214. številka. Ljubljana, sredo 21. septembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja veak dan, izrzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za nv »t to-ogorske dež«le za celo leto l'i £]., za pol leta S gl., za četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld.. za četrt leta .">' ^hl. .'10 kr., /.a en inepec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mese«-, HO kr. za ćetrt leta. — Za tuje de '.el e toliko već, kolikor poftuftaf .znaša. 'A.i gotpodfl nčiteljo na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana sena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J g-ld. 50 kr., po pošti nrejenmn za ćetrt leta '•'> uold. — Za oznanila ne plačuje od četiristopue petit-vrste *» kr., če, hu oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vnićajo. — Uredništvo je v L j ubij ani v Franc Kolmanovj hiši gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca se prične novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem Času ponovć, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „ Slovenski Narod w velja : Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.....3 gld. 30 kr. Za jeden mesec .... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — kr. Za jeden mesec .... 1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Opravn,istvo S/o t: Naroda,«. V I, gu l»l |.-t ni, 20. septembra. —.r.— Z lističem, ki se zove „Laibacher AVochenblatt" in je jetični organček umirajoče naše ustavoverne stranke, ne pečamo se radi. Ta žumalček brca in suje na vse strani in posebno se razradosti, kadar mu je dana priložnost, da zasadi v nas tisto malo majajočih se zob, ki jih nosi v svojej čeljusti. Ako se stvar jasno pregleda, je ta „Laibacher Wo-chenblattek" nam nasproti grozovito nehvaležen, ker v istini se redi ia pase jedino le od našega lista, ter pozoblje vsak ostanek iz naših predalov. V zadnjej številki omenjenega „\Vochen- Listi iz tujine. XIII. Crevalcore, v Malega Šmarina dan 1881. Dragi prijatelj! kolik razloček mej bučnim in hrupnim življenjem veličin mest, kakor Milan in Firence, v katerih sem prebival zadnje mesece, in pa mej mirnim in tihim, jednoličnim gibanjem v prijaznem selu, kjer bivam z rodbino svojo uže par dnij in ostanem do konca meseca. Crevalcore, oddaljeno od Bo-lognt par ur, kakor n. pr. naša gorenjska mesta od Ljubljane, je, akoravno bi se vsled ličnosti svojih poslopij, čednosti ovojih ulic in po dru-zih Bvojih napravah moglo na stran staviti marsikaterim mestom, vender-le samo selo, broječe kacih 20O0 duš in središče velike občine, katera šteje čez 12.000 prebivalcev. Leži v prijaznem rodovitem kraji, proti Bo- blatta" oglasil se je jeden prvih diplomatov naše ustavoverne stranke ter je izpraznil koš svoje modrosti v podobi uvodnega članka. Ta uvodni članek, katerega stil po procesnih spisih diši, tako da se njega duševni oče brez vsake težave lehko ugane, je interesanten iz dveh ozirov. Na prvem mestu zategadelj, ker nam članka pisatelj obeča, da nam nemška večina v kranjskem parlamentu ne bode na pravljala nikacih demonstracij. Gospod Desch-mann in njegova garda bosta torej pridna in lepo mirno razpravljala deželnega zbora posle. Nam je to tudi po ušeči, ali če stvar ostro pre gledamo, moramo reči, da se ustavoverna naša večina drugače obnašati ne sme, kakor pohlevno in krotko. Komur poteka dražega življenja nit, ta se mora držati dijete, vsake ne-zmernosti ter otrpli nogi zavijati v kožuhovino in piti grenke čaje in druge take tekočine! Samo ob takem življenji je mogoče, da se malo podaljša živobitje! Ravno taka je z našo „nemškoM večino v deželnem /.boru! Hujlega bolnika v celej deželi nij, in če bi ta nesrečni bolnik le malo takisto čez vojnice udaril, potem mu tiči smrt za tilnikom, tako da bi se moral zgruditi v grob prerani! Grof TaulTejeva vlada utrdila se je uže tako, da se jej nij treba tresti pred kranjskim deželnim zborom in njega ustavoverno večino. Da je to Istina, istina kakor iz evangelija vzeta, nam gospodje naši Nemci sami verujejo! In ko bi naši ust a-voverci količkaj nadležni postajali (končno je vsak komarček s svojim želom nadležen, če tudi ne nevaren!) ter bi delali kake kaprijole, potem bi jih grof Taaffe naposled ipak utegnil postaviti hipoma na tist prostor mej ljubljansko reduto in ljubljansko deželno sodnijo. In če bi jih doletela taka o soda, prepričani smo, da bi jih logni obrobljenem z gorami, a drugače čisto ravnem. Potil sem se dosti v Firenci, o zdaj porabim prijazno vabilo prijatelja ter se vstavim tu za par tednov, da uživam čisti zrak ter Bfl bavim z lovom in ribarstvom, a pozneje pa morda gremo na trgatev. Pozabiti pa nečem tudi svoje obljube ter ti pridno dopisovati in tako nekoliko popraviti svoj stari greh — mol čanja. Tu v prijaznej vrtnej lopi, v hladnej senci sedečemu, bode mi najlepša prilika prebrskati zapiske svojega dnevnika in ti priobčiti, kar bi te utegnilo zanimati. Za me ima to tudi neko prijetnost, kajti v duhu s teboj bodem potoval še jedenkrat po raznih krajih, ter živo si nazaj sklical v spomin marsikatero krasno uro. Saj veš, da uže od nekdaj sem rad potoval okolo in še zdaj se rad spominam dijaških svojih počitniških izletov „per pedes apostolorum". Se-li še spominaš Ti najinega ekskurza v Idrijo, Vipavo, Gorico, Trst itd., na tistem tlaku stoječe nikdo ne obžaloval, še gospod deželne sodnije predsednik ne, ki gleda čez svoje okna ravno na tist trg! Nikdo bi jih ne obžaloval, ker tako sterilne majori tete še nikdar v svojem zboru imeli nijsmo in je nikdar več imeli ne bodemo, če je še kaj pravice pod Božjim nebom! Ako naši u-*tavoverni gospodje ne bodo uganjali nikacih demonstracij, je to sila pametno in njim samim v mogočno korist. Živeti hočejo, zategadelj se bodo držali parlamentarne dijete! S svojim oskromnim obnašanjem izvršili bodo čin samolastne svoje rešitve! Ali naj se čudimo? Kratko nikar! Končno pograbi vsakdo, topeč se v valovih, po najšibkejšej vejici, da še celo po slamici, da bi so ohranil na vršini, da bi ai rešil življenje. Zakon narave je tak, da živi rad vsak, in temu zakonu se tudi kranjskega deželnega zbora zdanja večina ubraniti nij mogla. Zategadelj bodo pridni, ter krotko sedeli na svojih sedežih, ter tiho izpolnjevali svojo nalogo. Omenjeni članek je pa interesanten tudi še iz druzega ozira! Naš ustavovemi prorok porabil je to priložnost, ter zabavlja ne samo na nas, temveč hort! hort! — tudi na svoje prijatelje po Češkem in &tajarskem! Tu beremo, da se kranjska ustavoverna stranka nikdar ne udeležuje nepotrebnih demonstracij, in da ne randalira, nikdar brez nzrokOV, kakor to delajo ustavoverci po Češkem in &ta jarskem! Ko bi kdo hotel tako hudoben hiti, d« bi dotično številko ljubljanskega \Voehen-blatta poslal dr. Herbstu, ki ravno zdaj ropota po Češkem, ali dr. Reehlnuerja, ki je ravnokar ropotal po Štajarskem, to bi se ulila ploha na ubogo našo ustavoverno kliko, ter bi jo premočila do kože in kosti! To bi bil prepir! ko sta na „Veharšah" nekako spuntali se Tvoji L»ogi in sem uže mislil, da Te bodem moral „štuporamo" nesti v Idrijo do „Ari-glerja" ? Nesrečni krč zdaj v levej zdaj v desuej nog!, a nazadnje v obeh ob j'dnem, postavil je bil nekako čisto „fuori ili eombat-tiniento" Ti v takem podjetji najvarnejši ekstremiteti No, človek se vsega privadi, še celo smrti, in tako privadili sta se tudi Tvoji nogi kaj izvrstno. Saj pa tudi nij bila mala reč za mlada dva mestna, daljne hoje le malo vajena „škricinaneka" udariti jo kar prvi dan čez Vrhniko po starej cesti pa notri do Idrije. A vender sva slavno izpolnila to zadačo in čvrsto korakala vedno dalje. Dandenes bi pač tudi moji nogi se začeli puntati, da jima naložim jednako nalogo, kajti nositi bi jima bilo dokaj večjo pezo, nego onda, ko sem bil suh kakor prekajen slanik. Nu, zato so pa železnice bile iznajdene, da človeku, ki nijma praznega žepa, nij treba mučiti svo- Ali če bi prepir še tako razsajal, mi bi meja spodobnosti nikdar ne prekoračili tako zelo, da bi izrekli: Pack schliigt sich, Pack ver-tragt sich! Da pa bode svet zvedel, kakov ton da vlada v organu naše ustavoverne stranke, naj končno povemo, daje ustavoverne te klike glasilo govoreč o domišljenih prepirih mej našo stranko upotreb-Ijevalo ono prislovico ter ž njo napadlo nas in slovenski narod! Vsak po svoje! __ Politični razgled. Notranje le. V Ljubljani 20. septembra. Zdanjej vladi Taaffejevej nihče ne odreka, da nijma res dobre volje izvesti princip jednako-pravnosti, se ozirati na narodne in gospodarstvene težnje vseh avstrijskih podanikov jednuko. To je vse lepo, hvale vreden priucip, a kaj hasne, če se ne izvede Skoro neumevno je, kako da Taaflejeva vlada tako počasi postopa, kot bi nič ne vedela, da so narodi nezadovoljni, da dalje čakati ne mogo. Najslabeje mej vsi mi narodi pa se godi Slovencem na KorosUein Kar s silo jih hote ponemčiti, jim vzeti najblažji čut, najsvetejšo svetinjo. In vlada V „ Vladni mlin" melje počasi! Se li boji ustavovercev? Ne, saj vender vidi, da so razkosani, razcepljeni. Zakaj vender vlada ne usliši uže jeden-krat milih slovenskih glasov iz Koroške, zakaj jedenkrat ne varuje Slovencev tam gori in jim ne da slovenskih šol? Vsak se naveliča, še celo berač, a Slovenci nijso berači, oni so tudi del avstrijskega telesa, oni imajo pravico zahtevati za-se istih pravic, kot jih uživajo drugi. Mnogo se je govorilo in pisalo o shodu laškega kralja z našim cesarjem, te glasove je kar zadušila vest s severa, da sta si v Gdanskem podala nemški in ruski cesar roke. To se je zgodilo hitro, nepričakovano, ravno tako tajni so vstali tudi dogovori, mej vladar jema. Zdaj se zopet poroča, da se prav kmalu snideta avstrijski in ruski cesar. Kje in kedaj Be snideta, se nij še določilo. Mi bi želeli, da se vladarja prav kmalu sešla. da bi se z Rusijo utrudilo prijateljstvo, Nemčiji pa pokazal hrbet, ker itak vsi vemo da od Bismarka nij-niaino pričakovati nič dobrega. Ustavoverci si na vse načine napenjajo ugibati, kaj se je neki pri tem shodu dogovorilo. Posebno angleški listi so v zadnjem času jeli delati po svoje konjekture. Tako piše „Standard" : Grof Subarov, ruski poslanik v Bero-linu, ki je zdaj na poti v Pariš in London, ne potuje samo za zabavo. On je pooblaščen, da povabi francosko iu angleško vlado v sodelovanje pri skupnem postopanji, da se zatro politične zarote in umori. V Angliji je njegova misija omejena na to, da dobi razširjenje iz-ročevalnih pogodeb pri političnih prestopkih. Zdaj ravno zvem, da ta mis'ja nij njegova jedina naloga, ker pravo v Gdanskem ustanovljeno poslopje je bila zopetna alijanca, ki je rusko mejo premaknila do Balkana, Bosno in Hercegovino oddala Avstriji in naredila pot. po katerej se popolnem razkosa otomansko kraljestvo. Kratko, v Gdanskem se je zopet San Štefanska pogodba postavila v veljavo, z jednako razdelitvijo plena". Tako prisojajo angleški listi mnogo pomembe temu shodu. „Pali Mali Gazette" pa meni, da pomeni alijanca treh cesarjev ali mir ali pa razd?janje Turčije. ltii«Ui cesar je izdal ukaz, ki ureja vojaško plačo iu posebno pomnoženje. Rusija se je v slednjem času posebno začela brigati za svojo vojsko. — V Moskvi bode prihodnje leto od 16. maja do 15 septembra razstava. Kaj je bil pravi uzrok vojaškej vstaji v Itajiri je težko določiti, ker skoro vsak poročevalec ve povedati drugače, umeje se, da tudi vsak odločno trdi. da jemlje svoja poročila iz najboljših virov. „DaUy NewsM menijo, da je to vstajo prouzročilo jedino le arabsko sovraštvo proti Turkom. Trije obristi so ambci in za njimi gredo tudi drugi Arabci. Poleg tega pa se je še raznosel glas, da se bodo odpustili vsi arabski oficirji odpustili in le turški pridržali. To je vojake vnelo. Baje, da še vedno nij prav mirno. Predsednik Zjedinjenih držav Ciiarfiol«! še vedno živi. A zdaj skoro ne misli nihče več, da bode ozdravil. Pravijo, da nij bil smrtno obstreljen, da bi ga bili lehko rešili smrti, naj so ga imeli v rokah vešči zdravniki; a ti slednji se nijso dobro spoznali v svojem poslu in mu nakopali smrt. Dopisi. K Dunaja 18. septembra, [Izv. dopis.J (Petra B. Bilke pogreb.) Zadnjo sredo 14. septembra izročili smo materi zemlji jed-moči, da bi pridobile vse dozdanje „ustavo-1 m»ga najplemenitojših na Dunaji bivajočih slo-verne kulturne boritelje" za nemški klub. j van8kih'rodoljubov Petra B. Bilko, bivšega Koliko moč pa bode imel ta nemški klub, ki i ... " . . ... . _ , . .....,„.; s ravnatelja v Avstriji slovečega odgajališca. Bilka narodil se je 4. majnika 1820. 1. v mestu Boskovieih na Moravskom. Njegovi stariši hode se ve da obsežni samo čisto nemško kri, nam znači ta brzojav „Pest. LI." : „Avstrijska vlada je popolnem zadovoljna z ustanovljenjem nemSkega kluba, ker bi so naravno od ustavoverne stranke morali ločiti Italijani, Rutenci in veliki posestniki in bi naredili srednjo, zmerno stranko." v manj«* d>isaive. akoravno revni, dali so svojega sina Petra, ker je bil kot učenec zelo marljiv in nadarjen, v gimnazij. Modroslovske nauke dovršil je Bilka na Dunaji. L. 1844 začel je predavati v višjih Shod ruskeira in nc»m»kc»ira cesarja gimazijskih razredih Ilermanovega odgajališča, v Gdanskem š-* vedno daje časnikarjem povod 11. 1850. prišel je ta zavod v njegove roke; sredstva za to posodile so mu plemenite ro-dovine, katerih sine je podučeval v zavodu. Do leta 1874. vodil je B. ta zavod s vso skrbnostjo in umnostjo. Pod njegovim vodstvom postal je znamenit in zarad tega prihajali so vanj sinovi najplemenitejših rodovin, ki so zdaj na visocih mestih in na glasu v vsej Avstriji. Taki ho knezi Lichtenstein, Jablanovski, grofje Potočki, Deym, Kannitz, Nugent, Lažansky, Traun, Draškovič, Keglevič, Majthenvi, Bethlen, baroni Ožegovič, Pirquet, Beckers in mnogo druzih. Bilka je bil Slovan skozi in skozi. Nij je bilo na Dunaji slavnosti, h katerej on ne bi bil prišel. Nas Slovence imel je posebno rad. Kolikorkrat sem ga srečal, pozdravil je vselej slovenski, naš jezik je umel popolnoma in govoril v njem dobro. Kjer je mogel, navduševal je za Slovanstvo. Naše društvo „Slovenijo", v katero je često prišel k slavnosti m, je z najlepšimi besedami pohvalil. Jedenkrat mi je rekel: „"Pravijo, da ste Slovenci revni, pa to nij res, navdušenost imate večo, kot marsikateri velik, bogat narod, in to je lep zaklad". Bilka je v svojem rodoljubji prinašal velike žrtve za povzdigo Slovanstva na Dunaji. Slovanske besede, slovanskega pevskega društva, Sokola, akademičkega spolka in več dunajskih čeških društev bil je Bilka častni član. Pred letom dnij praznovali smo GOletnico Bilkovo v Musikvereinssalu. Slavnost osnovalo je slovansko pevsko društvo. Udeležitev bila je velikanska. Velike dvorane bile so prepolne, 1J vidi j nad 1200. Sodeloval je tudi nemški Schubertbund. Pogreb Slavnega slovanskega rodoljuba bil je veličasten. Z Moravskeua so došle deputacije iz Boškovic, iz Prerova in Brna. Slovansko pevsko društvo, Slovanska beseda, Sokol, akademički apotek, Pokrok, Slavoj, Lumir, Zaboj, Komenskv, Občanska Beseda v Leopol-dovem, iz Shneringa, iz X. okraja, Kollar, vsa ta društva, udeležila so se v velikem številu pogreba. Tudi od „Slovenije" je bila deputacija. Slovansko pevsko društvo pelo je v cerkvi Tovačovskega „Libera \u a nemški Schubertbund, katerega nemškega društva bil je Čeh Bilka častni član, zapel je nagrobnico „Schlum-mere sanft". Cerkev bila je polna. Na centralno pokopališče spremilo je ostanke dražega rajnika nad 50 kočij. Nad grobom pelo je slovansko pevsko društvo dva zbora Tovačovskega, predsednik slovanskega pevskega društva dr. Lenoch govoril je krasno nadgrobnico ; Čul si ihtenje in jokanje, da te je presunilo. jih beder, nego da mor. s primerno naglostjo broditi okolo po svetu, kakor jaz to zdaj delam. Čez par tednov namreč se vrnem v Milan, od lam pa v prvej polovici prihodnjega meseca v Bukurešt, kjer ostanem kake štiri mesece potem pa hnjd' naprej, morda z nova proti bratskoj Rusiji. „Danes tukaj, jutri tam", to je parola dveh slovenskih Ahasverov, ki se glasiva zdaj v predalih „Slovenskega Naroda", zdaj iz jednoga, zdaj iz dražega dela Evrope. Nu, Evropa skoraj da je pretesna pravemu Ahasveru, kakor je to gotovo italijanski operni pevec, katerega umetnost vodi v vseh pet delov sveta. Tudi od mene dobil bi bil lehko uze zdaj pisma iz Havane na amerikanskem otoku Kuba ali pa iz Meksike, za kamor sem imel ponudbe, no, nijsem imel za zdaj posebnega veselja podajati se v te kraje, kjer letos posebno hudo razsajeti „žolta zimnica" in pa „črna bruhalica". Dva draga mi prijatelja, s kojima sem se po- slovil lani, jaz odhajajoč v Rusijo, ona dva v Ameriko, počivata danes uže na. hladnem dnu neizmernega oceana, umrša oba na brodu, vračajoča se uže nazaj iz kužnih teh krajev, oba v cvetu svojih let in krepka in zdrava poprej. No, tu mi je pa vender se ljubše, da me pi kajo italijanske mušice „zanzare", kojih je posebno ooilo v Firenci letošnje izredno vroče poletje, nego da bi se z menoj pasle požrešne ribe velicega oceana. In tako se tedaj rajši vozarim sem ter tja po kopnem v železniških vagonih, v katerih se uže kar nekako čutim doma. — . septembra: Martin Ivanetič , učitelj v pokoji, Hl let Mesta! trp št. 6, za marazmom. 16. septembra: Marija Bastolec, dimnikarskega mojstra udova, 711 let, sv. Jakoba trg št. 8, za starostjo. 17. septembra: Martin Tomšič, delavec, zdaj kaz- njenec na gradu, 39 let, Ulice na grad St. 12 v kaznilnici, ustreljen. 18. septembra: Antonija Miš, hiflina, 24 let. CJradiSče St. 5, za jetiko. — Uršula Klemenčič, hiSna posestnica, 72 let, Kiinska cesta St. 17, za slabostjo - Janez Rajec, ključavničar, 26 let, Keseljev trg St'. 1, za jettko. — Jera Cmok, hiSna posestnica, 87 I. sv. Petra cesta St. 56. za slabostjo. - Jurij Krali' pazmk pri užitniji, 70 let, sv. Florljana nliee St. 32 za mrtudom. ' 19 septembra: Reza Milavec, hiSnega posestvom ' mesecev, Žabjak St. 3, za črevesnim ka- V deželnej bolnici. 17 septembra: Blaž Žorman, gostač, 76 let. Dunajska borza 20. septembra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg t bankovcih . . 76 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 ,35 Zlata renta....... . 94 * 10 1860 drž. posojilo . . ... 131 [ 50 Akcije narodne banke.....825 Kredi tur akcije.......350 ' 75 b*>ndo»..........in g) Srebro.......... J 5*pol........... 9 ' 88 J C. kr. cekini........n 56 Državno nauke.......57 " 65 lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalci. Brošurica fabrikaci.j velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosaor, Tr»t. (419—47) ^Za jesensko m zimsko^ 4 saisono l ^ dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, p A solidne, to- in inozunske robe za obleko9 K j katero najtopleje priporočamo p. n. ončinstvu, T obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno P 2 facono. (535—2) L i Pređstojništvo „uniji hijačev". ► Trgovski učenec se precej sprejme v jedno veliko prodajalnico na deželi. Mladenič1 mora biti iz dobre hiše, s potrebnimi vednostiini in zmožen slovenskega in tudi malo nemškega jesika,— Kje v pove. opravništvo „Slovenskoga Naroda". (530—2) Fin med v satovji dobiva se pri (526—3) Oroslavu Dolenci v Ljubljani. Hiša na prodaj. V l*ra«ali pri Kranji na prodaj je liffta £1. kjer je zdaj gostilna in produjalnica, obo- kana Hlev moćno zidan. Zraven hiše velik sadni vrt; k hiši pripftđati dve njivi 6 mernikov poBctve. Hiša stoji pri testi. Cena hiši je 1600 gld. - Več pove Jože Vrhunce v KranJskeJ Korl. (524—2) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek kre v želodci, migreno, reber, Ščipanje po trebuhu, laslinjenje, slabost), čega glava boli, če [ma kre v pr ib, mastno Zgago. Telo se hitro sristi. V hruiuorjih razpusti bolezunsko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Daviei in tifusu vzamejo vso zlobnosl in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diSi zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi •/, niiijlieoiio ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a ilaeon 30 in 50 kr. av. velj. (217—34) 1 " 0 -)nnlagu-rino od g. lekarja ./. Nitssbautner-ga ; uspeh je bil zrlo ni/m/, ,1 in jaz morem to vino zaradi hhL( preburljicosti, okusnosti in izn\stiu'(/(i urinh-n najtopleje priporočati. Na Duiiaji, v deeombrii I8SO. (441—3) Dr. Fikrtli. c. kr. vseučiliščni docent, predstojnik odd. obč. poliklinike. Potrjujem, da sem v li>ia-£eUzno-tnalapa-pinu lekarja g. Nuse-haioticr-jit v < W»rci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. Line, na D., 1880. Prof. dr. J. B. Thaler s. r. Radostno potrjujem podpisani, da je kinn-i<"h zno-mahu/a-vino lekarja g. .7. \nsshiinmer-ja preparat izvrstne đobrosfi in rjifivmisti ter svojej lastnosti nnivžitvlj krvi in pospešujoč jnr-htfljriije in da vse drugo železne preparate zelo prekosi, Line na D. Dr. 1^. Winteruitz. Pošljite mi s prihodnjo poŠto 10 steklenic VaSega kina-železno-malaga-vina, kateri je mojo ženo, ki več let trpi na spodnjem telesu, smrti rešil. Na Dunaji, 18. oktobra 1880. Dr. Ig. WelM*». Razposiljalna zaloga: J. Nussbaumer, lekar v Celovci. Zaloge za Kranjsko. V Ljubljani: CJ. Piccoli, lekar. V Metliki: F. vli»