Marjan SVETLIČIČ* SLOVENIJA, EVROPSKA UNIJA IN GLOBALIZACIJA' Očitno je, da blaginja naroeli zagotoviti pristop do zahodnoevropskega tržišča, posebno tržišča Evropske unije, pa tudi tržišča ostalih neevropskih držav, zlasti tistih, ki beležijo hitre stopnje gospodarske rasti. Odpirajo se vprašanja, ali polnopravno članstvo v EU zadostuje in ni potrebno skrbeti za širšo globalizacijo slovenskega gospodarstva ali pa je članstvo v EU le nujen predpogoj za nadaljnje korake po poti še širše globalizacije slovenskega gospodarstva. Analize kažejo, da se region:ilizacija in globalizacija ne nadomeščata, pač pa bolj dopolnjujeta, da je realno pričako\'ati, da zlasti majhna gospodarstva največji del mednarodne menjave in drugih oblik med-narotlnih ekonomskih odnosov uresničujejo znotraj ožjih regionalnih okvirov, da pa postopoma te odnose vse bolj dopolnjujejo tudi s širšo globalizacijo svojega poslovanja. Na mnogih področjili so namreč regionalni okviri postali že preozki za optimalno alokacijo virov in s tem doseganja najvišje stopnje konkurenčnosti. Na mnogo področjih svet postaja nujen optimum. Dosedanje analize alternativ, ki jih ima Slovenija v prihodnje glede smeri svojega razvoja in glede prednosti in slabosti članstva v Evropski uniji, so jasno pokazale, da koristi, zlasti dolgoročne, odtehtajo stroške tega članstva tako, če postavimo na tehtnico le stroške in koristi članstva, kot tudi, če upoštevamo stroške in koristi, če se v EU ne bi vključili. Manj pa je jasno, kakšni so stroški in koristi globalizacijskega scenarija, torej če bi se Slovenija odločila za polno integracijo v globalizirano svetovno gospodarstvo bodisi kot še najboljša alternativa članstva v EU (kar je nerealno, kot smo ugotovili že v drugih študijah)^ ali pa če je to le dopolnilna strategija članstvu v EU. Takšne dileme se odpirajo še zlasti v luči, lahko rečemo, kar poplave člankov na temo globalizacije in problemov, ki pri tem nastajajo, ter pasti, ki se pri tem pojavljajo. Mnogi danes vzrok za krizo azijskih držav iščejo prav v procesih globalizacije, zlasti integracije svetovnega finančnega trga. Zato je koristno primerjati globalizacijski scenarij v primerjavi s polnopravnim članstvom v EU in s pridruženim članstvom. • Or. Marjan SiviliCIC. redni pm/vsor na Hibiilitil za druibene vede. ' /'nCtifnil Članek Je /iiire/en /iris/Ki-eb mtorja na l>osvelovan)u z nasloiftm 'VblJiiCeitinJe Slnivnlfe v i:i'ro/i'si!ii iinljfi', zalo se v nJem osredolnCam le na problem gmienj In ne itbntvnafam drugih ridlbor. OrganlzaloiJI so namreC ielell. dii se osredoiuilm le na m vidik. ' aieJ HernanI l'J96, SvellUli 1996. IhloCnik in Majcen 1996 Takšno analizo je koristno opraviti zlasti v luči Se vedno živih razprav v mnogih državah kandidatkah za polnopravno članstvo v EU, po katerih obstoja nevarnost, da bodo te države zgubile svojo suverenost, da bo priSlo do pre\'elikega tujega lastništva in premalo vpliva, ki ga naj bi majhne države imele v veliki integraciji kot je EU. Zato je koristno analizirati morebitne potencialne grožnje' zlasti z vidika majhnega gospodarstva, oceniti, ali so takšne grožnje stvarne, pa tudi primerjati takšne grožnje kolikor se bi država odločila za polno globalizacijo svoje ekonomije, četudi smo prepričani, da je polnopravno članstvo najboljša alternativa. Morda tudi zato, ker obstoja bojazen, da bo javno mnenje v toku pogajanj o polnopravnem članstvu često razočarano ali z;iradi prepočasnega napredka pogajanj ali zaradi številnih problemov in ovir, s katerimi .se bomo soočali na tej poti ali pa zaradi običajno velikega razkoraka med pričakovanji in realnostjo glede učinkov |X)lno-pravnega članstva. Dejstvo namreč je, da članstvo v integracijskih skupinah daje največji del koristi šele na srednji in dolgi rok, medtem ko se stroški pojavijo zelo hitro oziroma jih mnogi zelo hitro občutijo. Zato ne preseneča često razočaranje takoj po vstopu v polnopravno članstvo. Izkušnje Avstrije so v tem pogledu najboljši primer. Zato je silno pomembno, da je javnost vnaprej .seznanjena z možnimi učinki, kdaj jih lahko pričakujemo in ne nazadnje, kakšne rezultate, kakšne stroške in koristi bi nacionalno gospodarstvo imelo, če se ne bi vključilo v Evropsko unijo. Analizo bomo napravili primerjaje tri scenarije; prvič, polnopravno članstvo v Evropski uniji, zatem sedanje stanje pridruženega članstvi in tretjič, scenarij popolne globaliz;icije slovenskega gospodarstva. Pod tem razumemo uveljavljanje režima Svetovne trgovinske organizacije (STO) v celoti, to je vključno s sprostitvijo mednarodne trgovine na področju tekstila in kmetijskih proizvodov ter tudi liberalizacije na področju mednarodnih investicij, kar predvidevajo dosedanja ix)ga-janja o Multilateralnem sporazumu o investicijah (MSI) v okviru OECD. Ta namreč predvidevajo liberalizacijo vseh kapitalnih pretokov. Gre torej za režim, ki ni .še v celoti uveljavljen, katerega realizacija pa se pričakuje v prihodnjih letih, možno da v obtiobju, ko bo Slovenija postala |X)lnopravna članica. Druga raven analize je opazovanje ix)sameznih elementov, po katerih bi primerjali te grožnje oziroma stroške posameznih scenarijev. Razdelimo jih v tri poglavitne skupine in sicer; politične, ekonomske ter kulturne. Znotraj vsakega od tega področij smo izbrali nekatere vidike, ki .se najpogosteje pojavljajo v javnih, pa tudi nekaterih strokovnih razpravah, kot problematični tako z vidika članstva v Evrop.ski uniji kot v primeru liberalizacije ekonomskih odnosov Slovenije s tujino nasploh. Analiza še zdaleč ni niti celovita, saj vključuje le izbrane vidike, ni pa niti utemeljena na zelo razdelanih (znanstvenih) kriterijih ocenjevanja groženj. Gre bolj za oceno možnih učinkov posameznega scenarija. V scenarij pridruženega članstva smo vključili analizo ne samo zato, ker je to sedanje stanje, pač pa tudi zato, ker se to stanje, v kolikor se pogajanja o polnopravnem članstvu zavlečejo ali pridejo do mrtve točke, lahko podaljšuje "v nedogled". Pridruženo članstvo namreč ni časovno omejeno. Zavedati pa se je ' Il/Hirabljani besednjak SWOT analize. In Je analize firednosil in slahosil ter piilotnosil in gntieiij. potrebno, da se svet okoli nas spreminja in če bi večina evropskih držav postale polnopravne članice Evropske unije, potem bi se tudi karakter pridruženega Članstva postopoma bistveno spremenil. Če ne drugače, bi ostali sporazumi ali sporazumi drugih držav, bistveno spremenili pomen takšnega pridruženega članstva. Tabela 1: Grožnje članstva v Evropski uniji v primerjavi z globalizacijskim scenarijem' Član.stvo vKU Pridruženo članstvo v liU 100% GI.O Poliiieni (skupaj) 6-, 6* 8:3* 1.1.1/giiba suverenosti -- 1.2. ManjiSa varnost +. — 1.3. Ralkani/acija Slovenije 0 . ___ 1.4. PrcveC tujega lasiniStva ... 1.5. MoC odločanja .. ... 1.6. Demokracija ♦ + + -- Z Ekonomski vidiki (skupaj) 22-, 4* 20:2* 31- 2.1. Podoptimalna «lokacija virov - ra/voja ... .. 2.2. Odvisnost odrobneje IHijasnili. A» bomo obminiaitill fnsamezne vidike. Kako lahko razložimo rezultate gornje tabele? Prvi splošen zaključek, ki se nedvoumno vsiljuje še preden se lotimo podrobne analize po posameznih vidikih na področju političnih, ekonomskih in kulturnih elementov je, da imamo v globa-lizncijskem scenariju več minusov kot pa pri polnopravnem članstvu v Evropski uniji in da pri globalizacijskem scenariju skoraj ni opaziti plusov, medtem ko pri polnopravnem članstvu na nekaterih področjih lahko opazimo celo same pluse. Očitno je torej, da takšna primerjava kaže, da so grožnje, ki bi jih povzročila glo-balizacija, večje kot so tiste, ki bi jih povzročilo članstvo v Evropski uniji. To je tudi sicer zaključek ix>dobnih analiz, ki obravnavajo prednosti in koristi regionalizma v primerjavi z multiiateralizmom (glej B. Bhagw~ati 1993,40-41). Ad 1.1. Na političnem področju je nedvomno najbolj prisoten strah jjred izgubo suverenosti. To je posebno pomembno za majhne države, še toliko lx)lj za Slovenijo, ki si je šele nedavno izborila .svojo suverenost. V tem primeru je potrel> no primerjati dve ravni: najprej formalno raven in nato de facto raven. Polnopravno članstvo nedvomno pomeni prenašanje dela suverenosti na organe Evropske unije. Uporabljamo modernejši izraz prenašanja suverenosti (glej Keohane-Hoflman 1991), ne pa termine kot so izguba suverenosti. V globa-liziranem svetu sta procesa združevanja in f>orazdcljevanja suverenosti (sharing) paralelna procesa. To pomeni, da nihče ne zgublja suverenosti, vsak od udeležencev pa je udeležen v skupni suverenosti. Od vplivanja in moči v skupnih organih in političnega procesa v Evropski uniji je odvisno, kakšne rezultate in v kolikšni meri lahko posamezna država dejansko uresniči svoje suverene interese. Prav zaradi tega je eden od minusov v oklepaju. Rezultat je namreč odvisen od politike, od spo.sobnosti, torej od subjektivnih dejavnikov in ni objektivno determiniran. Z drugimi besedami to ix>meni, da lahko s pametno politiko, na primer politiko specializacije na nekatera posebna področja, tiržava pridobi močnejši položaj, pridobi večji vpliv kot pa bi ga imela sicer glede na .svojo majhnost. Pomemben doprinos na enem področju namreč lahko povzroči stranske učinke, izboljša splošni položaj te drž:ive tudi na drugih področjih, kjer bi ta vpliv bil sicer zanemarljiv. Če primerjamo položaj z globalizacijskim scenarijem, potem vidimo, da so tudi tam trije minusi, čeravno eden v oklepaju. Zakaj? Prvič zato, ker v glo-baliziranem svetu raste ponjen mednarodnih režimov, se krepijo mednarodne organizacije in .svetovni sistemi v vse večji meri regulirajo vse številnejša potlročja. Realna moč države, njen vpliv upada in to vseh držav, vključno z velikimi. Zato so grožnje suverenosti tudi v primeru globalizacije zelo podobne tistim, ki izhajajo iz polnopravnega članstva, kajti mnoge medsebojne povezave v svetu, večina odnosov z ostalimi državami ali nedržavnimi subjekti, so v vsakem primeru ureje-vane s |Xxlobnimi svetovnimi režimi, podlegajo potlobnim, če ne že kar enakim standardom. Res pa je tudi, da članst\'o v Evropski uniji nudi kar nekaj prednosti, ki izhajajo iz možnosti kolektivnih pogajanj, ki lahko okrepijo pozicijo članice izza katere stojijo interesi celotne EU, oziroma njenih vplivnih članic. Majhna drž;iva, kolikor uspeva u^ljavljatl svoje interese znotraj institucionalnega okvira EU, tako pridobiva na pogajalski moči v svetovni skupnosti, saj se v njenem imenu pogaja celotna Evropska unija. Dodatni argument leži v dejstvu, da majhne države, kot pravi Kindelbcrger (1984), ne izgubljajo veliko od svoje suverenosti na eko- noniskein [Kjclročjii, ker je tako in lako nimajo prav veliko. Pomembna prednost globalizacijskega scenarija pa je, da lahko država koristi prednosti svobodnega strelca (free rider), ki jih majhna država, ki nima pomembnega vpliva na mednarodne ekonomske odnose lahko uživa. V vse bolj liberaliziranem svetovnem ekonomskem sistemu pa ne velja precenjevati pomena prednosti svobodnih strelcev. V primeru visoke stopnje protekcionizma so takšne prednosti lahko |X)menib-nejše kot pa danes. V primeru pridruženega članstva so grožnje suverenosti res šibkejše, kajti država ima v takšnem primeru še vedno mnoge pravice v svojih lastnih rokah na mnogo področjih. Tukaj lahko iz|X)stavimo zlasti zimanjo in varnostno politiko ali pa npr. kmetijsko politiko. Vendar je že brez kakšne |)odrobnejše argumentacije jasno, da bi članstvo v Evropski uniji na področju varnosti dalo kar pomembne koristi bodočim članicam. Ad 1.2. V globalizacijskem scenariju bi navkljub možnosti sklepanja različnih zavezništev z nekaterimi državami, majhna država kot je Slovenija gotovo ostala oziroma postala bolj ranljiva. Takšna zavezništva, Če bi se sklepala izven Evrope, bi prav gotovo nudila Sloveniji manj varnosti kot pa v okviru EU. Jasno je tudi, da bi Slovenija s članstvom v Evropski uniji pridobila tudi boljše možnosti postati članica NATO, kolikor se to ne bi uresničilo že pred polnopravnim članstvom v Evropski uniji. Pridruženo članstvo nudi nekaj \'eč varnosti kot pa je to primer, če se država ne povezuje z integracijsko skupino, četudi v takšni rahli obliki. Obenem velja upoštevati, da moderno pojmovimje varnosti v mnogo večji meri kot prej upošteva ekonomske razsežnosti v-arnosti. Članstvo v Evropski uniji tudi s tega zornega kota nudi pomembne koristi. Očitno je namreč postalo, da bi na srednji in dolgi rok članst\ o v Evropski imiji pospeševalo slovenski razvoj in dvigalo blaginjo držitvijanov Slovenije. Na ta način bi se okrepila tudi varnostna situacija ne najmanj zato, ker bi s |X)lnopravnim članstvom pos|}ešill tudi priliv tujih neposrednih investicij. To so |x>|X)lnoma jasno pokazale izkušnje vseh dosedanjih širitev Evropske unije. S polnopravnim članstvom namreč postaja jasno vsem tujim investitorjem, tako znotraj Evropske unije kot iz tretjih držav, da |X)staja režim za tuje neposredne investicije v takšni novi Članici identičen z režimom, ki velja v vseh drugih članicah Evropske unije. To je posebno pomembno za tiste nove članice, in v katerih poprejšnji režimi niso vlivali visoke stopnje zaupanja, so bili nestabilni, v katerih je bila splošna investicijska klima relativno neugodna v primerjavi s klinjo v drugih razvitih državah. Ad 1.3. Tretji [Kjmembcn vidik se nanaša na alternativo članstva v Evropski uniji, ki se lahko imenuje "ostati .sam", se ne integrirati niti regionalno niti globalno. Popularno smo takšen scenarij v času, ko so bile nevarnosti potiskanja Slovenije nazaj v balkanski "sod smodnika" še realne, imenovali balkanizacijski scenarij. Prva leta po tem, ko jc Slovenija postala samostojna, neodvisna država, so bile grožnje takšnega scenarija kar precejšnje, kar pa danes nc velja več. Vendarle velja ugotoviti, da bi članstvo v Evropski uniji pomenilo dokončno "zeleno karto" Slovenije na poti v Evropo in dokončno slovo od Balkana. Ni namreč realno pričakovati, da bi ostale bivše jugoslovanske republike postale članice Evropske unije kaj kmalu. To ima za Slovenijo tudi simboličen pomen in vemo, da je v novih majhnih državah simbolična uporaba politike precej pomembna. ^far^iau svetučič A(l l.-l. Strah pred prevelikim lastniStvom iiijcev, zlasti nad zemljo, pa tudi v tovarnah in drugili ekononiskih sektorjih, je med Slovenci zelo prisoten. To grožnjo smo uvrstili med politične grožnje, ker se v Sloveniji k temu pristopa predvsem s političnega vidika in manj obravnava kot ekonomski problem. Primerjalno gledano, bi članstvo v Evrop.ski uniji na tem področju pomenilo relativno več tuje lastnine v slovenskem gospodarsrvu kot v primeru globalnega scenarija. Razlaga je kaj preprosta. Najprej je to spremenjeni 68. člen ustave, ki daje prednost tistim državam, s katerimi imamo sklenjene ustrezne mednarodne pogodbe. Poleg tega pa je v primerjavi s tujimi vlagatelji, iz npr. ZDA ali pa iz azijskih držav, slovenska gospodarska situacija in slovenska podjetja veliko bolj poznana evropskim podjetjem kot pa bolj oddaljenim investitorjem. Geografska pa tudi zgodovinska bližina znotraj Evrope je pač manjša in zato so tudi možnosti za tovrstno investiranje bistveno večje. Zato je realno pričakovati, da bi članstvo v Evropski imiji z uveljavitvijo enakih pravil kot veljajo v drugih evropskih državah, podjetjem, ki prihajajo iz drugih članic Evrop.ske unije, omogočilo mnogo lažje investiranje v Slovenijo in s tem pridobivati lastništvo nad slovensko zemljo oziroma v slovenskih podjetjih, kot pa bi to bil primer s podjetji, ki bi prihajala iz oddaljenejših držav, kjer manj poznajo položaj in investicijske priložnosti v Sloveniji. Dosedanje izkušnje so tudi pokazale, da je v vseh novih članicah Fivropske unije takoj po včlanitvi prišlo do bistvenega porasta tujih neposrednih investicij. Ad 1.5. Ali država pridobi ali izgubi vpliv na soodločanje oziroma oblikovanje politike s tem, ko postane članica Evropske unije in kakšne so na tem potlročju razlike med scenarijem član.stva v Evrop.ski uniji v primerjavi z globalizacijskim scenarijem? Možnost sooblikovanja politike in možnost odločanja je prav gotovo v globalizacijskem scenariju nianjša iz zelo preprostega razloga. S tem, ko postaja država članica Evropske unije, prične .sodelovati tudi v jasni institucionalni strukturi odločanja oziroma začne sodelovati v organih, ki odločajo. Na ta način država pridobi moč znotraj političnega procesa v Evropski uniji ne glede na svojo velikost, čeravno kot majhna država, ni enako vplivna kol pa so prvotne članice. Vendar že preprosto dejstvo, da predstavniki države sedijo z;i isto mizo, daje tem državam določen vpliv. Plus v primeru polnopravnega članstva |X)meni, da država s članstvom lahko pridobi določeno moč, določen vpliv na določenih področjih odločanja, na katerih poprej ni imela prav nobenega vpliva niti doma, še manj pa v Bruslju. V oklepaju pa je zato, ker takšen vpliv lahko uresničuje le s svojo mcxlro politiko specializ;icije', le če ima usposobljene kadre. Sicer pa takšne odprte možnosti ne more izkoristiti. V globalizacijskem scenariju je takšen vpliv odločno šibkejši. Kot majhna držara ne more odločilno vplivati v klikih mednarodnih organizacijah, ki oblikujejo mednarodne režime na posameznih področjih. Zato so hendikepi majhne države v globalizacij.skem scenariju, v manj transparentnem sistemu odločanja, gotovo večji kot pa v primeru razvidnejše strukture odločanja v integracijski skupini kot je EU z zelo razvito institucionalno strukturo in razvitim sistemom odločanja, ki ščiti majhne v primerjavi z velikimi in to navkljub dejstvu, da se prcdvide\'a erozija prednosti, ki so jih v takšnem sistemu doslej uživale majhne države. * alej s. Hiilllie /5>9ft Ad 1.6. Ali se priložnosti za demokratični razvoj v primeru članstva v EU izboljšujejo ali pa so priložnosti za to boljše v primeru alternativnega scenarija, v primeru globalizacije slovenskega gospodarstva v celoti? Zgodovin.sko je dokazano, in to [xxlkrepljujej0 tudi analize institucionalnih dejavnikov, da so v primeru članstva v Evropski uniji podane zelo močne garancije za demokratični razvoj znotraj EU. Takšne garancije so gotovo mnogo šibkejše v primeru globalne integracije v svetovno ekonomijo v celoti, če sploh obstajajo. Upoštevaje ekonomske razsežnosti demokracije, ki jih ravno tako ne gre zanemariti, pa je logično sklepati, da kolikor članstvo v Evropski uniji bolj pospešuje razvoj kot pa globalizacijski scenarij, tudi takšne ekonomske okoliščine še potikrepljujejo možnosti za demokratičen razvoj članice Evropske unije v primerjavi z globa-liz;icijskim scenarijem. Ad 2. Ekonomske razsežnosti članstva v Evrop.ski uniji so doslej v Sloveniji nedvomno dominirale. Na tem področju je moč analizirati veliko število dejavnikov. Izbrali smo le nekatere pomembnejše. Ad 2.1. Prvi pomembni dejavnik je vpliv posameznega scenarija na alokacijo proizvodnih dejavnikov. Prva najboljša rešitev glede na alokacijo proizvodnih dejavnikov je prav gotovo scenarij globalne integracije, saj ta odpira vrata za globalno kombinacijo teh dejavnikov in s tem za najvi.šji možen pris|>evek k rasti blaginje prebivalstva. To je seveda bolj teoretična kot stvarna rešitev. Predpostavlja namreč, da so informacije za takšno globalno kombinacijo proizvodnih dejavnikov akterjem dostopne, da so trans|X)rtni stroški nizki in da obstajajo znotraj podjetij sposobnosti in možnosti za izkoriščanje takšnih priložnosti globalne kombinacije dejavnikov oziroma doseganje najoptimalnejše alokacije virov v svetu. Če takšne sposobnosti, kapacitete niso takšnim akterjem dosegljive, potem pride do suboptimalne alokacije virov v okviru npr regionalne integracije. Predpostavljamo lahko, da majhna država in s tem majhno gospodarstvo, ne more v popolnosti izrabiti priložnosti, ki jih nudi globalna integracija. Realnej.še je pričakovati optimizacijo znotraj manjšega geografskega prostora, v katerem poleg tega obstaja tudi določena kulturna sorodnost. Transakcijski stroški so v takšnih primerih nižji kot pa .so transakcijski stroški v primeni globalnega scenarija. Jasno je torej, da je globalizacijski scenarij optimalen glede na alokacijo virov, vendar za majhno državo kot je Slovenija oziroma za majhna ali srednje velika podjetja ni realno izvetlljiv. Razen lega v globalizacijskem scenariju slovenska podjetja oziroma slovensko gospodarstvo tudi ne bi uživalo določene kolektivne zaščite, kot je to primer s članstvom v Evropski uniji, saj imajo članice, čeprav nizko, pa še vedno enotno carinsko za.ščito v odnosu do nečlanic oziroma uveljavljajo druge ukrepe zaščite interesov domačih podjetij. Atl 2.2. Stopnja odvisnosti od gospodarskega razvoja majhne države, ki je močno v|>eta v svetovne gospodarske tokove je, kot je poznano, zelo visoka. Domače povpra.ševanje namreč v majhnem gospodarstvu ne omogoča dosegati ekonomije ob.sega, ki jih lahko potljetja uresničujejo .samo s širšim odpiranjem v svet. Takšna gospodarstva so v enaki ali pa v še večji meri odvisna otl povpraševanja na tujih tržiščili. Pomembno pa je ugotovili, da bi tudi v odsotnosti formalnega članstva v Evropski uniji, največji del ekonomskih otinosov slovenskega gospo- clarstva bil osredotočen tia članice Evropske unije tako kot v preteklosti in tako kot je to primer tudi pri ostalih evropskih državah. Zato lahko zanesljivo sklepamo, da bi bila odvisnost od ekonomskih ciklov tudi v primeru globaliz;icijskega scenarija dokaj jKidobna ali praktično skoraj enaka. Ad 2.3. Brez dvoma bi Slovenija s članstvom v Evropski uniji oziroma z vstopom v ekonomsko in monetarno unijo izgubila svojo monetarno suverenost. Zastavlja pa se vpraSanje, ali bi bil položaj toliko drugačen, kolikor Slovenija ne bi postala članica Evropske unije, oziroma kakSne bi bile in)plikacije globalizacij-skega scenarija? Zdi se, da de facto razlike ne bi bile velike, bile pa bi de iure. Formalno bi država v priineai globalizacijskega scenarija res imela več monetarne suverenosti. Praktično pa je ta v primeru liberaliziranega svetovnega gospodarstva, v katerem se dogajajo finančne transakcije velikega obsega z veliko hitrostjo, v katerem .so mednarodna finančna tržiSča v pogojih raz\'ejanega sistema elektronskega trgovanja tako tesno med seboj prepletena, da realna monetarna suverenost resnično erodira oziroma izginja. V tem leži vzrok, zakaj imamo v primeru globaliz;icijskcga scenarija dva minusa v oklepaju. Potloten je polož;>j tudi, če obravnavamo liberalizacijo na področju storitev. Grožnje .to večje v primeru globalizacijskega scenarija, kajti v okviru regionalne integracije imamo relativno Se vedno več zaščitnih ukre|X)v na tem področju, zaščitnih ukre|K3v, ki ščitijo vse članice v odnosu do nečlanic. Obstojajo tudi bolj.še možnosti za odpravo nekaterih škodljivih posledic na tem področju. Obenem pa je tudi res. da je v Evropi na splošno manj spekulativnih tokov na linančnem ptnlročju kot je to primer na svetovnih finančnih trgih nasploh. Azijska kriza, ki smo ji priče sedaj, je najlx>ljša ponazoritev takšne ugotovitve. Ad 2.4. Stroški fragmentacije tržišč so nedvomno višji v primeru globalizacijskega scenarija. Članstvo v Evropski uniji namreč pomeni sodekn-anje v Skupnem evropskem trgu. ki odpravlja čezmejne formalnosti, poenostavlja postopke itd., medtem ko na .svetovni ravni precej takšnih ovir še ostaja, čeravno obstaja tudi na globalni ravni tendenca po standardizaciji in simplifikaciji mednarodnega |X)slo-vanja. Po|K>lna lilx?r;ilizacija tržišč, ki bi odpravila fragmentacijo v .svetovnem gospodarstvu, še ne lx> kmalu uresničljiva. Ad 2.5. Kakšen je vpliv članstva v Evropski uniji oziroma globaliz;icije svetovnega gospodarstva na zaposlovanje? Zdi se, da bi globalizacij.ski .scenarij pomenil manj zar>oslitev. torej večjo nezaposlenost. Zakaj? V globalizacijskem scenariju lahko realistično pričakujemo večjo konkurenco kot pa v primem regionalne integracije. Globalizacija namreč pomeni enostransko lilx;ralizacijo ekonom.skih odnosov s celim .svetom, medtem ko EU še vedno nudi nekaj kolektivne zaščite. Razen tega članstvo v EU nudi tudi možnost udeležbe v programih Evropske unije, ki so naravnani na odpravljanje nezaposlenosti, kar blaži breme nezaposlenosti tako za posameznika kot za državo v celoti. Ad 2.6. Vpliv članstva v EU ali globalizacije na konkurenčnost je morda celo med najponjembnejšimi ekonomskimi vidiki. Nedvomno imamo na tem |Kxlročju v primeru vsakega od obeh scenarijcv tako poražence kot zmagovalce. Polnopravno članstvo nedvonuio |X)meni zapiranje posameznih tovarn, ki ne poslujejo dobičkonosno, ki so nekonkurenčne. S pomočjo začasnih ukre|X)v. sub- vcncioniranja jih je sicer Se mogoče reševali na iovršini prispevali ali so jo vsaj pospešili tudi spekulativni finančni tokovi, to najbolj nazorno ponazarja. Pridruženo članstvo, ki še ne zahteva popolne liberalizacije kapitalnih pretokov, je v tem pogledu očitno najmanj tvegano, predstavlja najmanjšo grožnjo. Ad 2.8. Članstvo v Evropski uniji povzroča tudi nekaj dizekonomij regionalne integracije v primerjavi z globalno integracijo. Vendar so takšne ekonomije pomembnejše teoretično, medtem ko so praktično, zlasti v primeru majhnih gospodarstev, mnogo manj pomembne. Ad 2.9. Manj so poudarjene razlike med učinki vsakega od scenarijev na kmetijstvo. Grožnje .so podobne, ko gre z;i ocenjevanje učinkov na dolgi rok, vendar ne na kratek oziroma srednji rok. Liberalizacija tega sektorja glede na urugvajski krog pogajanj, prinaša tudi na kmetijsko |X)dročje več konkurence. Skupna kmetijska politika EU se mora prilagajati tudi takšni svetovni liberalizaciji na tem področju. Dokler pa še imamo takšno skupno kmetijsko politiko, so grožnje globalnega scenarija močnejše kot pa članstA'o v EU. Ad 2.10. V primeru učinkov na okolje daje članstvo v EU jasne prednosti. Ureditev na področju varovanja okolja je v Evropi bistveno bolj razvita in ima za Marjan SVbTUČIČ cilj dosegati višji standard na teni področju, kot pa to velja povprečno v svetu. Podjetja ozironja vsi drugi subjekti bodo pač prisiljeni uveljavljati takšne strožje okoljevarstvene standarde z vsemi pozitivnimi učinki na ostalo gospodarstvo. Ad 2.11. Podobna situacija je tudi ko gre za infrastrukturo. Članstvo v EU nudi jasne prednosti tudi na tenj področju. Novi člani pridobijo možnost črpati sredstva iz različnih skladov, ki financirajo skupno infrastrukturno mrežo. Globalno, v integracijskem scenariju, se bi morali opirati bolj na svoje lastne vire oziroma na čisto komercialno kreditiranje, ker je pač Slovenija že preveč razvita z;i pridobivanje ugodnejših mednarodnih posojil. Ad 3. Posledica članstva na slovensko kulturo je naslednje zelo široko in pomembno področje, ki je tudi v središču pozornosti javnih razprav v Sloveniji. Ta vidik je seveda mnogo pomembnejši za majhne kot pa za velike drž;ive, čeravno je tudi Francija zelo občutljiva na vprašanja francoskega jezika, kulture ipd. Naša analiza kaže, da globalizacijski scenarij predstavlja več groženj kot pa članstvo v Evropski uniji. Kar nekaj garancij je vgrajenih v Acquis Communitarie. ki zagotavljajo tudi manjšim državam in manjšim jezikom afirmacijo na evropskem kulturnem trgu. Slovenščina bo postala eden od jezikov v Evropski uniji, čeravno bi bilo mnogo preveč pričakovati, da bo izenačena z ostalimi "velikimi" jeziki članic. Že samo dejstvo, da je Agenda 2000 bila prevedena s strani EU, je praktična manifestacija tega dejstva. Slovenija bi s članstvom v EU postala del evrojxskih kulturnih omrežij. Na ta način bi postala bolj poznana ostalim članicam. Razen tega bi sokreirala evropsko kulturno politiko v mnogo \'ečji meri kot pa bi to bil primer, če bi se Slovenija odločila za globalizacijski ali pa "avtarktični" scenarij. Članstvo v EU torej nudi boljše možnosti za širjenje slovenske kulture in širšo uporabo slovenskega jezika. Seveda to pomeni tudi priliv kulture iz tujine, uvoz kulturnih vrednot, ki lahko ogrožajo kulturno identiteto Slovenije. Res pa je, da bi do tega prišlo tudi brez polnopravnega članstva in tudi v primeru globalno integracijskega scenarija. • • • Analiza očitno kaže, da članstvo v EU in globalizacijski scenarij nudita tako priložnosti kot grožnje. Očitno pa je, da globalizacijski scenarij, unilateralna libe-ralizxicija ekonomskih odnosov Slovenije z vsemi državami sveta na dolgi rok pomeni več stroškov kot pa integracija v Evropsko unijo. To pa ne pomeni, da je Evropska unija v celoti za Slovenijo substitut za globalno integracijo. Nasprotno, obe strategiji bi morali biti komplementarni. Članstvo v Evropski uniji pozitivno prispeva k rasti blaginje majhnega gosixxlarstva kot je slovcn.sko, vendar ne postane imuno na razne stroške, na grožnje. Mnogi od teh stroškov pa so dejansko bolj tranzicij.sko specifični kot pa so "bruseljsko specifični". Gre za to, da bi do teh stroškov prišlo ne glede na to, ali bi .se Slovenija vključila v Evropsko unijo ali ne. Sama tranzicija terja določene spremembe. Zato "račun" za takšna prilagajanja ne gre pripisati, kot se vse prerado dela, samo Evropski uniji, zahte\'am, ki jih ta postavlja bodočim kandidatkam, pač pa v veliki meri k "tranzicijskemu računu". Na koncu velja poudariti, da je resnični učinek članstva v Evropski uniji ali katerikoli od alternativ, v veliki n>eri odvisen od politike, ki jo zasleduje vlada ali pa posamezna podjetja oziroma drugi subjekti. Ti učinki niso le plod procesa pogajanj, pač pa tudi uspešnosti notranje politike. V obsegu, v katerem bo domača |X)litika evropeizirana, in od njene učinkovitosti bo odvisno, v kolikšni meri bo prispevala k oblikovimju evropskih politik na posameznih področjih. Skratka, učinki posameznega scenarija ne prihajajo sami od sebe, pač pa jih v precejšnji meri tudi sami oblikujemo. Kolikor se ne zavemo, da je ena od redkih prednosti, ki jili ima majhno gospodarstvo v primerjavi z velikim, prav prednost majhne družbe, kajti majhnost nudi boljše možnosti za hitrejše in cenejše doseganje družbenega konsenza ter za bolj.še izvajanje strategije oziroma r>olitike. Velike in žolčne lokalno pogojene razprave na domačem političnem prizorišču, v luči zgodovinskih odločitev, s katerimi se soočamo na poti v polnopravno članstvo v Evropski uniji, ne navdajajo z največjim optimizmom. Ozki strankarski interesi prepogosto za-senčijo splošne nacionalne interese. LITERATURA HaillicS. 1996. "TlicScat of ihc Kurtjpcan Insiiiiiion.s: An Kxampic of Small State Influence in l-uropcan IX-cision - making", liUl Working I'apcr No. 96/28, i:UI Florence. HernanJ, I..D. 1996. 'Alternative strategies lor external economic reiation.s'. I'apcr pre.sented at the experts meeting on "The Kconomic Aspects of Skivenia's Integration into the KU", Bled, 12-13 April 1996. Hhagwati, Jagdi.sii. 1993. "Regionalism and muliilaterali.sni: an owrview". In: Mclo. Jaime de, Arvind I'anagariya (eds.) New Dimensions in Regional Integration. Cambridge: Cambridge University Press. Keohane, R. O. and Hoffman, S. eds. 1991. Tlie New I-.uropean Community. Decisionmaking anti In.stitucional Change. Uoulder, .San I-rancisco. Westview Press. KindellK-rger. CP. 1984. Multinational lixcursion.s, MIT Pre.ss, Cambridge Mas.sechu.scts, Uo.ston. Potočnik, J. and Majcen, H. 1S)96. Slovenija in i:vrop.ska Unija: Analiza posledic približevanja v mcKlelu splošnega ravnotežja. Zbirka: Anali/e, raziskave in razvoj, UMAR, Ljubljana. SvetliCič, Marjan. 1993b. "Tlie .Strategy of International Kconomic Cooperation {)f Sk)vcnia". In: Senjur Marjan (cd.). Slownia - A Small Country in the Global Kconomy. I.jubljana: Center for International Cooperation and Developmeni, The International Center for I-conomic Growth, pp. 33-47. SvetliCič, M. 1996. Sv-etovno podjetje: Izzivi mednarodne proizvodnje. Znan.stwno in publicistično srcdiSCe, I.jubljana.