214. številka. Ljubljana, sredo 21. septembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja veak dan, izrzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za nv »t to-ogorske dež«le za celo leto l'i £]., za pol leta S gl., za četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld.. za četrt leta .">' ^hl. .'10 kr., /.a en inepec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mese«-, HO kr. za ćetrt leta. — Za tuje de '.el e toliko već, kolikor poftuftaf .znaša. 'A.i gotpodfl nčiteljo na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana sena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J g-ld. 50 kr., po pošti nrejenmn za ćetrt leta '•'> uold. — Za oznanila ne plačuje od četiristopue petit-vrste *» kr., če, hu oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vnićajo. — Uredništvo je v L j ubij ani v Franc Kolmanovj hiši gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem Času ponovć, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„ Slovenski Narod w velja : Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. 30 kr.
Za jeden mesec     ....     1   „   10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....4 gld. — kr.
Za jeden mesec     ....     1   „   40 „ Za   gospode učitelje  na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „  3   „   — „
Opravn,istvo    S/o t: Naroda,«.
V I, gu l»l |.-t ni, 20. septembra.
—.r.— Z lističem, ki se zove „Laibacher AVochenblatt" in je jetični organček umirajoče naše ustavoverne stranke, ne pečamo se radi. Ta žumalček brca in suje na vse strani in posebno se razradosti, kadar mu je dana priložnost, da zasadi v nas tisto malo majajočih se zob, ki jih nosi v svojej čeljusti. Ako se stvar jasno pregleda, je ta „Laibacher Wo-chenblattek" nam nasproti grozovito nehvaležen, ker v istini se redi ia pase jedino le od našega lista, ter pozoblje vsak ostanek iz naših predalov.
V zadnjej številki omenjenega „\Vochen-
Listi iz tujine.
XIII.
Crevalcore, v Malega Šmarina dan 1881. Dragi prijatelj! kolik razloček mej bučnim in hrupnim življenjem veličin mest, kakor Milan in Firence, v katerih sem prebival zadnje mesece, in pa mej mirnim in tihim, jednoličnim gibanjem v prijaznem selu, kjer bivam z rodbino svojo uže par dnij in ostanem do konca meseca. Crevalcore, oddaljeno od Bo-lognt par ur, kakor n. pr. naša gorenjska mesta od Ljubljane, je, akoravno bi se vsled ličnosti svojih poslopij, čednosti ovojih ulic in po dru-zih Bvojih napravah moglo na stran staviti marsikaterim mestom, vender-le samo selo, broječe kacih 20O0 duš in središče velike občine, katera šteje čez 12.000 prebivalcev. Leži v prijaznem rodovitem kraji,  proti Bo-
blatta" oglasil se je jeden prvih diplomatov naše ustavoverne stranke ter je izpraznil koš svoje modrosti v podobi uvodnega članka. Ta uvodni članek, katerega stil po procesnih spisih diši, tako da se njega duševni oče brez vsake težave lehko ugane, je interesanten iz dveh ozirov. Na prvem mestu zategadelj, ker nam članka pisatelj obeča, da nam nemška večina v kranjskem parlamentu ne bode na pravljala nikacih demonstracij. Gospod Desch-mann in njegova garda bosta torej pridna in lepo mirno razpravljala deželnega zbora posle. Nam je to tudi po ušeči, ali če stvar ostro pre gledamo, moramo reči, da se ustavoverna naša večina drugače obnašati ne sme, kakor pohlevno in krotko. Komur poteka dražega življenja nit, ta se mora držati dijete, vsake ne-zmernosti ter otrpli nogi zavijati v kožuhovino in piti grenke čaje in druge take tekočine! Samo ob takem življenji je mogoče, da se malo podaljša živobitje! Ravno taka je z našo „nemškoM večino v deželnem /.boru! Hujlega bolnika v celej deželi nij, in če bi ta nesrečni bolnik le malo takisto čez vojnice udaril, potem mu tiči smrt za tilnikom, tako da bi se moral zgruditi v grob prerani! Grof TaulTejeva vlada utrdila se je uže tako, da se jej nij treba tresti pred kranjskim deželnim zborom in njega ustavoverno večino. Da je to Istina, istina kakor iz evangelija vzeta, nam gospodje naši Nemci sami verujejo! In ko bi naši ust a-voverci količkaj nadležni postajali (končno je vsak komarček s svojim želom nadležen, če tudi ne nevaren!) ter bi delali kake kaprijole, potem bi jih grof Taaffe naposled ipak utegnil postaviti hipoma na tist prostor mej ljubljansko reduto in ljubljansko deželno sodnijo. In če bi jih doletela taka o soda, prepričani smo, da bi jih
logni obrobljenem z gorami, a drugače čisto ravnem.
Potil sem se dosti v Firenci, o zdaj porabim prijazno vabilo prijatelja ter se vstavim tu za par tednov, da uživam čisti zrak ter Bfl bavim z lovom in ribarstvom, a pozneje pa morda gremo na trgatev. Pozabiti pa nečem tudi svoje obljube ter ti pridno dopisovati in tako nekoliko popraviti svoj stari greh — mol čanja. Tu v prijaznej vrtnej lopi, v hladnej senci sedečemu, bode mi najlepša prilika prebrskati zapiske svojega dnevnika in ti priobčiti, kar bi te utegnilo zanimati. Za me ima to tudi neko prijetnost, kajti v duhu s teboj bodem potoval še jedenkrat po raznih krajih, ter živo si nazaj sklical v spomin marsikatero krasno uro. Saj veš, da uže od nekdaj sem rad potoval okolo in še zdaj se rad spominam dijaških svojih počitniških izletov „per pedes apostolorum". Se-li še spominaš Ti najinega ekskurza v Idrijo,  Vipavo, Gorico, Trst itd.,
na tistem tlaku stoječe nikdo ne obžaloval, še gospod deželne sodnije predsednik ne, ki gleda čez svoje okna ravno na tist trg! Nikdo bi jih ne obžaloval, ker tako sterilne majori tete še nikdar v svojem zboru imeli nijsmo in je nikdar več imeli ne bodemo, če je še kaj pravice pod Božjim nebom! Ako naši u-*tavoverni gospodje ne bodo uganjali nikacih demonstracij, je to sila pametno in njim samim v mogočno korist. Živeti hočejo, zategadelj se bodo držali parlamentarne dijete! S svojim oskromnim obnašanjem izvršili bodo čin samolastne svoje rešitve! Ali naj se čudimo? Kratko nikar! Končno pograbi vsakdo, topeč se v valovih, po najšibkejšej vejici, da še celo po slamici, da bi so ohranil na vršini, da bi ai rešil življenje. Zakon narave je tak, da živi rad vsak, in temu zakonu se tudi kranjskega deželnega zbora zdanja večina ubraniti nij mogla. Zategadelj bodo pridni, ter krotko sedeli na svojih sedežih, ter tiho izpolnjevali svojo nalogo.
Omenjeni članek je pa interesanten tudi še iz druzega ozira! Naš ustavovemi prorok porabil je to priložnost, ter zabavlja ne samo na nas, temveč hort! hort! — tudi na svoje prijatelje po Češkem in &tajarskem! Tu beremo, da se kranjska ustavoverna stranka nikdar ne udeležuje nepotrebnih demonstracij, in da ne randalira, nikdar brez nzrokOV, kakor to delajo ustavoverci po Češkem in &ta jarskem! Ko bi kdo hotel tako hudoben hiti, d« bi dotično številko ljubljanskega \Voehen-blatta poslal dr. Herbstu, ki ravno zdaj ropota po Češkem, ali dr. Reehlnuerja, ki je ravnokar ropotal po Štajarskem, to bi se ulila ploha na ubogo našo ustavoverno kliko, ter bi jo premočila do kože in kosti! To bi bil prepir!
ko sta na „Veharšah" nekako spuntali se Tvoji L»ogi in sem uže mislil, da Te bodem moral „štuporamo" nesti v Idrijo do „Ari-glerja" ? Nesrečni krč zdaj v levej zdaj v desuej nog!, a nazadnje v obeh ob j'dnem, postavil je bil nekako čisto „fuori ili eombat-tiniento" Ti v takem podjetji najvarnejši ekstremiteti No, človek se vsega privadi, še celo smrti, in tako privadili sta se tudi Tvoji nogi kaj izvrstno. Saj pa tudi nij bila mala reč za mlada dva mestna, daljne hoje le malo vajena „škricinaneka" udariti jo kar prvi dan čez Vrhniko po starej cesti pa notri do Idrije. A vender sva slavno izpolnila to zadačo in čvrsto korakala vedno dalje.
Dandenes bi pač tudi moji nogi se začeli puntati, da jima naložim jednako nalogo, kajti nositi bi jima bilo dokaj večjo pezo, nego onda, ko sem bil suh kakor prekajen slanik. Nu, zato so pa železnice bile iznajdene, da človeku, ki nijma praznega žepa, nij treba mučiti svo-
Ali če bi prepir še tako razsajal, mi bi meja spodobnosti nikdar ne prekoračili tako zelo, da bi izrekli: Pack schliigt sich, Pack ver-tragt sich! Da pa bode svet zvedel, kakov ton da vlada v organu naše ustavoverne stranke, naj končno povemo, daje ustavoverne te klike glasilo govoreč o domišljenih prepirih mej našo stranko upotreb-Ijevalo ono prislovico ter ž njo napadlo nas in slovenski narod!
Vsak po svoje! __
Politični razgled.
Notranje le.
V Ljubljani 20. septembra.
Zdanjej vladi Taaffejevej nihče ne odreka, da nijma res dobre volje izvesti princip jednako-pravnosti, se ozirati na narodne in gospodarstvene težnje vseh avstrijskih podanikov jednuko. To je vse lepo, hvale vreden priucip, a kaj hasne, če se ne izvede Skoro neumevno je, kako da Taaflejeva vlada tako počasi postopa, kot bi nič ne vedela, da so narodi nezadovoljni, da dalje čakati ne mogo. Najslabeje mej vsi mi narodi pa se godi Slovencem na KorosUein Kar s silo jih hote ponemčiti, jim vzeti najblažji čut, najsvetejšo svetinjo. In vlada V „ Vladni mlin" melje počasi! Se li boji ustavovercev? Ne, saj vender vidi, da so razkosani, razcepljeni. Zakaj vender vlada ne usliši uže jeden-krat milih slovenskih glasov iz Koroške, zakaj jedenkrat ne varuje Slovencev tam gori in jim ne da slovenskih šol? Vsak se naveliča, še celo berač, a Slovenci nijso berači, oni so tudi del avstrijskega telesa, oni imajo pravico zahtevati za-se istih pravic, kot jih uživajo drugi.
Mnogo se je govorilo in pisalo o shodu laškega kralja z našim cesarjem, te glasove je kar zadušila vest s severa, da sta si v Gdanskem podala nemški in ruski cesar roke. To se je zgodilo hitro, nepričakovano, ravno tako tajni so vstali tudi dogovori, mej vladar jema. Zdaj se zopet poroča, da se prav kmalu snideta avstrijski in ruski cesar. Kje in kedaj Be snideta, se nij še določilo. Mi bi želeli, da se vladarja prav kmalu sešla. da bi se z Rusijo utrudilo prijateljstvo, Nemčiji pa pokazal hrbet, ker itak vsi vemo da od Bismarka nij-niaino pričakovati nič dobrega.
Ustavoverci  si na vse  načine napenjajo
ugibati, kaj se je neki pri tem shodu dogovorilo. Posebno angleški listi so v zadnjem času jeli delati po svoje konjekture. Tako piše „Standard" : Grof Subarov, ruski poslanik v Bero-linu, ki je zdaj na poti v Pariš in London, ne potuje samo za zabavo. On je pooblaščen, da povabi francosko iu angleško vlado v sodelovanje pri skupnem postopanji, da se zatro politične zarote in umori. V Angliji je njegova misija omejena na to, da dobi razširjenje iz-ročevalnih pogodeb pri političnih prestopkih. Zdaj ravno zvem, da ta mis'ja nij njegova jedina naloga, ker pravo v Gdanskem ustanovljeno poslopje je bila zopetna alijanca, ki je rusko mejo premaknila do Balkana, Bosno in Hercegovino oddala Avstriji in naredila pot. po katerej se popolnem razkosa otomansko kraljestvo. Kratko, v Gdanskem se je zopet San Štefanska pogodba postavila v veljavo, z jednako razdelitvijo plena". Tako prisojajo angleški listi mnogo pomembe temu shodu. „Pali Mali Gazette" pa meni, da pomeni alijanca treh cesarjev ali mir ali pa razd?janje Turčije.
ltii«Ui cesar je izdal ukaz, ki ureja vojaško plačo iu posebno pomnoženje. Rusija se je v slednjem času posebno začela brigati za svojo vojsko. — V Moskvi bode prihodnje leto od 16. maja do 15 septembra razstava.
Kaj je bil pravi uzrok vojaškej vstaji v Itajiri je težko določiti, ker skoro vsak poročevalec ve povedati drugače, umeje se, da tudi vsak odločno trdi. da jemlje svoja poročila iz najboljših virov. „DaUy NewsM menijo, da je to vstajo prouzročilo jedino le arabsko sovraštvo proti Turkom. Trije obristi so ambci in za njimi gredo tudi drugi Arabci. Poleg tega pa se je še raznosel glas, da se bodo odpustili vsi arabski oficirji odpustili in le turški pridržali. To je vojake vnelo. Baje, da še vedno nij prav mirno.
Predsednik Zjedinjenih držav Ciiarfiol«! še vedno živi. A zdaj skoro ne misli nihče več, da bode ozdravil. Pravijo, da nij bil smrtno obstreljen, da bi ga bili lehko rešili smrti, naj so ga imeli v rokah vešči zdravniki; a ti slednji se nijso dobro spoznali v svojem poslu in mu nakopali smrt.
Dopisi.
K Dunaja 18. septembra, [Izv. dopis.J (Petra B. Bilke pogreb.)   Zadnjo sredo 14. septembra izročili smo materi  zemlji jed-moči,  da  bi pridobile vse dozdanje „ustavo-1 m»ga najplemenitojših na Dunaji bivajočih slo-verne kulturne boritelje" za nemški klub. j van8kih'rodoljubov   Petra  B. Bilko, bivšega Koliko moč pa bode imel ta nemški klub,   ki i ...       " .   . ...    .     _ , .
.....,„.; s ravnatelja   v  Avstriji   slovečega odgajališca.
Bilka narodil se je 4. majnika 1820. 1. v mestu Boskovieih na Moravskom. Njegovi stariši
hode se ve da obsežni samo čisto nemško kri, nam znači ta brzojav „Pest. LI." : „Avstrijska vlada je popolnem zadovoljna z ustanovljenjem nemSkega kluba, ker bi so naravno od ustavoverne stranke morali ločiti Italijani, Rutenci in veliki posestniki in bi naredili srednjo, zmerno stranko."
v manj«* d>isaive.
akoravno revni, dali so svojega sina Petra, ker je bil kot učenec zelo marljiv in nadarjen, v gimnazij. Modroslovske nauke dovršil je Bilka na Dunaji. L. 1844 začel je predavati v višjih
Shod ruskeira in nc»m»kc»ira cesarja gimazijskih razredih Ilermanovega odgajališča, v Gdanskem š-* vedno daje časnikarjem povod 11. 1850. prišel je ta zavod v njegove roke;
sredstva za to posodile so mu plemenite ro-dovine, katerih sine je podučeval v zavodu. Do leta 1874. vodil je B. ta zavod s vso skrbnostjo in umnostjo. Pod njegovim vodstvom postal je znamenit in zarad tega prihajali so vanj sinovi najplemenitejših rodovin, ki so zdaj na visocih mestih in na glasu v vsej Avstriji. Taki ho knezi Lichtenstein, Jablanovski, grofje Potočki, Deym, Kannitz, Nugent, Lažansky, Traun, Draškovič, Keglevič, Majthenvi, Bethlen, baroni Ožegovič, Pirquet, Beckers in mnogo druzih.
Bilka je bil Slovan skozi in skozi. Nij je bilo na Dunaji slavnosti, h katerej on ne bi bil prišel. Nas Slovence imel je posebno rad. Kolikorkrat sem ga srečal, pozdravil je vselej slovenski, naš jezik je umel popolnoma in govoril v njem dobro. Kjer je mogel, navduševal je za Slovanstvo. Naše društvo „Slovenijo", v katero je često prišel k slavnosti m, je z najlepšimi besedami pohvalil. Jedenkrat mi je rekel: „"Pravijo, da ste Slovenci revni, pa to nij res, navdušenost imate večo, kot marsikateri velik, bogat narod, in to je lep zaklad".
Bilka je v svojem rodoljubji prinašal velike žrtve za povzdigo Slovanstva na Dunaji. Slovanske besede, slovanskega pevskega društva, Sokola, akademičkega spolka in več dunajskih čeških društev bil je Bilka častni član.
Pred letom dnij praznovali smo GOletnico Bilkovo v Musikvereinssalu. Slavnost osnovalo je slovansko pevsko društvo. Udeležitev bila je velikanska. Velike dvorane bile so prepolne, 1J vidi j nad 1200. Sodeloval je tudi nemški Schubertbund.
Pogreb Slavnega slovanskega rodoljuba bil je veličasten. Z Moravskeua so došle deputacije iz Boškovic, iz Prerova in Brna. Slovansko pevsko društvo, Slovanska beseda, Sokol, akademički apotek, Pokrok, Slavoj, Lumir, Zaboj, Komenskv, Občanska Beseda v Leopol-dovem, iz Shneringa, iz X. okraja, Kollar, vsa ta društva, udeležila so se v velikem številu pogreba. Tudi od „Slovenije" je bila deputacija. Slovansko pevsko društvo pelo je v cerkvi Tovačovskega „Libera \u a nemški Schubertbund, katerega nemškega društva bil je Čeh Bilka častni član, zapel je nagrobnico „Schlum-mere sanft". Cerkev bila je polna. Na centralno pokopališče spremilo je ostanke dražega rajnika nad 50 kočij. Nad grobom pelo je slovansko pevsko društvo dva zbora Tovačovskega, predsednik slovanskega pevskega društva dr. Lenoch govoril je krasno nadgrobnico ; Čul si ihtenje in jokanje, da te je presunilo.
jih beder, nego da mor. s primerno naglostjo broditi okolo po svetu, kakor jaz to zdaj delam. Čez par tednov namreč se vrnem v Milan, od lam pa v prvej polovici prihodnjega meseca v Bukurešt, kjer ostanem kake štiri mesece potem pa hnjd' naprej, morda z nova proti bratskoj Rusiji.
„Danes tukaj, jutri tam", to je parola dveh slovenskih Ahasverov, ki se glasiva zdaj v predalih „Slovenskega Naroda", zdaj iz jednoga, zdaj iz dražega dela Evrope. Nu, Evropa skoraj da je pretesna pravemu Ahasveru, kakor je to gotovo italijanski operni pevec, katerega umetnost vodi v vseh pet delov sveta. Tudi od mene dobil bi bil lehko uze zdaj pisma iz Havane na amerikanskem otoku Kuba ali pa iz Meksike, za kamor sem imel ponudbe, no, nijsem imel za zdaj posebnega veselja podajati se v te kraje, kjer letos posebno hudo razsajeti „žolta zimnica" in pa „črna bruhalica". Dva draga mi prijatelja, s kojima sem se po-
slovil lani, jaz odhajajoč v Rusijo, ona dva v Ameriko, počivata danes uže na. hladnem dnu neizmernega oceana, umrša oba na brodu, vračajoča se uže nazaj iz kužnih teh krajev, oba v cvetu svojih let in krepka in zdrava poprej. No, tu mi je pa vender se ljubše, da me pi kajo italijanske mušice „zanzare", kojih je posebno ooilo v Firenci letošnje izredno vroče poletje, nego da bi se z menoj pasle požrešne ribe velicega oceana. In tako se tedaj rajši vozarim sem ter tja po kopnem v železniških vagonih, v katerih se uže kar nekako čutim doma. —
<iovoreč o železnici spominam se, da Ti nijsem zadnjič ničesar omenil o jako zanimi-vej vožnji iz Firence do Bologne. Omeniti bi jo bil uže imel v prvem svojem listu in to samo kos iz Bologue do Firence, ker o progi od Milana do Bologne govoril sem uže prej v svojih listih. Naj tedaj danes storim to, poČenši od Bologue, Proga od todi do Pistoje, prodirajoča
skozi Apenin po dolini reke Reuo navzgor in potem po onej reki Ombrone navzdol, spada mej najmogočnejše zgradbe novejšega časa, z deloma krasnimi razgledi po divje-romantičnih dolinah Apenina in pozneje v cvetočo Toskan-sko ravan, „velik a ns ki vrt" Italije. Posebno veliko ima ta proga tunelov, katerih je 46, mej temi trije velikanski. Najkrajši teh treh predorov ima samo za 47 metrov menj od velicega „Semering-tunela", druga dva pa ga presezata jeden za 30G metrov, drugi pa za celih 1206 metrov, to je skoraj za celo dolžino, kajti Semerinški ima 1429 metrov. Znamenita železnica čez Semering ima samo 15 tunelov in 16 vijaduktov, ona čez Brenner 27 tunelov brez vijaduktov, a ta čez Apenin 46 tunelov in mnogo vijaduktov, mej njimi jeden 3 nadstropja visok, in mostov, ker gre proga zdaj ob le vej, zdaj ob desnej strani reke, vedno menjajoč se.
Jako lepo romantičuo lego  ima postaja
Videl si sivolase starce, ki so jokali kot otroci. Na rakev bilo je položenih veliko lepih vencev 8 trobojnicami in češkimi napisi.
Ko smo tožoim srcem ostavili grob Bilke, šli smo na grob velicega slovanskega skladatelja Forchtgott-Tovačovskega, ki je Bilki bil drag prijatelj.
Zlati soločni žarki obsevali so prostor žalostnih prizorov in mej klicanjem „slava pokojnima slovanskima rodoljuboma" zapustili smo centralno pokopališče, želeči, da nas toga ne združi kmalu v tolicem številu! P.
Od obali Kvarnerske^« morja 14. septembra. [Izv. dopis.] (Istrske razmere.) Poslovil se je nedavno iz Volovskoga znani lahou dr. R —ich, c. kr. okrajni zdravnik, in odšel na naše veliko veselje v Koper, kjer bode imel lepšo priložnost s taino-šnjimi iredentovci proti Slovanom in če bode treba tudi proti vladi samej rogoviliti. Res Bveta jeza se me je polastila, ko sem ga pri-šedši na Volovsko večkrat čul, kako predrzno se je ta renegat upal javno kričati in hujskati proti vsemu, kar nij dišalo po italijanščini. Ne samo, da je zaničeval in zasmehoval slovanske liste („questa e una lingua maledetta"), predrznil se je jedenkrat javno v kavani v obraz c. kr. komisarju finančne straže na Vo-lovskem, kateri mu je pripovedoval, da je ljudsko stanje v blaženej Italiji slabše, nego pri nas, reči: „e meglio vivere colla fame k Roma, che col ventre pieno a Vienna" t. j. bolje je živeti lačnim v Rimu, kakor s sitim trebuhom na Dunaji! Vkljubu temu ljudje s takimi nazori sprejemajo javne službe v Avstriji! Ali bi ne bilo bolje, doktore, da bi za vselej zapustili našo Avstrijo in se poduli s prvini parobrodom naravnost iz Kopra čez morje v Jakin in od tam v Rim, po katerem hrepenite tnko neizmerno V Mi bi vam voščili srečno pot! Marsikateremu na Volovskem ostanete za dolgo v spominu. Koprski rodoljubi, pazite na tega moža, kmalu boste spoznali volka v ovčjej koži. Mi Slovani na obrežji kvarnerskega zaliva ra dujmo se, da je tržaško nininstiiištvo bliže k sebi poklicalo ga, da ga bode vedno imelo pred očmi. Kako je bil priljubljen na Volovskem, jasno priča njegov odhod, o katerem se nihče nij zmenil zanj. Take so razmere v Istri mej nekaterimi uradniki, da se ne bojo ščuvati proti vladi, katera jih redi. Bog varuj pa, če se le gane Slovan! Takoj imajo ga vsi lahonski časniki, da je „panslavist".
Paziiiski župan, odvetnik in deželni po-
slanec v porečkem deželnem zboru, interpeliral je vlado, ali so jej znane pazinske razmere in kaj misli storiti, da se prejšuji mir vrne v Pazin. Mi odgovorimo g. Constantiniju, da, če bi bila vlada kaj vedela o pazinskih razmerah, bi ne bil g. vitez Jettmar plesal po Garibaldijevem^ marši, niti se ne bil slišal več Humbertov marš, kateri je v Pazinu v navadi. Tudi mi želimo, da vlada malo bolj pazi na pazinske iredentarje. Vršila so se na Primorskem premeščenja okrajnih glavarjev, morebiti je to „ein Zeichen der Zeit."
Porretta, mestece s toplicami ob desnej strani, dalje Pracchia, sredi amfiteatralično dvigajočih se zelenih gričev, najvišje mesto proge, 617 metrov nad bližnjim morjem. Malo dalje naprej odpre se prekrasen razgled, na levej strani na globoko doli ležečo cvetočo ravan in na mesto Pistoia, katero pa se še le po dalj-nej vožnji doseže po velikanskih ovinkih. Od tega mesta, ki broji kazih 13.000 prebivalcev, po ravnini naprej do mesta Prato z 40.000 prebivalci in kmalu potem smo v Firenci.
Preteklo nedeljo in današnji praznik je tu v Crevalcore nenavadno živo, kerje„fieraa (somenj) in ljudstva iz vseh krajev ter razne zabave, tombola, briljantna razsvetjava, godba, umetalni ogenj, gledališče itd. Jutri pa bode zopet tiho in mirno ko poprej!*) — Da si mi zdrav!
Ves Tvoj stari prijatelj
Josip N ol li.
*) V prihodnjem listu popeljem Te za jedno leto nazaj skozi razne dežele.
Iz ljubljanskega mestnega odbora.
(Dalje in konec.)
V ponedeljek je bilo navzočnih 22 odbor nikov.   Dr. Suppan ponavlja odsekov nasvet glede plače hišnika in hlapcev v klavnici (hišnik 500 gld., hlapca pa po 300 gld. in vsi trije prosto stanovanje); nastavi naj jih pa magistrat. Regali se temu predlogu protivi, kajti manjkalo ne bode sposobnih  kompetentov niti za manjšo plačo, tedaj on nasvetuje, naj se sprejme predlog,  katerega je stavil v predzadnjej seji podžupan g. Fortuna, to je, plača bišnikova naj znaša 400 gld., ona hlapcev pa 250 gld. Tudi se Regali odločno ustavlja temu,  da bi magistrat oddajal te službe, ker po §. 60 mest nega  statuta  pristaje to jedino le mestnemu odboru. Tedaj naj se razpiše konkurz in mestni odbor naj odda službe.  Tudi dr. Drč je tega mnenja; dolžnost mestnega odbora je varovati pravice, katere ima.  On, ne da bi se bal, ka magistrat ne bo oddal službe najsposobnejšemu, le misli, da bode mestni odbor, ker je več za stopni kov, vender bolje zadel, kdo je naj vred nejši; zatorej naj se službe razpišejo. Dr. Schaf fer in dr. Suppan trdita, da nij treba, da bi mestni odbor oddajal te službe, ker se odda-jejo le provizorno proti odpovedi; saj tudi re darstvenike druzega reda imenuje župan sam Pri glasovanji se zavrže Regalijev predlog in sprejme odsekov. Proti temu sklepu vloži Ilegali protest v zapisnik.
Dr. pl. Schrey poroča o predlogu magistrata, naj bi se za sumne vojaške konje napravil poseben hlev in zato kupila Fran Jakopičeva hiša v mestnem logu. Hiša bi veljala 2500 gld., poprava pa 1000 gld.; to bi bilo predrago, zato naj se magistratu naroči, da dobi kje kako pripravno hišo v najem. Zbor pritrdi.
Dr. Suppan predlaga v imenu finančnega odseka, naj se mestna ledenica na vrtu deželne bolnice proda deželi za 1500 gld. Dr. Schaf-ter pravi, da je cena previsoka in da bi bilo 1200 gldi zadosti. Peter ca potrjuje, da je 1200 gld. dovolj, ker je ledenica sama podrtija. Sprejme se predlog dr. Schatlerjev. Ziegler v imenu grajevnega odseka nasvetuje, naj se dovažanje šute za mesto odda za tri leta proti plači 4921 gold. 40 kr., kar se potrdi, ravno tako tudi, da se bode drugo leto zidal v frančiškanskih ulicah kanal, ki bode veljal 2236 gl. 25 kr. Dalje Ziegler v odsekovem imenu nasvetuje, naj se po Ilauselnovej smrti izpraznjena provizorna služba pomočnega inženirja odda uže zdaj najetemu inženirju J. Buteju. ob jednem pa magistratu naroči, naj ugiblje, ali bi ne bilo umetno, stalno ustanoviti službo druzega mestnega inženirja. Ilegali ugovarja temu, da bi se služba takoj oddala nego nasvetuje, naj se razpiše, da bo domačinom mogoče zanjo prositi. Tudi se upira temu, da bi se ustanovila nova stalna služba. Pri glasovanji se odbije Regalijev predlog in sprejme odsekov.
Učitelju veronauka v šoli na barji g. Janezu Klinarju se dovoli 50 gold. remuneraoje.
Dr. Suppan poroča o Regalijevem nasvetu, naj se      28 in 32 mestnega statuta prenaredita tako, da se bode volilna pravica razširila tudi na meščane, ki menj davka plačujejo.   Poročevalec pravi,  da bodo ti davkoplačevalci zdaj, ko se od strani države urejajo vsi davki, itak kmalu dobili volilno pravico, ne da bi se prenarejal mestni statut; zatorej nasvetuje, da se Regalijev predlog — ne sprejme I (Živio   ustavoverni   „liberalizem"!) Ilegali pravi, da je uže naprej vedel,  kaj  bo z njegovim predlogom, da  se bo namreč zavrgel; on  je   stavil   predlog  v  smislu pravice, da  bi  tisti  ki   malo  davka  a jako težko plačujejo, tudi imel volilno pravo, posebno ker plačujejo največ krvnega davka. A denašnja večina mestnega  odbora, akoravno se nazivlje, kakor da bi branila kou-š t i t u ci j ona liz em , zamotava pravični predlog.   Toda   denašnja manjšina bode kmalu večina postala in potem bodem o popravili  mi  krivico in podelili voKlno pravo tudi tistim, ki malo davka plačujejo pa težko.  Dr. Suppanov ali odsekov predlog se potem sprejme.
Mestnemu fiziku   dr. Kovaču  se dovoli, da mu bode nekaj  mesecev, ki jih je služil pri mestu provizorno, všteti v pur/ijon. Po javnej je bila še tajna seja.
Domače stvari.
— (Naš državni poslanec gospod vitez Schneid,) kateremu se zdravje, žal! nij še povrnilo, se bode najbrže dalje časa moral odtegniti vsacemu poslovanju in zimski čas prebiti v južnem podnebji. Na svet zdravnikov se preseli blagi prijatelj naše domovine še ta mesec v Gorico.
— (Obrtniki,) kateri namerjajo udeležiti se obrtniškega shoda v Grudci 25. din t. m., se zberć drevi ob 8. uri v g. Perlesovej piva»ni v Slonovih ulicah na pogovor.
— (Kmetskoj posojilnici za ljubljansko okolico) je g. Janez Knez star. za leto d nij brezplačno prepustil pisarno poleg svojih žitnih zalog v Smoletovej hiši na Marije Terezije cesti.
— (Beležniško mesto) je izprazneno v Kočevji. Prošnje je vložiti v štirih tednih pri beležniškej zbornici za Kranjsko.
— (U čitel j s ko zborova:, je v Lj ubij an i.) Jutri 22. septembra, booo v Ljubljani zborovala zaporedoma tri učiteljska društva. Najprej je ob 8. uri zjutraj v mestnej farnej cerkvi sv. Jakoba masa, pri katerej bodo učitelji peli Nedvedovo dvoglasno latinsko mašo. Ob 0. uri je začetek zborovanja. A. Vdovsko učiteljsko društvo. 1. nagovor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo. 3. Predlog g. Govekarja, da se bodočim vdovam in sirotam poviša pokojnina, oziroma podpornima od 80 in 20 gld. na 100 in 25 gld., a učiteljem v izvanrednih slučajih od 80 do 100 gld. 4. Volitev: o) predsednika, blagajnika in 7 odbornikov; treh pregle-dovalcev računa zunaj odbora. B. Slovensko uči telj sko društvo. 1. Predsednik otvori skupščino. 2. Tajnik in blagajnik poročata o društvenem delovanji. 3. Razprava: »Dolžnosti narodnega učitelja do svojega naroda." 4. Ponavljavna šola. Nekdaj in zdaj. Govori J. L. 5. Volitev: a) odbora, ki iz sebe voli predsedništvo; b) treh preglo-dovalcev letnih računov. C. N a r o d n a šola. 1. Nagovor predsednikov.   2. Poročilo o dru-
štvenej delavnosti. 3. Volitev: a) odbora; b) treh pregledovalcev računa zunaj odbora.
— (Na ljubljanskem gimnaziji.) se je za prihodnje šolsko leto oglasilo 731 učencev in sicer v I. razred 201, mej njimi za slovenski oddelek 136; sprejetih je 91 učencev. Za suplenta je priSel g. Pavlin, g. Vrhovec pa bode imel poskusno leto.
— (Na ljubljanskej volikej realki) se je letos oglasilo samo 199 učencev, 60 menj nego vlani.
— (Kranjski ustavoverci in deželno naše plemstvo.) Prijatelj našemu listu nam piše: Znano je, kako se ljubljanski ustavoverci sučejo krog nemškega našega plemstva, in kako se senilno priklanjajo nasej aristokraciji. Ko je zadnjič „Slovenski Narod" o tej aristokraciji napisal nekoliko hladne proze, oglasili so se takoj v svojem organčku, kričali o republikanizmu, o komuni in Bog ve o kakem rudečkarstvu še! In Boga in vse svetnike so klicali na pričo, da oni ne poznajo boljšega inštituta kakor je plemstvo in da molijo vsak dan, da bi Be nam ohranila aristokracija naša in njihovi gradovi in graščinice! Zdaj pa vprašam, kako se strinja s tem ser-vilizmom okolnost, da se bolehni organ usta-vovercev kranjskih teden za tednom šali z gospodom dr. Bleivveisom, oziroma z njegovim viteštvom. Plemstvo je pač povsodi jedno in isto! če ga častim na tem mestu, ga drugod čez prag pehati ne smem! Vsaj logično se mi zdi tako!
— (Učiteljske službe.) Na jedno razrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani je izpraz-neno učiteljsko mesto z letno plačo 400 gld. Prošnje je vložiti do 5. oktobra t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. — Na štiri-rnzrednej ljudskej šoli v Vipavi je izpraznono mesto učiteljice s 400 gld. letne plače. Prošnje j
je vložiti do 5. oktobra pri okrajnem šolskem svetu v Logatci.
Razne vesti.
* (Grof Belcredi) zdauji predsednik upravnemu sodišču je bil 1823. leta rojen, podo-vršenih filozohčnih in jurističnih študijah stopil je v državno službo, v 1848. letu je *h1 okrožni komisar v Moravskej, kmalu pa je odstopil in živel kot zasebnik do 1854. leta, ko je bil zopet poslavljen okrožnim glavarjem v Znajmu. Od 1861. do 1863. leta je bil načelnik dežel-nej upravi v Šleziji, v 1 1863 postal je podpredsednik v Českej in 1864. 1. mu je bil podeljen naslov tajnega svetnika in postal je namestnik v Čehih. V tem poslovanji v Českej je pridobil vsa srca za se in zapustil najboljše spomine, ko je bil 27. julija 1865 državnim ministrom in ministerskim imenovan predsednikom in poklican na Dunaj. A ko so vkup stopili deželni zbori, je demisijoniral in njegova prošnja se je sprejela dno 3. februvarja 1867. Od tega Časa je živel kot zasebnik do zadnjih dni j, ko ga je cesar poklical na velevažno mesto predsednika upravnemu sodišču. On je baje radi svoje objektivnosti posebno sposoben za to mesto.
* (Avstro-ogrsko prebivalstvo.) Cizlajtanija šteje preko 22 milijonov prebivalcev, Tronslnjtanija pa 15 milijonov, torej vkup 37 milijonov. Po kronovinah pa se razdele. tako-le: Galicija ima 5 053.170 prebivalcev, Češka 5,557.134, Dolenje Avstrijsko 2,321.021, Moravska 2,259.619, Štajarska 1,802.367, Tirolska 765.426 Gorenje Avstrijsko 560.879, Bukovina 119 599, Šlezija 165 772, Solnograd 563.566, Predarelsko 407.3G4, Kranjska 3S8.176, Koroška 240.670, Goriška 114.241, Trst z okolico 241.437, Istra 195.854, Dalmacija. 474.489, Hrvatska 1,855.562, Ogrska z Erdeljsko 13,000.000.
tTiiirll oto v IJiilalJiiiil:
tf>. septembra: Martin Ivanetič , učitelj v pokoji, Hl let Mesta! trp št. 6, za marazmom.
16. septembra: Marija Bastolec, dimnikarskega mojstra udova, 711 let, sv. Jakoba trg št. 8, za starostjo.
17. septembra: Martin Tomšič, delavec, zdaj kaz-
njenec na gradu, 39 let, Ulice na grad St. 12 v kaznilnici, ustreljen.
18. septembra: Antonija Miš, hiflina, 24 let. CJradiSče St. 5, za jetiko. — Uršula Klemenčič, hiSna posestnica, 72 let, Kiinska cesta St. 17, za slabostjo - Janez Rajec, ključavničar, 26 let, Keseljev trg St'. 1, za jettko. — Jera Cmok, hiSna posestnica, 87 I. sv. Petra cesta St. 56. za slabostjo. - Jurij Krali' pazmk pri užitniji, 70 let, sv. Florljana nliee St. 32 za mrtudom. '
19  septembra: Reza Milavec,  hiSnega posestvom   '    mesecev, Žabjak St. 3, za črevesnim ka-
V deželnej bolnici. 17  septembra: Blaž Žorman, gostač, 76 let.
Dunajska borza 20. septembra
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg t bankovcih  .   .   76 gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   77 ,35
Zlata renta.......                                  .   94 * 10
1860 drž. posojilo   .   .       ... 131 [ 50
Akcije narodne banke.....825
Kredi tur akcije.......350 ' 75
b*>ndo»..........in g)
Srebro.......... J
5*pol........... 9   '  88 J
C. kr. cekini........n 56
Državno nauke.......57   " 65
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalci.
Brošurica fabrikaci.j velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosaor, Tr»t. (419—47)
^Za jesensko m zimsko^ 4 saisono l
^  dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, p
A  solidne, to- in inozunske robe za obleko9 K
j  katero najtopleje priporočamo p. n. ončinstvu, T
obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno P
2  facono. (535—2) L
i    Pređstojništvo „uniji hijačev". ►
Trgovski učenec
se precej sprejme v jedno veliko prodajalnico na deželi. Mladenič1 mora biti iz dobre hiše, s potrebnimi vednostiini in zmožen slovenskega in tudi malo nemškega jesika,— Kje v pove. opravništvo „Slovenskoga Naroda". (530—2)
Fin med v satovji
dobiva se pri (526—3)
Oroslavu Dolenci v Ljubljani.
Hiša na prodaj.
V l*ra«ali pri Kranji na prodaj je liffta £1. kjer je zdaj  gostilna in produjalnica, obo-
kana Hlev moćno zidan. Zraven hiše velik sadni vrt; k hiši pripftđati dve njivi 6 mernikov poBctve. Hiša stoji pri testi. Cena hiši je 1600 gld. - Več pove Jože Vrhunce v KranJskeJ Korl. (524—2)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek kre v želodci, migreno, reber, Ščipanje po trebuhu, laslinjenje, slabost), čega
glava boli, če [ma kre v pr ib, mastno Zgago. Telo se hitro sristi. V hruiuorjih razpusti bolezunsko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Daviei in tifusu vzamejo vso zlobnosl in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diSi zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi •/, niiijlieoiio ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a ilaeon 30 in 50 kr. av. velj. (217—34)
1 "
0 <a) GA bc
O
1 P
-5
n
rt O
-° -2
e 1
bJD b
.a I
►I
Iq
s I
^ S & *o oi w « .
I .a i a k* 3 ^ ■ I
— on
"S* -
gQ h4
■   H s*
9 t.
d i*
o 1
» rt
§ 3
B I
-
i« 1
XL a 'C sL*
l.a
Za jesensko in zimsko saisono
dobili smo ravnokar bogato i/.hirko lepe in trpežne robe za obleko
in priporočajoč p. n. občinstvu najokusnejSe, najmodnejŠo in cene iz-ilelke, prevzemamo tudi robo za narejanje obleke.
Spoštovanjem
J. Casermann & Comp.,
/r,26_3) gledališka ulica, v PafsinoTpj hiši.
G i 4k I* u r g: t Mu^m 1»a 11111 «*■•- j n
Svarilo: Ker se veCkr«tt poskuša, moj preparat z drugimi popolnem nevplivnimi, da, večkrat celo Škodljivimi mešanicami nadomestiti, opozorujciii p. 11. kupovalce, naj pazuo in odločno J. NuMNlMMiiiier-jevo l.iiia-/,el«'Aiio- iu kintt-iiiulitga'vino zahtevajo.
Kina-železno-malaga-vino
je j edin popolnem zancaljiv ta neškodljiv na zobe vplivajoč dober pri-pripomoček za m«prav!ia.ii|e in čiščenje krvi, za hitro odpravo l»le«liee in za odprav«! |»oiiftuuiiJkujai krvi, proti boleznim v /.elodei. migreni, ikotlgroitiu«, Hkr<»l'iil«»ziioNli. proti boleznim v Jabolku, golttauei in na plučali.
Kina-malaga-vino,
posebno krepile« porrmč.ek za slabotne otrok« in ženske po prestanih težkih boleznih, osobito po otročjej postelji.
Spričevala: V raznih slučajih rhahitise. skroiuloze, anemije rabil sem kin(i-ivfizni>-)nnlagu-rino od g. lekarja ./. Nitssbautner-ga ; uspeh je bil zrlo ni/m/, ,1 in jaz morem to vino zaradi hhL( preburljicosti, okusnosti in izn\stiu'(/(i urinh-n najtopleje priporočati.
Na Duiiaji, v deeombrii I8SO. (441—3)
Dr. Fikrtli.
c. kr. vseučiliščni docent, predstojnik odd. obč. poliklinike.
Potrjujem, da sem v li>ia-£eUzno-tnalapa-pinu lekarja g. Nuse-haioticr-jit v < W»rci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati.
Line, na D., 1880. Prof. dr. J. B. Thaler s. r.
Radostno potrjujem podpisani, da je kinn-i<"h zno-mahu/a-vino lekarja g. .7. \nsshiinmer-ja preparat izvrstne đobrosfi in rjifivmisti ter svojej lastnosti nnivžitvlj krvi in pospešujoč jnr-htfljriije in da vse drugo železne preparate zelo prekosi,
Line na D. Dr. 1^. Winteruitz.
Pošljite mi s prihodnjo poŠto 10 steklenic VaSega kina-železno-malaga-vina, kateri je mojo ženo, ki več let trpi na spodnjem telesu, smrti rešil.
Na Dunaji, 18. oktobra 1880. Dr. Ig. WelM*».
Razposiljalna zaloga: J. Nussbaumer, lekar v Celovci.
Zaloge za Kranjsko. V Ljubljani:  CJ. Piccoli, lekar.  V Metliki: F. vli»<lit», lekar. V Radovljici: A. Koblek, lekar.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Arraie
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*4
1511