Dr. Simon Šubic:   Kaj  bo pa jutri z vremenom?
155
menskih poročil ali celo meteorološkega znan-stva, marveč naj pričakuje od njega le toliko, kolikor more podati to znanstvo.
Rodoljubni možje, ki žive na deželi, utegnili bi storiti mnogo dobrega za kmeta, ko bi mu šli na roke pri ugibanju vremena. Mož, ki ima kaj časa, kaj glave, recimo, kaj veselja do tega spoznavanja in kaj srca za blaginjo kmeti-škega gospodarstva, ta   ne   bo   opustil nobene
Najbolje morejo poznati in ceniti znamenja prihodnjega vremena tisti možje, kateri so si prisvojili glavne vednosti o vremenskih pre-membah, ali kateri poznajo temelje meteorologije, posebno če imajo pri rokah tudi nekaj najpotrebnejšega dotičnega orodja, katero se dandanašnji po večjih mestih razstavlja že na ogled občinstvu. Ko bi kmet videl dobri vzgled in  dobre uspehe, ko bi   se mu   po   izkušnjah
prilike, da ne bi pospeševal vsega, kar podpira kmetiški prid in blagor. Kar so jeli Francozi pred mnogimi leti, kar so združene vlade severne Amerike storile v vremenoznanstvu za svojega kmeta in za mornarstvo in kar posnemajo po nekaterih krajih tudi na Nemškem, to bi se utegnilo obrniti v prid kmetijstva tudi med Slovenci. Povsodi se je pokazal velik vpliv vremenskega poznavanja na kmetovanje.
podajalo nekaj malega vremenoznanskih ved-nostij, imel bi še večjo srečo z vremenskim prerokovanjem. Branil se dolgo ne bo dobrega vzgleda in nekaj znanstva, ker mu neugodne vremenske  premembe  gredo  do  živega.
Iskreno prizadevanje, da bi ustrezali poljedelcem in drugim ljudem, katerih delo je jako odvisno od vremena, napotilo je vremenoslovce, da so porabili svoj   uk   in   svoje   izkušnje za
*:'''¦'.'''"'.'.'..¦"'                          '  ''     -
Nagrobni križ v Naklem. (Načrtal J. Plečnik.)