SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 15 IZOIA
MAHTDR
CENA 50 SIT
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 66310 IZOLA - ISOLA
ALI SE SVETNIKI HECAJO?
Razlika med svetniki in svetniki je evidentna. Prvi so v glavnem na onem svetu, drugi pa še vedno med nami, prvi so bili v glavnem ubogi in dobre duše, drugi so kar so in bolj ubogljive duše (vsaj strankarsko), prvi so počeli dobra dela, drugi pa bodo to šele morali opraviti. Poleg teh razlik, ki so vseslovenske obstaja še ena, čisto izolska. Pravi svetniki niso bili preveč humoristično naravnani, dandanašnji svetniki pa se očitno radi pohecajo.
Nekaj takšnega se je dogajalo na zadnji seji občinskega sveta na Kateri so svetniki zavrnili vse tiste predloge, ki so se zdeli racionalni in dogovorjeni, toda, ker je ocena o tem, kaj je1 pametno in kaj ne očitno zgolj v njihovih rokah jim to pravico prepustimo, nam pa ostaja le to, da v imenu nekakšne nemočne javnosti skušamo od daleč oceniti, kako se pri tem vladanju obnašajo.
Največje presenečenje zagotovo predstavlja zavrnitev predloga za povečanje sredstev za dodelitev stanovanjskih posojil v občini. Prosilci, ki bi si radi s temi posojili vsaj delno uredili stanovanjske razmere namreč nestrpno čakajo na svetniški dvig roke (kar bi se morda lahko štelo za dobro delo), a ga ne dočakajo. Nič čudnega, saj je med 23-timi svetniki kar 14 takšnih, ki imajo lastno hišo, vsi drugi pa rešene stanovanjske težave, tako da jih zagotovo ni med tistimi s prednostneliste. Če je bilo prav razumeti je jabolko spora v tem, da komisija za dodeljevanje posojil strankarsko ni ustrezno sestavljena. Glede na to, da bo v sredo občinski svet sprejemal zgolj osnutek statuta občine lahko prosilce potolažimo, da jim vsaj še mesec dni ne bo treba poprijeti za zidarsko žlico.
Presenetljivo se je obrnila tudi razprava o urejanju cestnega prometa in parkiranja v mestu. Predlog, ki ga je pripravila občinska inšpekcija, sprejela in v obravnavo poslala pa komisija za tehnično urej
prometa, je pogorel še preden je dobro ugl svetlobo aneva, kar seveda ni nič čudnega, saj so mnogi svetniki v tem primeru bili osebno prizadeti in so odločali svojim interesom primerno. Šlo je tako daleč, da so bili nekateri očitno prepričani, da bo treba ulice barvati (rumena, modra cona itd...), drugi so pomešali lastne interese z interesi lokalov, ki jih ima|0 v starem delu mesta, tretji pa so menili, da mora imeti takšen predlog vsaj deset strani strokovnih razlag. Končni rezultat je seveda ta, da do prvega maja ne bomo imeli nič in da imamo zdaj polne ulice in parkirišča, za sezono pa zagotovljen kaos. Lahko da je predlog zares čisto zgrešen, a predlog je le in svetniki bi se morda lahko odločali vsaj o tem, komu bomo dovolili vožnjo in parkiranje v mestu, komu pa ne. Pa ni bilo nič.
Zato pa so bile stranke dobro usklajene ob predlogu za občinskega tajnika, ki so ga svetniki gladko zavrnili, pa ne zato, ker bi imeli kaj posebej proti predlagani kandidatki, pač pa zato, Ker jim bolj diši enkratna zasedba vseh funkcionarskih in upravno vodstvenih del. To pomeni: če bo naš kandidat vodja te enote, potem pristanemo, da je njihov kandidat vodja druge enote, sicer pa smo proti. Mešanje kart s kandidati se nadaljuje.
Ko strankarsko poslušnost križamo z egoističnimi interesi svetnikov dobimo najslabšo možno zmes oblasti. Tega pa si Izolani ne zaslužimo.
Mef
K UL BaTEI
llfci
JI
MED NAMI
Še pred dobrimi štirinajstimi dnevi smo na tej strani zapisali, da v izolski občini doslej nismo imeli primerov stekline, prejšnji teden pa so izolski lovci dobili kar dve potrdili, da so uplenili stekli lisici. Kaj takega je bilo pravzaprav moč pričakovati, saj bi bilo nenavadno, da bi se ta nevarna bolezen izognila zgolj izolski občini, vendar pa je opozorilo na
previdnost zdaj še posebej potrebno. Veliko število ljudi v teh dneh hodi po gozdu in napira šparglje, potem bodo prišli na vrsto gobarji, sprehajajo se rekreativci in lastniki psov, po gozdičih in poljih se potika neverjetno veliko psov in mačk. Prav je, da Vas opozorimo:
STEKLINA |E NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN !
Če se vam zgodi, da vas obgrize lisica ali katera od drugih živali, ki je pred tem doživela srečanje s steklo lisico, se vam ne piše nič dobrega. Država in lovci bodo seveda storili svoje, največ pa je odvisno od tistih, ki se radi podajate v naravo. Lisice so plašne živali in njihovi napadi na človeka so skoraj neznani, zato pa se bolj izogibajte psov in mačk. O sumljivih živalih pa čimprej opozorite policaje ali lovsko družino.
mmmm mm
VESELE VELIKONOČNE
PRAZNIKE
Izola vabi
Vjjeme
NOVOGRADNJE. ADAPTACIJE
ZUNANJE UREDITVE
BLAGOSLOVL jENO VELIKO NOČ
Krščansko praznovanje velike noči je predvsem praznik upanja. Zmaga življenja nad smrtjo ima v vsakdanjem "navadnem" življenju tisoče odtenkov: da raznovrstno trpljenje velikega petka nima zadnje besede; da je zlo, v različnih izvedbah, daljnoročno obsojeno na neuspeh; da bodo tisti, ki ga sedaj morda z velikim pompom in ponosom počenjajo, nekega dne osramočeni...
Morda se zdijo te besede pretežke in preveč zares. Ob preprostem barvanju pirhov in drobnih užitkih pri danes vse bolj izjemnem kosu pršuta se res ne more preveč "duhamorno" filozofirati. Pa vendar: ftirhi nam govorijo, da je smrt premagana - kot piščanček priklju-je iz "mrtvega" jajca v novo življenje, tako je Jezus vstal iz groba; pršut in meso pa tudi spominja na Jezusovo "meso", ki je trpelo na križu. Podobno hren spominja na ostre bolečine, rdeči pirhi na kaplje krvi, praznični kruh je spomin zadnje večerje in evharistije... Simbolna govorica velikonočnih običajev nas lahko, če hočemo, popelje h koreninam njihovega nastanka. S tem poglabljajo in os-mišljajo našo vero in povezanost z Bogom. Lahko pa ob simbolu ostanemo neprizadeti in ne pustimo, da nam spregovori.
Še sreča, da so ta znamenja tudi "užitna" - kar npr. prometni znaki, niso!
Letos pri nas popravljamo in barvamo še posebno velik "pirh" -našo župnijsko cerkev sv. Mavra. Tudi ta je še posebej veliko in zgovorno znamenje. Tako prej v svoji podrtosti, kot sedaj v "upanju polnem nakazovanju nekdanje in prihodnje lepote".
Ko se vam iskreno zahvaljujem za vašo velikodušno pomoč in seveda nanjo upam tudi vnaprej, naj bodo tudi voščila v tej smeri: Postanimo tudi sami živa znamenja velikonočnega sporočila. Pustimo za sabo vse, kar je slabega, hudobnega in podrtega ter se odprimo življenju. Življenje in upanje pa hodita z roko v roki - in z božjim blagoslovom še zanesljivejše. Dva tisoč let izkušenj je le nekajkrat po pedeset....
Andrej Sedej, župnik
Saj ne boste zamerili, če ob voščilih navedem tudi številko žiro računa Župnijskega urada in vas prosim za pomoč pri popravilu naše cerkve:51430-621-1060 05 1205110-5538/16.
Imamo tudi novo telefonsko številiko: 65 545. Pokličite nas, da se kaj pogovorimo.
Še bolje pa bo, če nas obiščete!
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo.
Plavalne urice in Delfin
Otroci, ki smo v mesecu marcu obiskovali plavalne urice v bazenu hotela Delfin, se zahvaljujemo organizatorjem prijetnega "čofotanja", zlasti učiteljici Antonelli.
Hkrati pa se sprašujemo, kaj smo naredili narobe, da nam je direktor hotela prepovedal nadaljevanje učenja plavanja, saj smo bili vsi tik pred tem, da splavamo.
Starši dodajamo, da smo bili ogorčeni nad vedenjem direktorja, ki nas je dobesedno napodil iz garderobe bazena in pričakoval, da 3 do 5 letne otroke preoblečemo kar na hodniku pred bazenom. S tem se je naš obisk bazena v Izoli končal.
Otroci in njihovi straši (imena so v uredništvu)
Zahvala osebju ZD Izola
Sem bolnica z diagnozo Scleroza mul-tipleks. Žal ta to bolezen še ni zdravila. Pomaga le veliko dobre volje in fizioterapija ter obvezno izogibati se fizičnih naporov in psihičnih stresov. Za opravljanje fizioterapije sem dobila napotnico od dr. Dernikoviča. Toda do ambulante, ki je v drugem nadstropju, je zame velik fizični napor. Res je osebje ponudilo pomoč - reševalci za prenos - toda žal je to osebno zame psihični stres.
V zvezi s tem je bilo dogovorjeno, da bodo fizioterapijo opravljali na domu. Tako je deset dni prihajala fizioterapevtka Vanda k meni domov in opravljala fizioterapijo. Seveda je zaradi tega v ambulanti za cca. dve uri ostala sama fizioterapevtka Irena. Povedati moram, da ne stanujem v Izoli - ampak na hribu, na Maliji. Za nudeno pomoč in razumevanju se osebju Zdravstvenega doma Izola zahvaljujem in seveda priporočam.
Kleva Nadja
SVETNIŠKE PLAČE
Vzpodbudili so nas nekateri vaši zapisi, ki obravnavajo tako imenovane "plače občinskih svetnikov", še bolj pa nekatere odločitve Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za katere menimo, da so najmanj v oporeki z odločitvami občinskega sveta.
S tem ne želimo pričeti polemike v vašem časopisu, ampak vas želimo le obvestiti o dejstvu, da nemalo svetnikov nima o tem vprašanju enakega mnenja in da je naš predstavnik v komisiji (edini od navzočih) razpravljal in glasoval proti odločitvam komisije (sejnina 5.000 SIT na delovnega telesa občinskega sveta ter še - 27.000 SIT
mesečne plalče svetnika), tako glede načina podelitve svetniškega tolarja (izdatno plačevanje dajatev državi) kakor tudi radi višine zneskov. Takemu mnenju je, kot ste verjetno obveščeni, pritrdil tudi občinski svet na svoji zadnji seji.
Prepričani, da lahko pri obveščanju javnosti in pri oblikovanju vaših komentarjev prispevam tudi sam, se bom še kaj oglasil, vabimo vas pa tudi k občasnim tematskim pogovorom.
Branko Mahne ZZP Izola
Pojasnilo uredništva:
Veseli smo povabila, še posebej ker je edino doslej, saj večina sej odborov in komisij poteka za zaprtimi vrati.
ALI OBČIMA UKINILA KRAjEVNE SKUPKOSTI ?
S
Seveda je lažje upravljati tam, kjer ni treba oblasti deliti z nikomer. To so vedeli že od vedno in tudi slovenska država je hitro pobnrala to spoznanje ter se oprijela centralizacije, kakršne si pred desetimi leti niti zamisliti ne bi smela. Toda, bili so neki drugi, svinčeni časi in zato je vse, kar nova država počne, prav in razumljivo in racionalno in demokratično in pošteno in sploh.
Seveda pa bi bilo nenavadno, če bi takšen nagon po centralizaciji pripisali samo ljudem, ki prestopijo vhod slovenskega parlamenta. In čeprav župani starih in novih slovenskih občin bentijo nad državo, da jih je pravzaprav "nategnila" in da je s popolno centralizacijo odločanja postavila občine v drugorazredni položaj, se znotraj občin dogaja nekaj zelo podobnega. V iskanju varčevalnih možnosti tudi nekatere občinske oblasti ugotavljajo, da bi bilo najprimerneje začeti varčevanje izven svojih pisarn in tako so se pretolkli do krajevnih skupnosti.
V Izoli jih imamo pet, od tega ima skoraj vsaka približno toliko ljudi kot kakšna mini novoustanovljena občina, da ne govorimo o tem, da nekatere imajo kar že za samostojne zaselke (V telefonskem imeniku R Slovenije je npr. Jagodje že samostojno). V pogovorih, ki jih je župan Gasparini opravil s predstavniki krajevnih skupnosti je bilo čutiti, da je spoznal vlogo in pomen krajevne samouprave, toda osnutek novega občinskega statuta jih omenja le kot možno obliko organiziranja, ki se jo posebej dogovori z občinskim odlokom.
V načelu se zdi takšna rešitev kar na mestu, saj naj bi bil statut karseda kratek in določen, toda dejstvo je, da na ta način krajevne skupnosti občina ukinja, čeprav dopušča možnost, da jih kasneje spet ustanovi. To pa seveda tudi pomeni, da jih bo, če ne bodo zapisane v statutu, lahko ustanavljala in ukinjala po svoji volji, pač glede na to, kaj se bo svetnikom ali kakšni večinski koaliciji zazdelo.
Časi, ko smo lahko javno pripomnili ali celo odločali o kakšnem predlogu ali projektu so nedvomno za vedno mimo. Prihodnost se zdaj demokratično ustvarja v strankarskih pisarnah, o namerah, da bi se kdo posvetoval z občani pa pove že dejstvo, da bo za nekakšno javno razpravo o statutu, ki je pravzaprav naša občinska ustava, na voljo le kaj več kot teden dni.
Mef
■■H
mm
Imenovanje ali neimenpvai
treba namreč brisati ali imenovati nove z
• lA^rntinr l/n	t/	a	r	in	i	-r\/t\A IiS\m
Wmmwmmmè
Prav zato je javna razprava o t<
zelo pomembna, zna pa se ^plesti že pri
bodo zagotovili dvotretinske večine bo
konca tega meseca.
Župan dr. Gasparini je o tem povedal:
Po moje je kar prav, da v statutu nimamo točno določenih krajevnih skupnosti, saj je bilo že doslej slišati nekatere pripombe v zvezi s spremembo območij KS (jagodje), poleg tega pa se bomo o delitvi pristojnosti lahko sproti dogovarjali, medtem ko bi, v primeru če bi vse to zapisali v statut, imeli stvari zacementirane. Če bi hoteli karkoli spreminjati bi morali spreminjati cel statut, to pa je seveda veliko dela.
Takšni varianti je podprla tudi komisija, kije pripravljala osnutek in zagotovo so se tako dogovorili tudi na medstrankarski ravni.
In kaj pravijo v krajevnih skupnostih?
Dogovorili so se o sklicu Sveta krajevnih skupnosti na katerem bodo skušali že izoblikovati amandmaje k osnutku statuta, saj menijo, da bi obstoj krajevnih skupnosti morali zapisati v statut, vse drugo pa bi lahko določali s kasnejšim odlokom. Pri tem se posebej sklicujejo na piranski osnutek statuta, ki ohranja vse dosedanje krajevne skupnosti in v grobem nakazuje tuai njihove naloge oziroma pristojnosti, drugo pa bodo seveda določili z ustreznim odlokom.
Na sejo sveta krajevnih skupnosti bodo povabili tudi občinske svetnike v upanju, da bodo podprli njihov predlog, da KS najdejo svoje mesto v statutu, saj se župan in zagotovo tudi večina svetnikov zavedajo, da so krajevne skupnosti v preteklosti in lahko tudi v bodoče odigrajo pomembno vlogo v sistemu lokalne uprave.
osnutek statuta občine Piran	
VI. KRAJEVNE SKUPNOSTI	
V občini jo ustanovljen« naslednja krote	/no skupnosti:
'i Krajovna skupnost Pran Krajevna skuonosl Portorož .; 'Krajevna skupnost UiCija n Kta|evr>a skupnost Stiun|an l' Krajevna skupnost Sočovij«? j Krajevna skupnost Sv. Peter. Padna, f-	ovo vas
Območja krajevnih skupnosti co določen	7. odlokom.
osnutek statuta občine Izola	
Yftrlar.ta.-L Na območju občine so oblikujejo krajevne skupnosti. Podrobneje se statue, pravice ir dolžnortl krajevnih skupnosti opredelijo 2 odlokom.	
Na območju občine bo lahko oblikujejo krajo; Podrobneje bo Btatue, pravice ir. dolžnosti opredelijo z odlokom.	n« skupnosti, krajevnih skupnosti
KADROVSKA
(MF) Kadrovanje za posamezne občinske funkcije oziroma odgovorne naloge v občinski upravi je še naprej predmet resnih medstrankarskih dogovorov. Prav kadrovska zasedba posameznih funkcij je privedla do tega, da svetniki niso potrdili predlagane zasedbe funkcije občinskega tajnika. Kot je znano je bila edini kandidat Irena Jerman, diplomirana pravnica iz Kopra, ki je opravljala podobna dela že v bivši skupščini, zdaj pa opravlja dela občinskega tajnika.
Na posvetu z županom so predstavniki strank vztrajali na hkratnem imenovanju vseh funk-
cionarjev in višjih upravnih delavcev. Gre predvsem za predstojnika upravnega organa za finance in za družbene dejavnosti. Po nam dostopnih podatkih je kandidat za predstojnika upravnega organa za finance Davorin Jurkovič, ki je že opravljal te naloge, družbene dejavnosti pa naj bi imel na skrbi Miran Žlogar. Slišati pa je tudi, da obstaja kandidat za občinskega tajnika in sicer v zainteresirani javnosti kroži ime dosedanjega funkcionarja obalne skupnosti, Bojana Marinška.
Seveda pa je možno, da je kandidatov še več, odločitev pa naj bi padla na seji občinskega sveta, ki bo verjetno ob koncu meseca.
Anartm3jU*SJAK
m TURKMCNt BROSUH
(TF) Izola je bogatejša za dve turistični brošuri, ki sta izšli pred dnevi v založbi Turistične valilnice in ob sodelovanju občinske komisije za turizem. Prva brošura je namenjena predstavitvi izolske ponudbe zasebnih turističnih zmogljivosti, vsebuje pa seveda tudi ponudbo hotelov in gostinskih lokalov. Brošura je ena lepših, predvsem pa praktičnih v Sloveniji, saj nekaj podobnega nudijo le še v Bohinju in združene turistične kmetije z Gorenjske.
Druga brošura je dokaj nenavadno vabilo v Izolo. Gre za serijo krajših novinarskih zapisov, ki predvsem domačim turistom predstavijo naše mesto in okolico, vsebuje pa tudi seznam najpomembnejših prireditev v poletnih mesecih in številne koristne informacije, naslove in telefonske številke za obiskovalce našega mesta.
Obe brošuri so v prisotnosti številnih novinarjev predstavili ustvarjalci, v nadaljevanju pa se je razvila zanimiva razprava o turistično promocijskih nalogah in usodi izolskega turističnega društva.
DMGmm V ŠM ARJ AH
Na praznovanju ob 50 - letnici ustanovitve obalnega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora, ki je bilo v soboto v Šmarjah so se zbrali številni borci, borke, aktivisti in antifašisti slovenske Istre, da bi se ob počastitvi obletnice prve ljudske oblasti spomnili tudi 50 letnice osvoboditve. Prišli so iz vseh koncev slovenske Istre pa tudi iz zamejstva in drugod, tako da se jih je skupaj zbralo več kot 500. Potem ko so položili venec k spomeniku padlim jih je nagovoril slavnostni govornik, izolski župan dr. Mario Gasparini. Iz njegovega govora povzemamo:
Tako kot je bilo naše ljudstvo v času NOB strnjeno okrog našega političnega vodstva v odločni borbi proti sovražniku, italijanskemu fašizmu, nemškemu nacizmu in domačim izdajalcem, smo tudi danes odločeni, da ne bomo popuščali nobenemu pritisku, neglede od kod prihaja.
Neverjetno je, kako bi reakcionarni krogi, zlasti v Italiji, radi pogojevali naše približevanje Evropi in vključevanje v evropske procese z njihovimi zahtevami, s predrznimi izsiljevanji do naše mlade države - Republike Slovenije. Ti krogi, pa tudi uradna Italija, zahteva prost promet z nepremičninami, to je prosto prodajo oziroma nakup naše zemlje vsem tujcem s posebnimi ugodnostmi do optantov, ki so po vojni optirali za Italijo in zapustili te kraje...Ni nam razumljivo, zakaj so se naši predstavniki in oblasti začele ponovno pogajati o teh stvareh. Kaj ne vidijo, da ti krogi na poseben, prekrit način, stegujejo prste in roke po naši zemlji, po naših krajih, po naši neodvisnosti....
Slovesnost je dopolnil bogat kulturni program, zvečer pa so se udeležnci in domačini še poveselili na pravi domači veselici.
Ob tem je treba povedati, da je bilo med udeleženci največ Izolanov, ki so tudi bistveno prispevali k celotni organizaciji proslave.
Ap»miWJI KADtč' m 82
d? Apartma« Markovič
Apartmaji markeŽič B2
01
STEKLINA IE MED NAMI t
Že sama beseda steklina je srh vzbujajoča. Spominja nas na strah, bolečino, krče, steklo lisico. Steklina je smrtna nalezljiva virusna bolezen živali, zlasti lisic, volkov in psov. I vgrizom prenašajo stekle živali virus stekline tudi na človeka ali druge živali. Prvi znak bolezni je strah, otežkočeno požiranje, strah pred vodo, vročina in končni stadij smrt. Edina prava zaščita pred infekcijo je pravočasno cepljenje. Največkrat prenašajo steklino lisice, psi in mačke. Glede na prenašalca virusa poznamo urbano (mestno ) steklino, ki jo prenašajo psi in mačke in silvatično, ki se širi med gozdnimi živalmi. Med slednjimi sta najpogostejša prenašalca lisica in volk. Lahko pa se seveda prenaša tudi na domače živali in človeka.
Steklina kot bolezen je znana že več kot 3500 let. Nekdaj je pomenila brezpogojno smrt in je bila ena najbolj nevarnih kužnih bolezni za žival in človeka. Prvi podatki o steklini izvirajo iz leta 1271, ko je bila razširjena v Franciji in Nemčiji. Takrat sta bila glavna prenašalca virusa pes in volk. Po podatkih o steklini ob koncu 19. stoletja se je največ ljudi (90% ) okužilo preko psa, 4% z mačkami, 4% z volkovi in samo 2% z lisicami. To so seveda podatki znani za celotno Evropo. Z obveznim cepljenjem psov je steklina v srednji Evropi med psmi skoraj izginila. Dandanes se pri nas pojavlja predvsem silvatična steklina (sil-va v latinščini pomeni gozd ). Med glavnimi prenašalci virusa je lisica v 60-80%. Izredno nevarna prenašalka virusa pa je za človeka tudi mačka. Mačke se pogosto klatijo, so redkeje cepljene in zato kaj lahko sestavljajo povezovalni člen med okuženo divjadjo in človekom. Virus stekline lahko napade osrednji živčni sistem vseh toplokrvnih živali, predvsem pa sesalcev. Prenos z enega na drugega gostitelja je mogoč z vgrizom ali na drugi način (praska ) preko katerega pride virus v telo. Virus skozi nepoškodovano kožo ne more prodreti v tkivo. Pri nas je najpogostejši prenašalec virusa lisica. Okužena lisica se vede nenormalno, kar se kaže v tem, da izgubi strah pred človekom ali psom, se nenehno giblje in postane popadljiva. Pogosto pride v naselja, se spopade s psi ali pa se zateče v hišne prostore. Prenašalci stekline pa so lahko tudi druge živali kot naprimer srnjad ali domače govedo. Širjenje stekline je pogojeno z dolžino inkubacijske dobe t.j. čas med okužbo in izbruhom bolezni. Ta čas je različen in traja lahko od tri do dvanajst tednov, odvisno od oddaljenosti mesta vgriza do centralnega živčevja. Po vedenju okužene lisice poznamo dve vrsti stekline in sicer besno in liho steklino. Pri okužbi z besno steklino je lisica nemirna, napadalna in popadljiva. Pri popadanju pogosto zagrize tudi v trde predmete. Pri okužbi s tiho steklino pa je vedenje lisice čislo nasprotno. Lisica se vede apatično, ni vznemirjena, se zvije in nato kmalu pogine. Tiha steklina se ne prenaša iz lisice na lisico ali drugo žival zaradi česar je nekakšna slepa ulica za virus stekline. Pri obeh vrstah stekline pa se pri lisici v končnem stadiju pojavi ohromelost zadnjih nog in po nekaj urah paraliziranje dihalnih organov ter nato pogin. Nobena druga bolezen ne zredči tako populacije lisice kot ravno steklina. Infekcijska veriga se samodejno pretrga, ko pogine približno 60% lisic. To je približno, ko ostane 0,3 lisice na kvadratni kilometer. Iz tega sledi zaključek, da je najboljša preventiva zmanjšanje staleža lisic na posameznem območju. V preteklosti so lisice uničevali z zaplinjanjem lisičin s čimer pa so uničevali tudi jazbeca. Zaradi tega so s to obliko uničevanja lisic prenehali in pričeli uporabljati preventivnega cepljenja domačih živali in ogroženih ljudi. Na novo je bila uvedena metoda cepljenja lisic in sicer z vabami v katerih so ampule z cepivom. Z opazovanjem je bilo ugotovljeno, da lisice poberejo okrog 60% nastavljenih vab, kar bi moralo zadostovati za preprečevanje širjenja stekline. Literatura govori, da so s to metodo v Švici skoraj izkoreninili steklino. Pred nekaj leti smo tudi pri nas pričeli s tovrstnim cepljenjem. Kakšni so rezultati je težko reči, ker se steklina permanentno pojavlja v številnih občinah v Sloveniji in sedaj naenkrat tudi v Izoli.
Da je nekaj narobe z lisicami smo lovci zaznali že takoj po novem letu, ko je lisica prišla na dvorišče kmetije v Pivolu. Lisica je bila odstreljena in poslana na pregled v Veterinarski zavod v Koper. Po opravljenih analizah so nam sporočili, da lisica ni okužena z virusom stekline. Drugi tak primer je bil februarja, ko je lisica prišla na dvorišče kmetije v Medoših. Lisica je bila pregnana, tako, da je ni bilo mogoče odstreliti in poslati na analizo. Po besedah tamkajšnje očividke pa je bila lisica neplašna in je vztrajno silila k hiši. Potrditev, da so lisice v Izoli okužene s steklino pa smo dobili z preiskavami na lisicah, ki smo
.usmmuum
jih poslali v Veterinarski zavod dne 13 in 30/3 tega leta. Obe lisici sta bili stekli. Po tem času je bilo v lovsko družino sporočeno s strani občanov o najdbah poginulih lisic. Do sedaj so bile poginule lisice najdene na območju Šareda (Medljan in Kocina ) in na območju Baredov.
Vse najdene in odstreljene lisice smo po tem času pošiljali v Veterinarski zavod. Torej z gotovostjo lahko trdimo, da so lisice v izolski občini okužene z steklino, kar pomeni, da je potrebno upoštevati ukrepe predpisane s strani posameznih inštitucij. Na posebnih plakatih, ki smo jih razobesili po območju občine Izola so navodila kako postopati ob pojavu stekline. Vendar pa menim, da ne bo odveč, če naštejem samo nekatere, ki so najpomembnejši v vsakdanjem stiku z živalmi v času, ko je možnost okužbe s steklino.
- Pri srečanju s krotko lisico je potrebno ravnati tako, kot bi bila stekla. Torej nikakršnega dotikanja (možnost ugriza ).
- V kolikor pride lisica v bližino stanovanjskega poslopja moramo takoj preprečiti stik lisice z domačimi živalmi.
- Se zlasti je potrebno polagati pozornost na psa, če ga seveda imamo.
- Če se lisica zateče v kakšen del hišnega prostora je potrebno o tem takoj obvestiti veterinarsko inšpekcijo, policijo ali lovsko društvo. V tem času naj bo lisica zaprta tako, da ne pobegne.
- Opozoriti otroke na možnost okužbe in jih podučiti kako naj ravnajo.
- V kolikor naletite na poginjeno lisico jo ne dotikati brez zaščitnih rokavic. O najdbi je potrebno takoj obvestiti Veterinarski zavod ali koga drugega izmed treh zgoraj navedenih.
- Prvo izmed pravil pa je zavarovanje psov s tem, da so privezani in mačk s tem, da so zaprte v prostorih. V primeru, da pride do vgriza domačega psa ali lisice je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč in obvestiti veterinarsko inšpekcijo, da prevzame psa v opazovanje.
Lovski pozdrav!
tajnik LD Zoran Kosmina
I
Ciril Zlobec STEKLINA
Kot da se iz spanja v budnost trga, a ne more gibkosti poklicati v noge, je s preostanki zime in predpomladnih sap v razdrapanem kožuhu leno vzpenjala se v breg vse bolj in bolj podoba marca.
IMI RIAMO STCFANIČ
VODOINSTniRCIJSKn, KUUČHVNIŽHHSKB IN MIZRRSKfl DElfl
PROLETARSKIH BRIGRD 14 - 66310 KOlfl - TEL.s 066/66-144 \ POKLIČITE VSAK DAN OD 16. URE DALIE 1
Če ste pozabili
V PONEDELJEK JE PRAZNIK Zato bo tudi Mandrač izjemoma izšel v petek in na ta način bomo lahko poročali o sprejemanju občinskega statuta na sredini seji občinskega sveta.
^	Pristaniška 8 PREDSTAVLJAMO VAM NEKAJ
Koper OSNOVNIH PODATKOV 0 NAŠEM
Primorski Tel : 38 802 skladu modra linija d.d. koper
skladi KOPER
* zbrali smo 10.507 certifikatov, od tega v izoli 1.298.
* dne 7.2.1995 je bila izvedena njena ustanovna skupščina
* od registracije dne 17.2.1995 naprej MODRA UNIJA redno posluje
* kupila je že prva podjetja za svoj portfelj (Mitol Sežana, Primorski tisk Koper, Steklarna Hrpelje in Kras Sežana)
* v naslednjih dneh bo vsak delničar MODRE LINIJE prejel potrdilo o lastništvu delnic
* ČE SVOJEGA CERTIFIKATA ŠE NISTE UPORABILI, VAS VABIMO, DA GA VLOŽITE V NAŠ DRUGI SKLAD - "MODRO LINIJO 2” d.d.KOPER, ZA KATEREGA ŠE ZBIRAMO USTANOVNI KAPITAL.
V Izoli to lahko storite v Splošni banki Koper, na pšti, pri Agenciji za plačilni promet (SDK), v menjalnici Šifra, ob sredah med 9 in 11 uro pa tudi na sedežu Društva upokojencev v Plenčičevi ulici.
Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na tel.: 38-802.
LUKNJA V VODO
Za tokratni prispevek smo šli po sledi poslanskega vprašanja in odgovora.
Vprašanje: Zakaj je poslovni prostor v Koprski 1 še vedno prazen in zanemarjen?
Odgovor: Zato
(TF) S hišo v Koprski ulici (bivši prostori Kroja) se že dolgo ne dogaja nič. Bilo je že več poskusov različnih dejavnosti, pa ni šlo. Tudi podjetje FIF d.o.o. iz Izole kot zadnji lastnik prostorov poskuša oživiti prostor in s tem Koprsko ter Ljubljansko ulico, pa ne gre. Kje je pravzaprav težava. Na FIF d.o.o. so nam povedali, da so prostore kupili na javni dražbi in za njih odšteli nekaj več kot 100.000 DEM. Prostore so kupili, ker je bilo v obvestilu o dražbi med namembnostjo prostora navedena tudi specializirana gostinska dejavnost. Novi lastniki želijo tu urediti mestno kavarno po vzoru Loggie, seveda bi bila kavarna dosti manjša. In čeprav ima podjetje potrebna sredstva za ureditev prostorov, ima zvezane roke. Na gradbeno dovoljenje se je pritožila stranka nad njimi, z utemeljitvijo, da med njihovim stanovanjem in poslovnimi prostori ni ustrezne zaščite (ni betoske plošče - leseni pod. In tu se je sedaj pojavil vozel, ki ga za zdaj ni še nihče razvozlal. Stranka pogojuje soglasje z ustrezno adaptacijo stavbe, kar pa bi po besedah lastnikov poslovnih prostorov pomenilo prevelik finančni zalogaj, saj bi morali iz stavbe izseliti kar tri stranke. Stanovalci nad prostori bi se tudi zadovoljili tudi za novim, prostorsko identičnim stanovanjem. Tudi na to v FIFU ne pristajajo, saj ima stranka sedaj v stanovanju veliko prostorov in bi nakup
adekvatnega stanovanja bil za podjetje predrag. Oba lastnika se torej ne moreta dogovoriti, poslovni prostori pa samevajo in zapletu ni videti konca, saj se je gornja stranka pritožila na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer lahko postopek traja kar nekaj mesecev, po odločbi pa obstaja še vrhovno sodišče, tam pa postopek spet traja najmanj toliko časa. Na upravi za urbanizem, stanovanjske, in gradbene zadeve so nam povedali, da bo zaplet najverjetneje rešen z sprejemom Prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za staro mestno jedro, kjer bo točno določeno katere dejavnosti se v starem jedru lahko opravljajo. PUP naj bi bil sprejet v nekaj mesecih, ali še prej.
Pa vseeno se še vedno pojavljajo dvomi. Tudi če bo PUP dovolil npr. gostinsko dejavnost, kdo bo saniral stavbo zdaj, ko je več lastnikov. Če stavba ne bo obnovljena (ustrezna betonska plošča med nadstropji), bo še vedno mogoča pritožba na različne inšpekcije in gostinske dejavnosti se bržkone ne bo dalo opravljati...
Postavlja pa se tudi vprašanje, kako je lahko občina prodala prostore z namembnostjo tudi za gostinsko dejavnost, čeprav prostori za to niso usposobljeni.
Prostori seveda samevajo in so v sramoto mestu in občanom. Naj razume kdor zmore.
FIZIOTERAPIJA
Vrhunska oprema in strokovno vodstvo
DOM »K» TOPOLA
Levstikova 1, 66310 Izola	s/ŠL
DAJMO LIVADE!
Ta teden so na vrsti krajani Livad. Prebivalci Starega mesta in 2. krajevne skupnosti so se izkazali in tudi vse bolj preudarno ravnate z odpadki, saj je selekcioniranje že dokaj dobro. Na Komunali so z opravljenim delom več kot zadovoljni, opažajo pa, da je ponekod teden dni akcije kar premalo. Zato bodo na posebno željo kontejnerje ponovno dostavili tam, kjer jih bodo posebej želeli, seveda v sodelovanju s krajevno skupnostjo.
Pa še opravičilo:	Fotografije v
prejšnjem Mandraču so bile delo Komunale, prikazovale pa so naš odnos do kontejnerjev in odlaganja smeti naspoh. Vzeti jih je torej treba kot opomin, saj za njihovo vsebino niso krivi delavci komunale.
od 10.4. do 16.4. KS LIVADE
od 17.4. do 23.4. KS JAGODJE
1. KAJUHOVA-pri izlivki
2. VELUŠČKOVA - pri trgovini
3. IX. KORPUS - market
10.4. - 12.4.
3. IX. KORPUS - igrišče
13.4. - 16.4.
4. A. VALENČIČA-zg. parkirišče
5. F. MARUŠIČA-zg.parkirišče
6. ISTRSKEGA ODREDA-težmer
10.4. - 12.4.
6. PARTIZANSKA-VELUŠČKOVA
13.4. - 16.4.
7. E.DRIOLIJA-prvo parkirišče
10.4. - 12.4.
7. E. DRIOLIJA-drugo parkirišče
13.4. - 16.4.
ŽELEZO
1. VELUŠČKOVA - trgovina
2. F.MARUŠIČA-parkirišče
3. E.DRIOLIJA-parkirišče
PAPIR
1. B. MAGAJNE - parkirišče
2. F. MARUŠIČA-parkirišče
• kadar ste utrujeni
• če se slabo počutite
• ali si želite sprostiti
1. KS JAGODJE-park.Hampy
2. CESTA V J.-S.ALLIENDEJA
3. PROLETARSKIH BRIGAD-igrišče
4. STRMA POT-POD VINOGRADI
17.4. - 19.4.
4. NA TERASAH
20.4. - 23.4.
5. CESTA V J.-HUDOURNIŠKA
17.4. - 19.4.
5. VRTNA ULICA
20.4. - 23.4.
6. MLADINSKA-začetek
17.4. - 19.4.
6. ILIRSKA-SENČNA
20.4. - 23.4.
7. OUČNA-NA GRIČU
17.4. - 19.4.
7.	OB PROGI-začetek
20.4. - 23.4.
ŽELEZO
17.4. - 19.4.
1. KS JAGODJE-Hampy
2. Parking nasproti marketa
3. OB PROGI-začetek
20.4. - 23.4.
1. PROL. BRIGAD-igrišče
2. MLADINSKA-začetek
3. STRMA POT-POD VINOGRADI
PAPIR
17.4. - 19.4.
1. KS JAGODJE-Hampy
2. Parking nasproti marketa
3. PROL. BRIGAD-igrišče
20.4. - 23.4.
1. POD VINOGRADI-vodovod
2. CESTA V J. - HUDOURNIŠKA
3. OB PROGI-začetek
DVE KRATKI
V četrtek (danes) ob 12.00 bo v Izoli ustanovna skupščina TCZ - Turističnega gospodarskega združenja g.i.z. Izola, ki nastaja na pobudo hotelskih organizacij in ob sodelovanju še nekaterih dejavnikov s področja turizma.
Za predsednika skupščine in upravnega odbora sta kandidata: Ivan Rener in Branko Seljak, združenje pa ima za cilj olajševati in pospeševati pridobitne dejavnosti združenja, izboljševati in povečevati poslovne rezultate v dejavnosti turizma na območju občine Izola, zagotavljati skupno promocijo vseh gospodarskih dejavnosti v okviru turizma na tomačem in na tujih emitivnih tržiščih, povezovati se v širša gospodarska interesna združenja (Protour Portorož itd.)
NOGOMET
Nova zmaga nasprotnikov Biostart Publikum : Izola 1:0(1:0)
Izola: Karahoda 6, Perkat 6; Zupanc 6; Tosič 6,5; Čačič 6; Okčič 6,5; Omanovič 6; Čeklič 6; Kendič 6,5; Velkovski 6; Bičakčič 5,5; Čendak 5,5
Izolani so v Celje odšli skoraj brez upanja na ugoden rezultat, pa vendar so se na sami tekmi zbrali in odigrali letos najboljšo tekmo. Na samem začetku srečanja so celo imeli priložnost za zadetek, vendar se je nekdanji golgeter Bičakčič preveč zapletal sam sabo. Celjani niso pokazali veliko in če ne bi bilo Kamerunca N'Toka bi se srečanje verjetno končalo neodločeno.
Od 70. minute so Izolani igrali z igralcem več in so pošteno pritiskali proti vratom Celjanov, ki pa so bili nevarni, a neučinkoviti v protinapadih. Izola ni pokazala dobre igre, napredek pa le.
PRIMORSKA LIGA
SLABO NADALJEVANJE KORTEŽANOV AVTOPLUS Korte: GAŽON 2:2 (1:0)
Strelci: 1:0 jerman, 2:0 Lakošeljac, 2:1 Boštjančič, 2:2 Ramulič
Proti borbenim in kvalitetnim gostom s sosednjega hriba so igralci Kort odigrali slabo srečanje. Po dveh uvodnih zadetkih se je zdelo, da je zmaga že zagotovljena, potem pa so jih igralci Gažona v drugem delu povsem nadigrali in zasluženo odnesli točko.
To pa je imelo za nogometaše s hriba kar hude posledice, saj so s prvega zdrknili kar na tretje mesto prvenstvene lestvice, čeprav z enakim številom točk kot Idrija in Transport iz Ilirske Bistrice.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA lzola:lstrabenz Koper 0:3 SLOVENSKA KADETSKA LIGA lzola:lstrabenz Koper 0:1
JADRANJE
V Lovranu se je danes končalo Mediteransko prvenstvo jadralcev v razredu Evropa. Sovenijo so zastopali tudi štirje izolski jadralci. Pri fantih je bil janko Belingar po regatah v močnem vetru na osmem mestu, na koncu pa je bil nekaj mest slabši, med petnajsterico je pristal tudi Primož Mislej. Pri dekletih je sta Katerina Čok in Tanja Bertok verjetno uvrščeni (do zaključka redakcije nismo dobili rezultatov) med petim in osmim mestom v konkurenci deklet.
OD JUTRI DO NEDELJE - SPRING CUP
V organizaciji JK Burja bo od petka do nedelje v izolskem zalivu potekalo tekmovanje za t.i. Spring Cup, ki je ena najmočnejših vsakoletnih regat pri nas. Tako kot prejšnja leta bodo tudi tokrat tekmovali jadralci v razredih Laser, Evropa, 420 in 470. Za jadralce v evropi, laserju in 470 bo to hkrati kriterijska regata za sestavo državne reprezentance.
Kadeti
Delmar Izola : Fructal Ajdovščina 13:13
Kadeti Delmarja so celo tekmo igrali zelo borbeno in v prvem polčasu prejeli vsega 5 zadetkov. Izolani bi lahko proti favoriziranem Fructalu celo zmagali, vendar so v napadu zgrešili preveč strelov, mnogo akcij pa se ji ni posrečilo. Delmar ostaja trdno na tretjem mestu lestvice.
Za Izolo so igrali: Klobas, Franovič, Slama 4, Kralj 5, Šviligoj 2, Rosa 1, Nahtigal 1, Sovdat, Krmac, Muha B. Mlajši dečki 82
V soboto so Izolani nastopili na prvem polfinalnem turnirju v Crosuplju. Odigrali so dve tekmi s polovičnim uspehom. Premagali so Grosuplje s 16:9 in po hudem boju izgibili s Slovanom s 14:8.
Mlajši dečki 83
V nedeljo je bil v Izoli drugi polfinalni turnir mlajših dečkov letnik 83. Nastopile so ekipe Delmarja, Inlesa, Šeširja in Kopra.
Delmar : Šešir 12:6 Delmar : Inles 11:6
Izolani so se uvrstili finale, ki bo v Izoli 6. maja.
BREZPLAČNI MALI OGLASI
PRODAM 2 postelji z jogijem, 2 povsem nova jogija in več kosov pisarniške opreme Tel.: 61-607 (zvečer)
Mlada družina NAJAME eno ali dvosobno stanovanje v Izoli.
Tel.: 61-607
"■""té
Marina Izola Marcus Burja 15:40 (5:19)
Mlade Izolanke so tokrat niso mogle kaj dosti upirati Škofljotkam. V izolski ekipi je še največ pokazala vratarka Škopelja, ki pa sama seveda ni mogla omilti rezultata.
ROKOMET
Delmar : Grosuplje 25:18 (13:10)
Delmar: Nedoh, Mičovič 4, Avsec 3, Cah, Lončar, Džok-ič 4, Višnjič 1, Hrvatin, jj Sokolov 10, Matijaševič 3, ijf Vidmar,
Po nemirnem začetku so se
'7//////////////////^^^
JADRA V ZALIVU
Izolani otresli treme in strahu ter dobro zaigrali. Predvsem so se izkazalia Mičovič, Džokič in Sokolov tako da (s pomočjo drugih igralcev) zmaga ni bila vprašljiva. S tako igro se lahko nadejamo še novih zmag in tudi napredovanja v prvo ligo. Tudi po mnenju tisti, ki so v rokometu najbolj doma imajo Izolani lepe možnosti za napredovanje.
URADNE OBJAVE
Številka 3
Izola, četrtek, 13.april 1995
cena 0 Sit
leto 4
Iz vsebine:
- Razglas in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Izola, občinske inšpekcije ter njihovih strokovnih in tehničnih služb
- Razglas in odlok o zaključnem računu proračuna občine Izola za leto 1994
Na podlagi 29. in in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94 in 14/95), je občinski svet občine Izola na svoji seji dne 5.4. 1995, sprejel naslednji
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI, ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU UPRAVNIH ORGANOV OBČINE IZOLA, OBČINSKE INŠPEK CIJE TER NJIHOVIH STROKOVNIH IN TEH NIČNIH SLUŽB
1. Člen
1 3. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Upravne organe vodijo predstojniki, ki so višji upravni delavci.
Višje upravne delavce iz prvega odstavka imenuje in razrešuje župan na predlog tajnika občinske uprave. Ostale delavce občinske uprave, ki imajo status višjega upravnega delavca, pa imenuje in razrešuje tajnik občinske uprave na pre- dlog predstojnika upravnega organa."
2. Člen
Ta odlok se uporablja in začne veljati z dnem objave v uradnem glasilu.
Visti gli artt. 29 e 49 della Legge sulle autonomie locali (Gazz. Uff. RS, nn.72/93, 6/94 - Delibera della Corte costituzionale, 45/94 - Delibera della Corte costituzionale, e 57/94), nella sua seduta del 5 aprile 1995 il Consiglio del comune di Isola ha approvato il seguente
DECRETO
SULLE MODIFICHE E INTEGRAZIONI AL DECRETO SUL LA COSTITUZIONE, L ORGANIZZAZIONE E IL CAMPO D'ATTIVITA' DEGLI ORGANI AMMINISTRATIVI DEL COMUNE DI ISOLA, DEL SERVIZIO ISPETTIVO COMU NALE E DEI SERVIZI PROFESSIONALI E TECNICI
Art. 1
L'art. 13 del Decreto e' modificato cosi' come segue:
"A gestire i singoli organi amministrativi sono i rispettivi capi, i quali sono lavoratori amministrativi superiori.
I lavoratori amministrativi superiori di cui al primo comma vengono nominati ed esonerati dal Sindaco su proposta del segre- tario deH'amministrazione comunale.
Gli altri lavoratori dell'amministrazione comunale che hanno lo status di lavoratori amministrativi superiori vengono nominati ed esonerati dal segretario dell'amministrazione comunale su propo- sta del capo dell'organo amministrativo."
Art. 2
II presente Decreto entra in vigore e viene applicato a decorrere dal giorno della sua pubblicazione negli Annunci ufficiali.
N.ro: 021-3/95 Data: 5/4-1995
Številka: 021 -3/95 Datum: 5/4-1995
Predsednik OS Marino DOMIO, l.r.
13.4.1995
Uradne objave občine Izola
stran 2
Na podlagi 43. člena Zakona o financiranju občin (UL RS 80/94), 3., 11., 12., 13., 14., 24., 29. ter 35. člena Zakona o fi-nanci- ranju javne porabe (UL RS 48/90, 34/91, 23/92, 30/92, 52/92, 7/93 in 43/93), 2. odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (UL RS 72/93, 6/94, odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-l-13/94-65 št. 45/94, odločbe Ustavnega sodisča RS št. U-l-144/94-18 in UL RS 57/94) ter 15. člena Statutarnega sklepa UO št. 23/94, je občinski svet Občine Izola dne 05.04.1995 sprejel
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Izola za leto 1994
1. člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Izola za leto 1994, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna za leto 1994.
2. člen
Proračun za leto 1994 znaša 1.880.065.353,80 SIT in se razporedi za:
- tekoče odhodke 882.561.969,58
- investicijske odhodke 808.584.611,23 SKUPNI ODHODKI 1.691.146.580,81
Presežek prihodkov nad odhodki 188.918.772,99 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov integralnega proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
3. člen
Presežek odhodkov nad prihodki čistega proračuna za leto 1994 v višini 93.982.339,46 SIT se prenese v leto 1995 in se pokrije iz prihodkov oziroma dohodkov od premoženja občine za leto 1995.
Presežek odhodkov nad prihodki sredstev za skupno komunalno rabo v višini 9.654.952,70 se prenese v leto 1995 in se pokrije iz prihodkov občine.
Presežek odhodkov nad prihodki podpartije za družbeno varstvo otrok in odraslih v višini 153.331,00 SIT prenese v leto 1995 in se pokrije iz namenskih prihodkov republike.
Presežki prihodkov nad odhodki sklada stavbnih zemljišč, ki znašajo 57.569.171,05 SIT, enote za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš v višini 3.252.661,00 SIT ter kupnin od prodanih stanovanj v višini 226.657.108,00 SIT, se prenesejo v leto 1995 po posameznih dejavnostih, da se zagotovi namenska poraba.
Presežek prihodkov nad odhodki sredstev za pospeševanje pridelovanja hrane v višini 890.130,00 SIT ter sredstva solidarnosti za elementarne nesreče v višini 4.187.114,00 SIT se prenese v proračun občine Izola za leto 1995.
Presežek prihodkov nad odhodki sredstev Združenih iger narodov v višini 153.212,90 SIT se prenese na Organizacijski odbor ZIN 1995 Občine Koper.
4. člen
Za izvajanje dejavnosti in programov se Skupnosti obalnih občin Koper za leto 1994 odstopa od javne porabe v višini 41.570.000,00 SIT.
5. člen
Doseženi prihodki in razpored prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1994 so:
- prenos sredstev iz leta 1993 400.000,00 SIT
- obvezna proračunska rezerva za leto 1994 600.000,00 SIT SKUPAJ PRIHODKI 1.000.000,00 SIT
- pokrivanje nekaterih odhodkov čistega proračuna za leto 1995 po sklepu 400.000,00 SIT
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklaga 600.000,00 SIT
6. člen
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada iz 4. člena tega odloka se prenese v leto 1995 za pokrivanje nekritih odhodkov čistega proračuna za leto 1994.
7. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občine Izola.
Štev.: 403-128/93 , Datum: 5.4.1995
Predsednik OS Marino DOMIO, l.r.
Visti l'art. 43 della Legge sul finanziamento dei comuni (CU RS, n. 80/94), gli artt. 3, 11, 14 e 41 della Legge sul finanziamento del pubblico consumo (CU RS, nn. 48/90, 34/91, 23/92, 30/92, 52/92, 7/93 e 43/93), l'art. 29, comma II, della Legge sulle autonomie locali (Gazz.Uff.RS, nn. 72/93, 6/94 - delibera della Corte costituzionale, 45/94 - delibera della Corte costituzionale, e 57/94) e l'art. 15 della Delibera statutaria (F.ann.uff., n. 23/94), nella sua seduta del 5 aprile 1995 il Consiglio comunale di Isola ha approvato il
DECRETO
SUL BILANCIO CONSUNTIVO DEL COMUNE DI ISOLA PER L'ANNO 1994
Art.1
Si conferma il bilancio consuntivo del Comune di Isola per l'anno 1994, parte integrante del quale e' pure il rendiconto consuntivo del fondo di riserva del bilancio preventivo per l'anno 1994.
Art.2
Nel 1994 le entrate complessive di bilancio sono state pari a 1.880.065.353,80 SIT e sono state ripartite cosi' come segue:
- spese correnti 882.561.969,58 SIT
- spese a titolo di investimenti 808.584.611,23 SIT TOTALE SPESE 1.691.146.580,81 SIT AVANZO 188.918.772,99 SIT
Le entrate di bilancio e la loro ripartizione figurano nel bilan- ciò delle entrate e delle spese del bilancio integrale del Comune di Isola, il quale e' parte integrante del presente Decreto.
Art.3
Il disavanzo del bilancio netto per l'anno 1994 pari a 93.982.339,46 SIT viene riportato all'anno 1995 e viene coperto dalle entrate dal patrimonio del comune per l'anno 1995.
Il disavanzo del pubblico consumo collettivo pari a 9.654.952,70 SIT viene riportato all'anno 1995 e viene coperto dalle entrate del comune.
Il disavanzo della subpartita relativa all'assistenza sociale a bambini e adulti pari a 153.330,00 SIT viene riportato all'anno 1995 e viene coperto dalle entrate finalizzate dalla repubblica.
L'avanzo del Fondo dei terreni fabbricabili pari a 57.569.171,05 SIT, deirUnita' per la gestione del fondo case d'abitazione pari a
3.252.661.00 SIT e del ricavato delle vendite di alloggi pari a
226.657.108.00 SIT viene riportato alle rispettive partite per l'anno 1995 al fine di garantire il loro consumo finalizzato. L'avanzo dei mezzi per l'incentivazione della produzione di viveri pari a 890.130,00 SIT e dei mezzi per la solidarietà' in caso di calamita' naturali pari a 4.187.114,00 SIT viene riporta- to al bilancio preventivo del Comune di Isola per l'anno 1995.
L'avanzo dei mezzi per i Giochi uniti delle nazioni pari a 153.212,90 SIT viene devoluto al Comitato organizzativo dei Giochi uniti delle nazioni 1995 del Comune di Capodistria.
Art.4
Per l'attuazione delle attività' e dei programmi viene devoluta alla Comunità' dei comuni costieri una parte dei mezzi del pubblico consumo pari a 41.570.000,00 SIT.
Art.5
Le entrate realizzate e la loro ripartizione in base al consunti- vo del fondo di riserva per l'anno 1994 sono:
- riporto mezzi residui dal 1994 400.000,00 SIT
- fondo di riserva obbligatorio 1994 600.000,00 SIT TOTALE ENTRATE 1.000.000,00 SIT
- copertura determinate spese del bilancio netto per il 1995
- in base a delibera 400.000,00 SIT
AVANZO DEL FONDO DI RISERVA 600.000,00 SIT Art.6
L'avanzo del fondo di riserva di cui all'art.5 del presente Decreto e1 destinato alla copertura del disavanzo del preventivo netto per l'anno 1994.
Art.7
Il presente Decreto entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Foglio annunci ufficiali.
Numero: 403-128/93 , Data: 5/4-1995
Il presidente : Marino Domio f.to.
/
LJUDSKA UNIVERZA KOPER Cankarjeva 33, Koper Tel.: 271-258, 272-158
TRGOVINA
- vodenje evidenc po zakonu o trgovini
" 9 urni program za trgovine na drobno, na debelo in trgovinske storitve praktični primeri, tudi na računalniškem programu
PROMETNI DAVEK (9 ur)
- po dejavnostih, s primeri akontacij in obračuni prometnega davka
" 3, 4 in 9.5. od 16.00 do 18.15
TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV
13.4 -16.00 - MUSIC BOX, 1 8.05 - LESTVICA NEUTRUDLJIVIH 10, RADIA CAPRIS,
20.05 - COUNTRY VEČER
14.4 -1 0.15 - TV CAPRIS, KORISTNO DOPOLDNE, 14.45 - KAKO PREK MEJE
15.4-08.50-KULTURNI POLIGON, 16.00-CAPRIS ROCK, 19.30 - ALBUM TEDNA DEFI-NITELY MAYBE OF OASIS
16.4-10.00 - NEDELJA Z ALENOM, 16.00 -POPOLDNE Z MARKOM, 20.00 -PONOVITEV MA KI 3,
1 7.4 - 08.15 - LOTO, ŠPORTNO DOPOLDNE, 20.05 - NEW WAVE
18.4-TURISTIČNO DOPOLDNE, 16.00-DVOJEZIČNI TOREK, 20.05 - MA KI 3
19.4 -10.30 - BORZA ZNANJA, 11.00 - MAN-DRAČ, 1 8.05 - PARADIŽ
MANDRAČ je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando II. (fotoreporter), E. Šahbaz, I. Vrtnik-Blaško,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 50 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 603 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola
ŠIFRA
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovič
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
H
and Za vse og bodo našli smo na Man' posebne po telefon 61-139 na uredn trgu l v Izt Izplačarc
SAMO V
DRAC
pušča, falce, ki nas rilu mesecu, pripravili ste. Zavrtite ali nas poiščite na Velikem mandraču). vam bo.
APRILU !
Cenjene stranke obveščamo, da se je Avtošola "BISER" preselila v nove prostore v Izoli, Drevored 1. maja 4a,
(Pri kinodvorani Globus)Tel. 67 448
Izola
Vabi
Na tečaj za voznike motornih vozil, za cestnoprometne predpise.
Torej
prav,
Pohitite in lepo boste sprejeti. Pričetek tečaja prvi teden v Aprilu.
Prijave na sedežu: Drevored 1. Maja 4a, (Pri kinidvorani Globus) vsak dan od 8.00 do 16.00ure.
Tel: 67-448
wmitmmftwamm
ZKO Izola
LJUDSKI PRAZNIK KUZMUVA NA NOŽEDU
Podeneljek, 17.4. ob 16.00
V organizaciji Kulturnega društva Korte pa razstava in pisanje pirhov ter kulturni program. Kdor želi svoje izdelke /pirhe/ razstaviti, naj jih prinese na Nožed, najkasneje do 14.30.
V soboto 15. aprila ob 16.00 uri v
Kulturnem domu zadnja predstava za otroke PAVLIHA NOČE V ŠOLO - vesela komedija v izvedbi gledališka skupine UNIKAT.
KRÌMÌNALMIE~
Po napornih prejšnjih kriminalijah so te že nejkoliko bolj počitniške, bolj velikonočne. Kakšnih posebnih junaških dejanj ni bilo, no, nekaj dolgoprstnežev se je vseeno našlo.
Ob pulover in torbico
Neznanec je ob robu plesišča sunil torbico in ženski pulover. Zlikovca se išče, sumi pa se, da si je isti lopov oblekel še jakno, ki jo je ukradel iz vozila parkiranega pred lokali pod stadionom.
Našli so ga
Odkrit je bil storilec vlomov v kamp prikolice na Belvederju. Gre za klateža iz Postojne, ki je bil odpeljan k preiskovalnem sodniku v Koper.
Vsakodnevna naglica
Zaradi naglice je v Simonovem zalivu prišlo do prometne nezgode med voznikom osebnega vozila in voznikom kolesa z motorjem. Voznika kolesa z motorjem so prepeljali v bolnico, ker je utrpel lažje telesne poškodbe.
Ogenj po poti
V Livadah je zagorelo osebno vozilo kar med vožnjo. Do požara je prišlo zaradi okvare cevke za dovod goriva.
Občani so v minulem tednu prijavili tudi osem poškodb vozil na parkirnih mestih, spet so bili preglasni v nekaterih gostinskih lokalih, Mali tatiči pa so prejšnji teden najraje imeli gumice z brisalcev. Kar nekaj so jih pobrali.
splošna banka koper
.
Spoštovane upokojenke in upokojenci !
Najpogosteje se srečujemo zadnji dan v mesecu, ki je običajno tudi izplačilni dan za pokojnine.
Takrat se, pa čeprav je to morda naporna pot, odpravite v banko in potrpežljivo čakate v vrsti za dvig pokojnine in nato še za dvig pokojninskega odrezka.
Odslej ne bo več tako!
^ '	:	■	■	^	^	;	.	/M
Za Vas smo pripravili zanimivo novost:
način izplačevanja pokojnin smo poenostavili, tako da boste lahko odslej vpis in dvig pokojnine ter pokojninskega odrezka uredili na katerem koli bančnem okencu naše banke - v vseh enotah in agencijah Splošne banke Koper.
'	v;,;,;/v.;v;v
splošna banka koper
m
WINETOU SPET V IZOLI
Franci Blaškovič bo v soboto 15. aprila po skoraj dveh letih spet obiskal Izolo in predstavil svojo najnovejšo ploščo ISTRA TI MATERINA.
Kako bo cela promocija izgledala ne ve nihče, predvidoma pa bo predstavitev trajala od 18. do 19 ure. Zgodila naj bi se na trgu pred GRAFFIT-om oziroma na trgu pred Kraljico v Ljubljanski ulici.
Vstopnine ne bo, Franci tudi ne bo brezplačno delil plošče, ki jo je posnel skupaj s skupino KUD IDIOTI iz Pule, vseeno pa bo vse potekalo v velikonočnem vzdušju: U ime Oca, Sina i svete Malvazije.