem morala skoraj vso progo voziti po robnikih, me to ni stalo že pete letošnje zmage za svetovni pokal. Kranjsko-gorci in Mariborčani so progo pripravili odlično. Do odhoda v Inns-bruck bom doma smučala za zabavo, sai sem dovolj utrujena. Le tako bom zbrano lahko vozila za olimpijske kolajne.«
Avstrijka Monika Kaserer je s startno številko 1 »odprla« nedeljsko tekmovanje v veleslalomu. Uvrstila se je na 13. mesto in bila šesta najuspešnejša avstrijska tekmovalka v Kranjski gori. Monika igra že nekaj let pomembno vlogo v ženski svetovni smučarski eliti, (jk)
Trije porazi naših hokejistov
Organizator »/late lisico« mariborski Hranik j«' že tretji' leto zapored moral tekmo prestaviti izven Maribora. Letošnji trinajsti »Pohorski pokal« je bil v Kranjski gori. Mariborčanom so tako priskočili na pomoč člani organizacijskega komiteja za »Pokal Vitranc«. Oboji so na tanki snežni odej I odlično opravili svojo nalogo. Vele-sialomska in slalomska proga sta bili sicer težki in ledeni, a, vseeno odlično pripravljeni. V veliko pomoč pa so jim bili tudi jeseni.ški gasilci, ki so močili, progo.
Radovljicanka Barbara Pikon je bita druga najboljša Jugostovanku v veleslalomu. Zased/a je 50. mesto. V včerajšnjem slalomu ni pripeljala do cilja. Odstopila je sredi prve vožnje. Oh)
Barbara Pikon: »Na izredno težki In ledeni progi sem se dokaj dobro znašla. Lahko bi vozila nekoliko bolje, toda v spodnjem delu proge me je izdala kondicija. Kljub temu sem z. uvrstitvijo zadovoljna, Čeprav bi bilo lahko bolje.«
Besedilo: D. Humer Fotografije: F. Perdan ■
šport med vikendom
SMUČARSKI SKOKI - Na prvi tekmi skakalne turnej« Orand Prix. ki je bila v Chamonixu \ Franciji je zmagal Norvežan Grette, ml naših pa j« l>il najboljši Peter Št efančia, ki se je uvrstil na 7 mesto, medt cm ko je bil Danilo Pudgar ,s
SMUČARSKI TEKI - V Ratečah je bilo meddrustv.no tekmovanje, kjer je nastopilo več kot 100 tekačev iz 11 klubov. V posameznih disciplinah so bili zmagovalci: mlajši pionirji: 1. Pustovrh (Olimpija), 2. Stare (Gorje), mlajše pionirke: 1. Drohnic (Ihan), 3. Smolnikar (Kamnik), starejši pionirji: 1. Munih, (Olimpija) 3. Arh (Gorje), starejše pionirke: 1. Kovač (Olimpija), mlajši mladinci: 1. Mrak (Jesenice), mlajše mladinke: 1. Jelovčan (Triglav), starejši mladinci: 1. Cvajner (Olimpija), 3. Pogačar (Kamnik), starejše mladinke: 1. Munih (Olimpija), 3. Dovžan (Jesenice), mlajši člani: 1. Djuričič (Jesenice), člani: 1. Jelene (Triglav), članice: 1. Kordež (Triglav).
Na mednarodnem tekmovanju v Italiji (Predazz.o) je bilo mednarodno tekmovanje na 50 km dolgi progi. Na startu je bilo kar 5800 tekmovalcev, med njimi 17 Jugoslovanov. Najbolje se je uvrstil Tajnikar, ki je bil 30., 39. je bil Šolar, 51. Dornik.
KKC 1,1 A.VIK NA LEDJU — Na evropskem prvenstvu \ kegljanju na ledu, ki poteka v St. Morit/.ii je jugoslovansko zastopstvo doseglo največji uspeh v konkurenci posameznikov v Nižanju in zbijanju, Med (iif tekmovalci iz 0 držav je l>il Jeseničan Kltnajr 7 . Rebe: z Bleda pa 12.
KOŠARKA — V okviru I. zvezne lige so košarkarice Kroja doma izgubile z ljubljansko Olimpijo s 66:95 (31:15). V prihodnjem kolu bodo Škofjeločanke igrale v Splitu z Jugoplastiko. -I J
Sankači za prehodni pokal mesta Kranja
V soboto je bila v Zg. Besnici med-klubska sankaška tekma za prehodni pokal mesta Kranja z tekmovalnimi sanmi. Na tekmi je sodelovalo 6 gorenjskih klubov z 62 tekmovalci. Ker so snežne razmere tudi letos neugodne, je bila to prva tovrstna tekma. Da je sploh prišlo do realizacije te tekme, se je zahvaliti samo požrtvovalnosti članov Sankaškega kluba Triglav Kranj.
REZULTATI:
Članice — 1. Perko Zorica (2,19), 2. Rev Barbka (2,34) obe Tržič, 3. Šolar Ivanka (2.45), 4. Šolar Cveta (2,51) obe Zel., 5. Noč Fani (2,56) Beg.,
Mladinke: 1. Jenko Ana (3,06) Kr.,
St. člani: 1. Meglic Jože (2,03) Trž., 2. Frelih Jože (2,18) Žel., 3. Česen Milan (2,19) Trž., 4. Doki Drago (2,25) Jes., 5.-6. Vidic Bogo in Marčun Alojz (2,26) oba Kr.,
Člani: 1. Rihtar Franc (1,97) Jes., 2. Pikon Franci (2,06) Boh., 3.-5. Stare Srečko (2,09) Boh., 3.-5. Tolar Marjan (2,09) Žel., 3. — 5. Zupan JožeBeg.,
Mladinci: 1. Stanko Mirko (2,26) Boh., 2. Hrovat Lado (2,45) Beg., 3. Kraševec Poldi (2,46) Jes., 4. Cvenkelj Andrej (2,49) Beg., 5. Jane Silvo (2,66) Trž.,
Dvosedi: 1. Meglič-Janc (1,08) Trž., 2. Zupan J.-Gašperlin (1,09) Beg., 3.-4. Česen D.-Kavar (1,10) Trž., 3.-4. Zupan-Cvenkel (1,10) Beg., 5.-7. Rustja-Vidic ml. (1,11) Kr., 5.-7. Bahun-Če-sen ml. (1,11) Trž., 5.-7. Frelih-
Tolar (1,11) Žel.,
Ekipno: 1. Tržič (12,20) in prejel prehodni pokal, 2. Bohinj (12,45), 3. Begunje (12,55), 4. Železniki (12,90), 5. Kranj (13,86), Jeseničani niso imeli popolne ekipe. Bogo Vidic
Šolsko prvenstvo v skokih
Na skakalnici v Besnici je bilo med tednom občinsko osnovnošolsko prvenstvo v smučarskih skokih. Najuspešnejši sta bili šoli Davorin Jenko iz Cerkelj in Lucijan Seljak iz Stražišča. Ti dve šoli sta poslali na prvenstvo tudi največ tekmovalcev.
Rezultati — ml. mladinci: 1. Brane Hrovatin (S. Jenko) 181,!* (19,5, 19,5), 2. Bogdan Finžgar (L. Seljak) 181,3 (19,5, 18,5), :S. Aci Sin k (S. Žagar) 179,2 (19, 18), 4. Slavko Vesel (Predosljo) 170,5 (20, 20 p.), 5. Jože Kancilja (Predoslje) 152,3 (15,5, 17,5); st. pionirji: 1. Bojan Globočnik (D. Jenko) 202,0 (26,5, 19,5), 2. Leon Bevc (L. Seljak) 194,6 (19, 19,5), 3. Stane Martinjak 172,1 (18, 18), 4. Andrej Ropret 170,(5 (18, 18), 5. Marko Rogelj (vsi D. Jenko) 154,(i (17, 16,5); ml. pionirji: 1. Roman Beton (S. Jenko) 168,3 (17,5, 18), 2. Robi ( imžar (1). Jenko) 166,7 (17,5, 17), Krištof Gašpirc (D.Jenko) 166,2 (17, 17,5), 4. Miran Pegam (L. Seljak) 147,1 (17, 16,5), 5. Aleš Bogataj (L. Seljak) 144,6 (10,5, 17); cicibani: 1. Dušan Silar (L. Seljak) 156,2 (17,5, 17). 2. Peter Slatner (D. Jenko) 143,8 (16,5, 16,5).
J. Javornik
Razpis IX. zimskih športnih iger
Občinskega sindikalnega sveta Kranj, ki bodo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. februarja 1976, na Jezerskem pod pokroviteljstvom delovnega kolektiva veleželeznine MERKUR Kranj.
1 VELESLALOM
— moški:
»A«: do starosti 25 let »B«: od 25 do 30 let »C«: od 30 do 35 let »D«: od 35 do 40 let »E«; od 40 do 45 let »F«; od 45 do 50 let »G«: nad 50 let
— ženske: »A«: do 25 let »B«:od 25 do 35 let »C«: od 35 do 45 let »D«: nad 45 let
(rojeni 1951 in mlajši)
(rojeni 1946-1950)
(rojeni 1941 -1945) (rojeni 1936-1940) (rojeni 1931-1935) (rojeni 1926-1930) (rojeni 1925 in starejši)
(rojene 1951 in ndajše) (rojene 1941-1950) (rojene 1931-1940) (rojene 1930 in starejše)
Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani delovnih kolektivov tistih osnovnih organizacij sindikata, ki jih združuje občinski sindikalni svet Kranj. Sindikalne organizacije lahko prijavijo za tekmovanje tudi upokojence.
Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno in ekipno.
Za ekipno uvrstitev v letošnjem letu veljajo naslednja določila:'
— moško ekipo sestavljajo po dva tekmovalca iz kategorij: A, B, C in D,
— žensko ekipo sestavljajo po ena tekmovalka iz kategorij: A, B in C. II. TEKI
Letos pryič uvajamo tudi tekmovanje v tekih oziroma krosu in tako uresničujemo željo mnogih članov sindikata. Moški bodo tekmovali skupaj ne glede na starost na 5 km dolgi progi in ženske tudi skupaj na 3 km dolgi progi. Start bo v soboto, 14. februarja, popoldne.
Organizator tekmovanja si pridržuje pravico, da spremeni čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem bodo pravočasno obveščene vse osnovne organizacije sindikata oziroma delovni kolektivi.
Tekmuje se po pravilniku SSJ oziroma FIS.
Prijavljanje: Sindikalne organizacije pošljejo prijave svojih tekmovalcev do vključno 2.2.1976 na naslov: Občinski sindikalni svet Kranj (organizacijski odbor IX. zimsko športnih iger), Kranj, p. p. 58.
Žrebanje: Žrebanje startnih številk za tekmovanje v veleslalomu in tekih bo v sredo, 11. februarja 1976, ob 15. uri v koncertni dvorani Delavskega doma (vbod št. 6). Vodstvo tekmovanja bo upoštevalo samo prijave, ki jih sprejme do določenega roka.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
Kaj pravijo o samoprispevku
Na Jesenicah se bodo na referendumu odločali za samoprispevek ža izgradnjo Šolskega pentra na Plavžu. Preselila se bo osnovna šola Tone Cufar, ki je med šolami v najbolj nezavidljivem položaju. Pedagogi in učenci se novega prostora vesele, saj jim do sedaj utesnjene učilnice niso nudile vsega tistega, kar bi lahko imeli v novi, sodobni šoli. Kaj pravijo na šoli o samoprispevku učenci in pedagoginja?
Miha Mazzini, učenec 8. razreda osnovne šole Tone Čufar: »Ko so nas v .šoli pri družbenomoralni vzgoji seznanili s tem, da se v občini pripravlja referendum za uvedbo samoprispevka, s pomočjo katerega bi dobili novo šolo na Plavžu, smo bili vsi učenci našega razreda ZA. Zakaj vendarle ne bi bili, ko pa smo se mi učenci dobro zavedali, da hodimo v takšno šolo, ki ima pretesne učilnice, ko pa smo drugod, ko srno hodili na izlete, videli naše vrstnike, ki se uče in vzgajajo v lepših, svetlejših učilnicah.«
Olga Oven, učenka 8. razreda osnovne šole Tone Čufar: »Z veseljem smo vsi v razredu pisali spise in tudi pri likovnem pouku oblikovali plakate, ki so pozivali naše starše, naj glasujejo za samoprispevek. Prav dobro sami vemo, da imamo pretesno telovadnico, premajhno kuhinjo, učni pripomočki so zastareli, za pouk tujega jezika pa bi radi imeli sodobne kabinete. Ce smo se odločali za svobodne dejavnosti, smo morali tisti, ki smo s Plavža, še enkrat precej daleč v šolo, obenem pa smo dobili prostore šele po 18. uri.«
Lado Šaponja, učenec 8. razreda osnovne šole Tone Čufar: »Mi, učenci, pogrešamo predvsem prostore za svobodne dejavnosti, saj nas je precej, ki se udejstvujemo in prav tem dejavnostim posvetimo ves prosti čas. Kadar kje vidimo, ali na televiziji, ali kje drugod, kjer imajo novo lepo šolo, kako se učenci uče v modernih kabinetih, nehote primerjamo svojo šolo in naše učne pripomočke. Tako zastareli so. In da ne govorim le o kabinetih. Mi bi si nadvse želeli tudi novo temnico in druge prostore. Kadi bi bili obiskovali lepo, novo šolo.« - >•
Cilka Dokel, učenka 8. razreda osnovne šole Tone Čufar: »Šele v poznih večernih urah se spraznijo šolski prostori in šele tedaj, okoli 19. ure, lahko obiskujemo svobodne dejavnosti. Naši starši so nezadovoljni, da odhajamo nazaj v šolo ob večernih urah in se šele pozno zvečer tudi vračamo. Vendar enoizmen-skega pouka ni mogoče uvesti, razen tega nimamo kabinetov za učenje, da ne govorim o tesni telovadnici.«
Mili Ilenič, pedagoginja na osnovni šoli Tone Čufar: »Stanje je takšno, da je nova osnovna šola na Plavžu zares zelo potreba, ne le zaradi večjih učilnic, prehoda na celo-
dnevno osnovno šolo, temveč tudi zaradi tega, da bi z raznimi kabineti, knjižnico lahko učencem nudili dodatno izobraževanje, da bi jih spodbujali k poučnim svobodnim aktivnostim. Odmev pri starših na samoprispevek je bil več kot zadovoljiv, na roditeljskem sestanku je pripravljenost vseh staršev, da glasujejo za samoprispevek, še spodbudila beseda delavca, ki je dejal: .Zakaj nas vendarle še prepričujete, nobenega pomisleka ne bi smelo biti ob tem, saj gre za vse naše otroke, šolske in-predšolske, saj gre v bistvu za vso našo prihodnost. Odveč je vsak pomislek, vsak komentar!'«
Razširjena seja IO ObO RK Kranj
Program nalog za prvo polletje
Na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora ObO KKS Kranj s predstavniki krajevnih odborov v četrtek, 22. januarja, so razpravljali in sklepali o sprejemu pravil občinskega odbora RKS Kranj, dogovorili pa so se tudi o dejavnosti za letošnje prvo polletje.
Poleg stalnih tekočih dejavnosti je za prvo polletje letošnjega leta v načrtu več pomembnih akcij. Na prvem mestu je vsekakor organizacija vsakoletne krvodajalske akcije, ki bo letos potekala od 2. do 17. marca, druga krvodajalska akcija za kranjsko občino pa bo še 20. in 21. julija. V letošnji krvodajalski akciji naj bi dalo kri 2700 krvodajalcev iz kranjske občine, to je približno prav toliko kot lani.
Organizacija H K bo letos v maju še posebej hudo delavna. Prvi teden v maju je tako kot že dolga leta posvečen tednu RK; geslo letošnjega tedna je »RK je vedno mlad«. V
Seminar za predsednike in tajnike KO SZDL
Radovljica — Po sklepu predsedstva občinske konference SZDL Radovljica bo v četrtek, 29. januarja, v hotelu Svoboda na Bledu celodnevni seminar za predsednike in tajnike KO SZDL radovljiške občine. Na programu so predavanja in razprave o temeljih družbenoekonomske in politične ureditve, o krajevnih skupnostih v komunalnem sistemu, o vlogi SZDL in družbenopolitičnih organizacij v našem sistemu s posebnim poudarkom na frontno organiziranost SZDL, organizacijska vprašanja, organiziranost delovanja krajevnih organizacij in njihovi vlogi pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za zaključek bodo priredili javno tribuno vseh udeležencev, na kateri bodo sodelovali tudi predsedniki občinske skupščine, izvršnega sveta in vseh treh zborov občinske skupščine. Beseda bo tekla še o aktualnih družbenih in gospo darskih vprašanjih razvoja radovljiške občine. JR
tem tednu naj bi na primeren način preko sredstev javnega obveščanja seznanila občane z dejavnostjo te humanitarne organizacije v preteklem letu ter seveda o programih dela za naprej. Krajevne organizacije v tem tednu, če tega že niso storile prej, poberejo tudi članarino, ki je letos povišana na 10 din za redne člane in na 50 din za podporne člane, pobirali pa bodo seveda tudi prostovoljne prispevke občanov. Na ta način pobran denar je predvsem namenjen letovanju socialno Ogroženih otrok na Debelem rtiču, kamor tudi kranjska organizacija RK že vrsto let pošilja vsako leto okoli 90 otrok.
V maju bosta tudi dve zbiralni akciji: zadnje leto, kot vemo, se je organizacija RK priključila zbiranju starega papirja in krp: del denarja od prodanega papirja gre v humanitarne namene, korist od zbranega papirja je tudi splošno znana. V maju bo tudi vsakoletna akcija zbiranja rabljenih oblačil in oluitve, posteljnine in pohištva. Skratka, vsega tistega Se vedno uporabnega, kar bi občani hoteli preko organizacije Rdečega križa podariti občanom, ki te stvari potrebujejo.
Razen teh naštetih akcij, ki jih bo občinski odbor RK Kranj organiziral s pomočjo krajevnih odborov, so se na razširjeni seji dogovorili tudi za organizacijo tekmovanja mladih članov RK v prvi pomoči.
L. M.
Dobil sem Kompasov stenski koledar, ki mi ga je naša bralka dala e dar. de rekla, oglej si in prepiši, da bo smeli pri vaši hiši. Slovenščino po sili, da se je usmili — pike, vejice in ločila, nespretna rima mila. Za vsak mesec nekaj stavkov in besed, nesrečni Kompasov kotlet, ki so ga ljudstvu namenili — a vse skupaj zmašili in se osramotili.
Gledam čudo Kompasove reklame in divja jeza me prevzame. Kimati se nekaj hoče, a človek se nad smislom zjoče in se sprašuje, le kako so mogli poslati skrpucalo na ogled in si zapraviti ugled.
Tako, porimal sem svoj začetek s prav toliko smisla in talenta, ffot ga ima neznani sestavljalec besedila za Kompasov koledar, na katerem piše: turistični in gostinsko podjetje kompas Jugoslavija ljubljana pražakova ul. 4, na katerem je Kompasov Janez in ki vsebuje še dvanajst receptov. (Mimogrede: narisani pogrinjek dosledno greši pri razvrstitvi žlice in noža.)
Vendar, presodite sami, uživajte v harmoniji, domiselnosti in izvirnosti. Opombe v oklepajih so moje, naravnost nemogoče je, da bi se človek vzdržal.
Za januar: »Na Zelenico, nato v ljubeljski Kompas hotel, študent, dijak, delovni človek bo hitel. V Kranjski gori s smučarskih poljan zavije v Kompasov hotel, v savno, čof v bazen, h kegljanju, v bar, na ples, domače specialitete' vmes — kot sanje mine dan.« V februar sastavljala- čofne takole: »Šegavi Pust, norčije čas, ko vsakdo skrije svoj obraz, in išče kraj, kjer se sprosti, izbrano masko pogosti. Prešerno druž.bo v Kompasov hotel pripelje, in zaiskri veselje. V tej življenjski Odi-sejadi vsi smo preoblečeni nomadi.« Marca: »Po zemlji, vodi, zraku peljejo poti, a zanje Kompas posreduje, naj-kamorkoli kdo po svetu tem potuje. Karte, rezervacije za potovanje, tuj denar zamenja, informacije dobi, kdor se po
telefonu (061)327-761 oglasi.« (Halo, halo. v življenjski Odise jadi kot nomad potujem in Kompasovo rimo potrebujem!) Maja: »Kdor dela, raste, se uči, med cvetjem PRVI MAJ slavi. Za majhno ceno uresniči vse velike želje, ko se s Kompasovim Hertz Rent-a-ca-rom pelje. Do Kompasovega hotela v Dubrovniku poleti, deviški dih pomladi ob morju doživi.« (Sem se že z bal, da bo šlo brez deviškega diha pomladi in brez želje pelje.)
Za junij m julij je v prostem preHOSU misli poziv a/a: »kjer lepota spi, se potnik napoti; če Alpe občuduje, naj v naših hotelih pogostuje; če te noč zaloti, pojdi v naše hotele kar ob poti.« Avgust je v znamenju in rimi grške prukulture (uhl), september: »Še preden bo jesen gozdove pozlatila, se bo družba pravih lovcev v Kompasovo gojitveno lovišče v Petrov-cih napotila. Tu pase nizka in visoka se divjad, svežina, mir kraljuje sredi trat. Ponosno jelen stopa kot trofeja sredi tropa.« (Mili moji, posebej op-zorjeni na stopa-tropa, pa bo šlo.) Oktober: »Oktober pleše, vriska, pujsek kruli in opojni gozd se v preši stiska. Zakaj bi do Martinovega počakali — na mošt, izlet se bomo v vinorodne kraje vsi podali. Ves čar jeseni se zgubi, če potepuh se v copatarja zlevi.« (Posebno prisrčen je pujsek, zadnji stavek pa je le za globoko razmišljajoče se duše.) November: »Koncerte, sejme, športne in kulturne prireditve že dolga leta KOMPAS organizira; poslovnim srečanjem, simpozijem z dvorano v Ljubljani vašemu podjetju pot do uspeha utira.« December: »Spretnost rok, ki vpletajo iz roda v rod izdelke šege in navade, ljudski okras, ki veke preživi in čas, ima v, umetniških spominkih svoj obraz. Pijače in blago vseh vrst in raznih dežela vam KOMPAS za domačine in tujce ob Silvestru da.«
Dragi Kompas, če drugo leto hočeš reklamo, ki je nemogoča, se moja skromnost ti posebno priporoča; če iščeš sestavljalca, pomisli name. Ježa godrnjavca. Deset minut in stavki so gotovi, izvirno novi. Napisat jih bo sin, ki je pred šolo še, a mu runa imenitno gre. Za honorar ti popiše ves koledar, saj ti in on sta si edina; da je za zabavi in reklamo nujna še tako trapasta rima.
Zdaj se pa samo smejim in si od srca takole želim: če meni kdaj ponudiš kak svoj dar, naj bo; naj bo — tvoj koledar.
Prva skrb — popolna zaščita okolja
ŠKOFJA LOKA - Sedanje priprave na odprtje rudnika urana v Žirovskemvrhu potekajo mnogo prepočasi, so menili člani izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka na seji sveta v petek, 23. januarja. Ob tem so izrazili tudi bojazen, da bi se odprtje rudnika zaradi tega utegnilo zavleči, kar bi seveda
Iskra lani ugodno
Svečanost v Svečah
V nedeljo, 1. februarja, bo na pokopališču v Svečah v Rožu komemorativna svečanost v počastitev obletnice smrti narodnega heroja Matija Verdnika-Toma-ža. Svečanost pripravljata Zveza koroških partizanov iz Celovca in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Jesenice.    D. S.
Okrog 28.000 delavcev v 65 temeljnih organizacijah združenega dela Združenega podjetja Iskra je lani doseglo 9,86 milijarde dinarjev celotnega dohodka, kar je za 3,7 odstotka več kot leta 1974. Ob težkih pogojih poslovanja v minulem letu je to dokaj ugoden rezultat. Letošnja predvidenja pa so v gospodarskem poslovanju Iskre še ugodnejša.
Lani je proizvodnja v Združenem podjetju Iskra znašala 6,3 milijarde dinarjev ali 26,5 odstotka več kot letno poprej. Podatek, ki kaže, da so v Iskri posvečali veliko skrb stabilizacijskim prizadevati jem pa je, da so se cene povečale za 4 odstotke. Izvozila je Iskra za blizu 60 milijonov dolarjev, kar je za dobrih 26 odstotkov več kot leta 1974. Pri izvozu je na prvem mestu prodaja Iskrinih izdelkov v razvite industrijske države (70 odstotkov celotnega izvoza), na drugem mestu so države vzhodnega trga (22 odstotkov) in na tretjem mestu države v razvoju.
Da je Iskra kljub težavam na zu# nanjem trgu dosegla tolikšen porast izvoza, se ima zahvaliti dobri zunanjetrgovinski mreži. Sicer pa je to hkrati rezultat dolgoletne tovrstne Iskrine politike.
Podatki o osebnih dohodkih kažejo, da so le-ti znašali v poprečju na zaposlenega 3120 dinarjev in so bili za skoraj 22 odstotkov večji kot prejšnje leto. Drug prav tako ugo-
den podatek pa je, da je znašal družbeni proizvod na zaposlenega okrog 80.000 dinarjev in je bil za dobrih 8 odstotkov večji kot leta 1974.
Po letošnjem poslovnem programu namerava Iskra povečati obseg proizvodnje za dobrih 23 odstotkov, število zaposlenih naj bi se povečalo za 3,9 odstotka, izvoz za 31 odstotkov, celotni dohodek za dobrih 25 odstotkov, dohodek za 36 odstotkov in osebni dohodki za okroglo 20 odstotkov.
Na vse te dokaj ugodno zastavljene načrte naj bi vplivali predvsem nekateri novi proizvodi s področja mikroelektronike, računalniške tehnike, sistema digitalnih telekomunikacij in nekaterih drugih.
Še večjo skrb bodo posvetili inventivni dejavnosti. Doslej so v Iskri namenjali okrog 4 odstotke celotnega dohodka za inventivno dejavnost. To je v primerjavi z jugoslovansko elektroindustrijo enkrat več, v primerjavi z nekaterimi razvitimi industrijskimi državami pa še vedno sorazmerno malo. V Zvezni republiki Nemčiji namenijo na primer za to dejavnost na leto okrog 8 odstotkov, v Združenih državah Amerike pa celo 15 odstotkov celotnega dohodka. Vseeno pa Iskrini 4 odstotki hkrati povedo, da se zgolj z nakupom licenc v razvojnem področju in pri uveljavljanju na svetovnem trgu ne pride daleč. A. Z.
povzročilo veliko gospodarsko škodo, ali pa, da zaradi stiske s časom vsa pripravljalna dela ne bi bila opravljena tako kot bi morala biti.
Kot je znano, Škofjeločani že vsa leta kadar teče beseda o odprtju uranovega rudnika zahtevajo popolno zaščito in zavarovanje okolja. Ta zahteva je bila posredovana že na mnogih sestankih in posvetih, vendar še vse doslej premalo upoštevana. Ker najnovejše raziskave kažejo, da utegnejo biti vplivi rudnika na okolico dosti bolj nevarni kot je bilo sprva predvideno, predstavniki škofjeloške občine znova še ostreje opozarjajo odgovorne, vse tiste, ki se z vprašanji zavarovanja okolja ukvarjajo, na morebitne posledice pomanjkljivega dela, skratka, na nevarnosti, ki zaradi tega utegnejo nastati. Znano je namreč, da bo rudnik urana v Žirovskem vrhu domala sredi naseljenega področja.
V Škofji Loki zato tako kot že vsa leta doslej poudarjajo, da mora biti naložba v uranov rudnik celovita in ne le polovična. Poskrbeti bo treba za ljudi, ki bodo zaposleni v rudniku ali v predelovalnih obratih, zgraditi bo potrebno novo cesto po Poljanski dolini ter sploh zaščititi okolico. To pa bo zahtevalo seveda precej sredstev in nikakor si ni mogoče zamisliti, da bi skrb za ureditev vsega tega prevzela nase škofjeloška občina. Takšne težnje so se in se ponekod še vedno ponavljajo, saj bo nov energetski objekt splošnega slovenskega in jugoslovanskega pomena.
Treba bo torej poskrbeti, da škodljive odplake in drugi odpadki iz rudnika ne bodo uničili slikovite Poljanske doline. -jg