Mnrska Sobota. Zveza poijedeiskih delavcev (ZPD) je imela veliko zborovanje v nedeljo, dne 12. marca, v Murski Soboti. Prad zborovanjem se je vršil reUni občni zbor ZPD na Glavnem trgu. Iz paročila odbora je razvidno, Ja Suje zveaa 10.126 čianov in je tako ena najmounejS«3i organizacij, ki je vredna vse pozornosti in podpore. Po občnem Eboru se je vršilo veliko zhorovanje, na katerem so govorili: g-. minister F. Snoj, zastopnik bana dr. Karlin, g-. poslanec Fr. Bajlec, predsednik Zveze združenih delavcev iz Ljubljanc, banski svetnik in župan g. Karcaer iz Murske Sobote, g. kaplan škraban Janko, novi piedscdnik ZPD g. Novak in g. Kcrec. Zborovanje je pokazalo, da se gotovi elemsnti zamaa borijo proti ZPD, ker je ta zveza edino prava kr- ščanska in narodna organizacija našega sczo'iskega delavstva. Murska ISobeta. Po poletnem voznem redu dobimo nov vlak, ki pride iz Ormoža ob 0.15, a iz Sobote odhaja ob 0.40, kar bo z^Jo dobrodošlo posetnfkom Mursk« Sobote onstran Mure, da se bodo lahko Se ponoči vmili na svoje domove. — Kolodvorska ulica, ki je dolgo časa bila vsa razkopana, nad čemer so se spodtikali razni dopisniki, je končno urejena. Le valjar s svojo enakoniern.0 pesmijo se še sprehaja po njej, da opravi zadnje opravilo. — V ponedeljek, 5. marca, je bil kramarski sejcm, na katerem se je radi obilnega obiska izvršilo nrnogo kupčij. Živinskega sejma ni bilo, ker se po nekaterih krajih tukajšnjega okraja ponovno javlia živalska kužna bolezen slinavka. Sobota. Fajatovslvi cdsek v Murski Soboti bo priredil na predvečer praznika sv. Jožafa ob 20 fantovsko akademijo. Na sporedu je več točk: Jožefovo -— praznik dela, proste vaje članov in mladcev, govor, deklamacija in lepa socialna igra. Pester in dobro pripravljen spored sam vabi Sobočane in okoličane na akademijo. Pridite in poglejte, kaj delamo in kaj hočemo. Šobota. Za praznik sv. Jožefa bo imel fantovski -odsek skupaj z vsemi fanti in možmi duhovne vaje. Duhovne vaje vodi Martinišče v Soboti. Na praznik sam bo skupno sv. obhajilo vseh naših fantov in mož v farni cerkvi ob 8. Sv. Jožef, patron sv. Cerkve in zgled tihega dela za duše, naj blagoslQyjL na|e delo in trud! Turnišče. Ideja papeljave električnega toka v Turnišče dobiva vodno večji razmah, zato upamo, da bo ta upravičena želja v bližnji bodočnosti prišla do uresničenja. Vršila se je že tozadevna seja, a radi že znanega nesporazunia ni prišlo do zakljuoka. Toda tu gre za splošno dobrobit občanov, ki je rnnogo važnejša kot osebne zadeve posameznikov, zato je treba iti preko teh in čimprej izposlovati, da dobimo boljšo, cenejšo in bolj zdravo luč. Stvar ne bo težka, ker nam bo šla kr. banska uprava pri elektrifikaciji na rako. TurnišCe. Minuli teden med opoldanskim odmorom se je neki pokvarjeni fant splazil v trgovino Klepec Jožefa tcr iz zaprte blagajne odnesel 450 din. Pri tem delu ga je opazovala neka v bližini se nahajajoča ženska ter jc Sla to povedat ti^ovcu. Po ugotovitvi, da je iz blagajne zmanjkal denar, se je začelo zasledovauije storilca, ki je hotel pobegiiiti na kolesu, a zasledovalcem se je posrečilo ga ujeti in izročiti orožnikom, ki so mu denar odvzeli in ga p-redali oblastvu. — V ponedeljek, 5. marca, je bilo pri nas zborovanje zveze poljedelskih deiavcev, katerega se je udeležilo mnogo poslušalcev, ki so izvajanjem govornikov pazljivo sledili. Ciganska nadloga. Iz Vanč« vasi pišejo: Ko sc postali lepi dncvi, hodijo kmetje v gozdove, sekajo drva ter grabijo listje. Ko pride človek v gozd, se užalosti. Tu stoji odsekano drevo, meter visoko, tam pol metra itd.; odsekani kos stoji oguljon, vejevje leži razmetano naokoli. Kdo to dela? Naša največja nadloga: cigani. Gozdovi izgledajo tako, kot bi po njih sekale granate. V jesen odnesejo cigani kmetom na polju krompir, koruzo, zelje, tikve in druge poljske pridelke, sedaj pozimi pa drva. Ni dovolj, da bi odnesli suho vejevje, ampak sekajo stoječa dreves?, najraje akacijo in. jesenovec. Siromak kmet, liateri ima košček gozda, ga skrbno čuva, si goji drevesa in jih hrani za bolj slaba lata. Ko pa pridc v gozd, ga zgrabi žalost in jeza, ko vidi, da so mu cigani posekali drevesa, katera je že leta hranil in gojil. Prosimo naša narodna poslanca, naše banske svetnike in oblast, da nekaj ukrcnejo proti ciganom. Dobro bi bilo, da bi spravili cigane na kak ločen kraj in da bi se jim tam dalo delo. če pa je to nemogoče, prosimo oblaet, da bi ciganom posvečala vso pažnjo in jih kaznovala tudi za ukraden les. Siromaka kineta vse tare in stiska, povrh tega pa je nad njim še ciganska nadloga. Pri nas je posebno dosti ciganov, samo v naši vasi jih je deset hiS, v sosednji vasi Borejcih je tudi precej hiš. Ako si kje zaslužijo kak diioar, ga rajše zapijejo; drv ei ne kupijo, marveč vse znosijo iz naših gozdov. Živimo v lepem kraju, okoli nas jo lepa ravnina in krasota, slabo pa je to, da živimo med cigani. Vanča vas. Letošnji predpust smo se slabše ženili kot druga leta. Samo štirje so bili taito korajžni, da so se oženili, en par se je oženil v vasi, ena nevesta je prišla iz soboške fai-e, ena pa je odšla na Petaince. Pred par leti smo imeli jako slabe ceste, zdaj se pa lepo urejujejo, da imamo v celi okoliei najlepše ceste. Gospod 8tareSina, le tako naprej! Naša gasilaka četa je imela svojo veselico v gostilni g. Flisarja v Rankovcih. Veselica se je vršila v najlepšem redu. Naša gasilska četa najlepše napreduje v vsakem oziru. Vodita jo kot predsednik fotograf Gider in kot poveljnik Mitjek. Pred kratklm smo imeli v naši župniji sv. misijon; skoro vsi Ivančarji smo se udeleževali pridig ter opravili spoved. Skozi našo vas teče potok Dobel, kateri nas vsako leto po večkrrt poplavi. Treba bi bilo narediti preko njega most; če je več vode, ne moremo niti na naše niive, naši otroci ne v šolo in mi skupaj ne k sv. maši. že dalj časa se govori, da se bo napravil most, sedaj pa je postalo vse tiho.'Prosimo občinsko upravo ter naše odbore, naj se pobrigajo, da se bo v kratkem začel delati. Spet se precei delavcev pripravlja, da pojdejo na delo v Nemčijo. žalostno je to, da leto za letom odhajajo od naših dragih v tujino na delo! Ali kaj hočemo, ker smo siromaki, pa je treba iti po zaslužek. Toda vsi, ki pojdete na delo v tujino: vrnite se pošteni in dobri! Kančevcl. Pred kratklm je v zgodnjem mraku plamen zajel hlev in šupo Kerčmar Frančiške ter ju do tal upepelil. Imenovana objekta sta že bila zelo zapuščena, zato znaša Skoda le okrog- 2500 dln. in je krita z zavarovalnino. — Nekaj dni pozneje pa se je požar pojavil v Supi OSkola Ludovika, kateremu je tudi v selu bila zažgana slama. Bokrača. Prejšnjo nedeljo ponoči okrog 11 je nenadoma izbrulmil požar v svinjaku posestnika Hari štefana, od ltoder se je razširii tudi na stanovanjako in gospodarsko poslopje ter obema unlčil slamnato ostrešje. Poleg omenjenih objektov je zgorela vsa živaJska in večina človeške hrane ter dve svinji, a eno izmed krav, kl so jo v zadnjem hipu rešili, so morali drugl dan zaklati, sicer bi poginila. Oškoclovanec je zaradi te nesreče skoraj popolnoma uničen, ker ni bil zavarovan. Vzrok požara Se ni pojasnjen in se vršijo poizvedbe.