Mnogotere skušnje o reji svilnih červov.
Ker se sviloreja (reja zidnih gosenc in pridelovanje Žide) povsod čedalje bolj razširja, bi utegnilo našim brav-cem mikavno biti, da jim povemo marsikaj, kar je eden naj imenitniših svilorejcov v Lombardii, vitez Hanibal Ratti nam vediti dal. Vsaka drobtinica zna ob pravem času prav priti; naj se tedaj prevdari in poskusi.
Kitajci, kteri rede veliko svilnih červov, potresajo murvino perje, preden ga jim pokladajo , s prav drobno rajževo moko, ktero červi kaj radi jedo. Gosp. Ratti je to večkrat skusil in se prepričal, da se prav dobro rede od tacega perja,   ki je bilo z rajževo moko   potreseno,
—  položil jim je pa tudi same rajževe moke brez perja, al nikdar se je niso dotaknili, če so bili tudi še tako lačni (gladni). Červi, kterim je gosp. Ratti pokladal z rajževo moko potreseno perje, so bili prav zdravi in močni, mešički (kokoni) so bili gostejši,   težji in svetle j i.
Gosp. Ratti je potem skusil perje potresati s pšenicno in koruzno moko, in pridelal je kokone, ki so bili sicer en malo ložji od unih, ki jih je pital z rajževo moko in murvinim perjem, vendar so bili t e ž j i in b o 1 j i od tistih, kterim se je pokladalo po navadi le čisto perje.
Gosp. Ratti pa ni še pri tem ostal, ampak skusil je še krompir drobno zribati in ga potresel po murvinem perji,
—   červi so planili po tem še raji kakor po rajževi, pše-nični in koruzni moki. Zato priporoča slavni svilorejec, naj bi se poskusil krompir na to vižo pokladati svilnim červom. Ako se poterdi to popolnoma, bi bil krompir velika pripo-moč za rejo svilodov povsod, kjer nimajo samih murv zadosti.
Da se sviini červi osnažijo svojih očedkov, zakaj nesnaga jim škoduje, je dobro, ako se dobrega pol pavca (7 do 8 linij) dolge rezance rež ene slame rahlo po njih položi; červi zlezejo hitro na slamo, in ker potem lože sopejo, se kakor pomlajeni vedejo in raji jim položeno perje jedo, je to očitna priča, da jim tekne taka strežba. Murvino listje se jim položi na mrežico , ki se iz konopnine splete in nad njimi razpne; červi zlezejo na njo, in v tem kadar jedo, je časa dovelj jim poprejšno posteljo očediti in novega perja na-njo položiti, kamor se potem červiči spet vernejo.
Zraven vsega tega priporoča gosp. Ratti še sledeče: Perje, ktero se červom poklada, naj je suho in ne toplo, blizo cervov naj je tiho in zrak čist, ne da bi kdo tobak kadil ali kak drug duh ali smrad jih dražil, tudi kozli in koze ne smejo blizo biti, — hram naj je snažen in tudi človek, ki jim streže; — lampica ponoči naj se tako postavi, da luč ne sveti ravno na červe. Na Laškem — pravi gosp. Ratti
—   skerbno pazijo svilorejci na vse to.
Kar se tiče murvinega drevja, priporoča skerbno gleštanje. Okoli vsakega drevesa naj se dvakrat na leto okoplje, da se zemlja zrahlja, posebno pa naj se na to gleda, da se le vsako drugo leto drevesom perje obera. Res je, da je pri takem ravnanji treba več dreves, ker eno leto se oberajo ene, drugo pa druge, — ali res je tudi, da kdor tako ravna, bo drevje veliko bolje in lepše si ohranil.
H koncu tega sostavka povemo še neko važno skušnjo. Gospa Lucija Merlo v Zagradi je že 11. majnika dobila kokone od červov,   kteri so se o veliki  noči   iz jajčkov
izlegli; izperva jih je redila z spodej lubom murvinih vejic, potem pa z mladimi be rs tiči tako dolgo, dokler se ni perje razrastlo.                               Sr. (Ali. 1. u. f. Z.)
List 53.