Borut Toškan Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled Zanimanje za živalske ostanke iz preteklosti ima na Slovenskem razmeroma dolgo tradicijo. Posamezna poročila o najdbah fosilnih kosti so znana že s konca 18. in iz začetka 19. stoletja.1 Zgolj nekaj desetletij kasneje, ko so bila or- ganizirana prva prava arheološka izkopavanja na naših tleh, je ob tem prido- bljena favna že postajala predmet ambicioznejših znanstvenih raziskav.2 Gre za v marsičem pionirska dela iz časa, ko se je v luči prvih pravih arheozoo- loških objav3 zavedanje o kulturno-historičnem pomenu kosti z arheoloških najdišč pravzaprav šele začenjalo prebujati. V obdobju po drugi svetovni vojni se je število sondiranj in izkopavanj znatno povečalo, to pa se je odražalo tudi v vse številčnejših študijah žival- skih ostankov. V ospredju so bili predvsem paleolitski4 in mezolitski5 kon- teksti, od mlajših pa skoraj izključno tisti bakrenodobne starosti.6 Zato ne preseneča, da je večina objav iz tega časa paleontološko ali kvečjemu arheo- zoološko obarvanih. Pristne zooarheološke7 obravnave mlajšeholocenskega gradiva so se v nekoliko večjem obsegu začenjale pojavljati šele v drugi polo- 1 S. Brodar, »Paleolitski sledovi«, 249; Pohar, Poznoglacialna sesalska favna, 1; Božič, »O okostju jamskega medveda«, 268. 2 Glej npr. Pohar, Poznoglacialna sesalska favna, 7; Drobne, »Favna koliščarskih naselbin«, 217. 3 Forchhammer, Steenstrup in Worsaae, Undersøgelser geologisk-antiqvarisk Retning; Rütimeyer, Die Fauna der Pfahlbauten; Davis, The archaeology of animals, 20–21. 4 Glej npr. Rakovec, »Razvoj sesalske kvartarne favne« in tam citirana literatura; Pohar, »Late gla- cial mammal macrofauna« in tam citirana literatura. 5 Glej npr. Pohar, »Sesalska makrofavna« in tam citirana literatura. 6 Drobne, »Favna koliščarskih naselbin«; Pohar, »Holocenska favna iz Lukenjske jame«; Pohar, »Živalski kostni ostanki kot pridatki«. 7 Za razliko med arheozoologijo in zooarheologijo glej Bartosiewicz, »Archaeozoology or zooar- chaeology?«. 36 Borut Toškan vici osemdesetih let,8 od tedaj pa se njihovo število naglo povečuje.9 Pri tem v ospredje vse pogosteje prihajajo do nedavnega večinoma zanemarjani ostan- ki malih sesalcev, ptic, rib, plazilcev in mehkužcev.10 Tudi iz tega razloga je slovenski arheozoologiji uspelo bistveno zmanjšati zaostanek za v tem po- gledu vodilnimi evropskimi državami, čeprav v nekaterih segmentih razlika ostaja (neupravičeno) velika. Eno šibkejših točk predstavlja osredotočenost raziskovalcev na objavlja- nje gradiv s posameznih najdišč, medtem ko ambicij po nadgradnji v smeri priprave obsežnejših sintetičnih študij ni. Tudi kar tovrstnih poskusov obsta- ja, ti večinoma obravnavajo ledenodobno favno in tako v svojem bistvu prav- zaprav posegajo na področje paleontologije.11 Ob tem je treba priznati, da je za nekatera od mlajših obdobij (npr. mlajša kamena doba, bronasta doba, zgo- dnji srednji vek) število kvalitetnih preddel, ki bi izčrpneje obravnavala vlogo živali v življenju naših prednikov, dejansko (pre)skromno. Kot pa želi poka- zati v nadaljevanju predstavljena raziskava, v mnogih drugih primerih temu vendarle ni več tako. Nabor ostankov domačega goveda iz rimskodobnih naj- dišč na Slovenskem, ki je bil obdelan v okviru tukaj predstavljene raziskave, tako denimo brez dvoma predstavljajo reprezentativno in s prakso iz naše soseščine12 v celoti skladno izhodišče za izvedbo tovrstnih študij. Posledično lahko ugotovimo, da so dobljeni rezultati ne le evropsko primerljivi, pač pa tudi evropsko pomembni. Nudijo namreč poglobljen vpogled v doslej soraz- merno slabo raziskano vlogo enega najpomembnejših domestikatov v ekono- miji romaniziranega srednjeevropskega prostora. I . GR ADIVO Študija je zajela 8.579 ostankov domačega goveda (Bos taurus Linnaeus, 1758) iz časa od sredine 1. stoletja pr. n. št. do 6. stoletja n. št. (tab. 1). V želji po obli- kovanju kar najbogatejšega ter prostorsko heterogenega vstopnega nabora po- datkov je bil izbor taksona in časovnega obdobja opravljen na podlagi kritič- 8 Bartosiewicz, »Recent developments in archaeozoological research« in tam citirana literatura. 9 Glej npr. Turk, »Živalski pridatki iz žganih keltsko-rimskih grobov«; isti, »Favna«; Bökönyi, »Analiza živalskih kosti«; Bartosiewicz, »Dogs from Ig pile dwellings«; isti, »Animal bones from medieval settlemet«; Mlekuž, »Early herders of Eastern Adriatic«; Toškan in Dirjec, »Ostanki sesalske favne na Resnikovem prekopu«; Ista, »Ekonomska specializacija in socialna diferencia- cija«; Ista, »Sesalska makrofavna«. 10 Glej npr. Kryštufek, »Mali sesalci«; Toškan in Kryštufek, »Noteworthy rodent records«; Toškan, »Mali sesalci kot orodje«; Janžekovič, Malez in Velušček, »Najdbe ptičjih kosti s koliščarskih na- selbin«; Boschin, »Short considerations on bird remains.«; Govedič, »Ribe na arheološkem naj- dišču Hočevarica«; Paunović, »Ostanki ektotermnih vretenčarjev«; Paunović, Culiberg in Turk, »Analysis of content of hearths«; Slapnik, »Holocenski kopenski in sladkovodni polži«. 11 Rakovec, »Razvoj sesalske kvartarne favne«; Pohar, »Late glacial mammal macrofauna«; Fuart Gatnik, Pohar in Bulog, »Cervidna favna iz paleolitskih najdišč«; za izjemo glej npr. Drobne, »Favna koliščarskih naselbin«. 12 Glej npr. Riedel, »Archaeozoological investigations in North-eastern Italy«; King, »Diet in the Roman world«; MacKinnon, Production and consumption of animals. 37Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru ne analize stanja arheo(zoo)loških raziskav na Slovenskem. Odločitvi za do- mače govedo je tako botrovala številčnost ostankov te živalske vrste v okviru večine arheozooloških vzorcev post-neolitske starosti v tem delu Evrope. Čas med sredino 1. stoletja pr. n. št. in 6. stoletjem n. št. pa je bil izbran zato, ker so med vsemi poznanimi arheološkimi najdišči pri nas pač najštevilčnejša rav- no tista z ostalinami iz rimskega časa.13 Tab. 1: Seznam v analizo vključenih vzorcev živalskih ostankov z najmanj 100 takso- nomsko opredeljenimi ostanki velikih sesalcev. Za geografsko lego posameznih naj- dišč glej sliko 1. Opredelitev simbolov: obdobje 1 – okvirno sredina 1. stol. pr. n. št. do sredine 1. stol. n. št.; obdobje 2 – okvirno 1. do 4. stol. n. št.; obdobje 3 – okvirno 4. do 6. stol. n. št.; tip najdišča A – podeželski dvorec; tip najdišča B – manjše oz. srednje veliko naselje; tip najdišča C – mesto; NISP – število določenih primerkov. Seznam virov je v prilogi. Vzorec Sample Kraj Place Obdobje Period Tip najdišča Type of site N NISP B. taurus (% NISP) Vrhnika [a] Vrhnika/Nauportus 1 B 791 182 57,7 NUK II [a] Ljubljana/Emona 1 C 884 297 19,5 Tribuna Ljubljana/Emona 1 Drugo / Other 1.275 878 47,4 Školarice Školarice 2 A 2.143 807 35,1 Vipava Vipava 2 B 403 107 69,2 Col Col 2 B 1.051 425 68,9 Most na Soči Most na Soči 2 B 668 484 48,4 Mošnje Mošnje 2 A 6.096 2.888 33,8 Vrhnika [b] Vrhnika/Nauportus 2 B 2.892 1.209 55,7 SNG Opera Ljubljana/Emona 2 C 3.521 605 88,1 Tobačna mesto Ljubljana/Emona 2 C 735 175 65,7 NUK II [b] Ljubljana/Emona 2 C 1.200 543 31,7 Draga Draga 2 B 694 142 48,6 Gorenje Skopice Gorenje Skopice 2 A 625 157 54,1 Ribnica Ribnica/Romula 2 B 24.999 5.876 46,3 Stari trg Stari trg/Colatio 2 B 561 130 51,5 Tonovcov grad [PA 1] Tonovcov grad 3 B 3.189 1.576 41,0 Tonovcov grad [PA 2] Tonovcov grad 3 B 7.368 2.997 22,9 Ajdovščina Ajdovščina/Castra 3 B 455 199 32,2 Kranj Kranj/Carnium 3 C 3.519 903 19,4 Mengeš Mengeš 3 B >214 128 27,3 Ivančna Gorica Ivančna Gorica 3 B 777 204 48,5 Žal je med omenjenimi najdišči delež takšnih z (ustrezno) pobranimi in obdelanimi živalskimi ostanki skromen. In vendar: ko od deležev preidemo k absolutnim številkam kaj hitro ugotovimo, da objavljenih in (resnici na lju- 13 Glej npr. Petru, »Prispevek k zgodovini arheološke karte«, 17; Prešeren, Zemlja pod vašimi noga- mi. 38 Borut Toškan bo sicer predvsem) neobjavljenih študij favnističnega gradiva iz rimskodob- nih najdišč s Slovenskega niti ni tako malo. Res je, da te le izjemoma obravna- vajo resnično bogate vzorce z več tisoč taksonomsko opredeljenimi ostanki, a njihovo skupno število je povsem primerljivo s stanjem marsikje drugje po Evropi – če seveda podatke preračunamo na površinsko enoto ozemlja.14 Ob upoštevanju povsem enakih vključitvenih kriterijev15 je bilo tako denimo pri oblikovanju nabora vstopnih podatkov za tu predstavljeno raziskavo možno upoštevati kar 22 najdišč oziroma kronološko opredeljenih kontekstov zno- traj njih (tab. 1), medtem ko jih je sorodna študija za območje celotne Italije iz leta 2004 uspela zajeti »le« 97.16 Pri tem je pomembno, da je omenjenih 22 naj- dišč/vzorcev dokaj enakomerno razporejenih v prostoru, tako da ostaja po- manjkljivo zastopan zgolj skrajni severovzhodni del države (sl. 1). Sl. 1: Geografska lega najdišč, od koder izvirajo vzorci iz tabele 1. Če smo povsem natančni, je bil omenjeni nabor vzorcev v posameznih segmentih raziskave dodatno razširjen s še sedmimi takšnimi, ki vključuje- jo le po nekaj deset najdb in ki tako zgolj na podlagi njihove velikosti med vstopne vzorce niti ne bi bili uvrščeni (tab. 2). Zaradi posledično okrnje- ne reprezentativnosti teh vzorcev ni bilo možno uporabiti kot izhodišče za oblikovanje avtonomnih, tj. zgolj iz njih samih izpeljanih sklepov. So se pa ti za zelo koristne izkazali v vlogi neodvisne referenčne točke pri testiranju 14 King, »Diet in the Roman world«. 15 Tj. najmanj 100 taksonomsko določenih ostankov na vzorec (glej poglavje Metode). 16 MacKinnon, Production and consumption of animals, 77. 39Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru hipotez, ki so bile sicer postavljene na podlagi rezultatov analize »velikih« vzorcev.17 II . METODE Metodološki pristop k analizi gradiva je bil prilagojen tistemu, ki ga je v ne- davno objavljeni raziskavi o vlogi živali v življenju antičnega človeka na ob- močju današnje Italije objavil MacKinnon.18 Gre namreč za eno najambicio- zneje zastavljenih sintetičnih študij živalskih ostankov iz rimskega obdobja nasploh, ki obenem zajema številna najdišča iz naše neposredne soseščine. Poleg tega je pretežni del jugovzhodnoalpskega prostora v tedanjem času tudi upravno pripadal Italiji,19 zaradi česar je težnja po primerljivosti rezultatov tukaj predstavljene raziskave z rezultati zgoraj omenjene MacKinnonove štu- dije še toliko bolj smiselna. Pri oblikovanju nabora vstopnih podatkov je bila kot osrednji vključi- tveni kriterij upoštevana njihova velikost, izražena kot število določenih pri- merkov (Number Of Identified Specimens; NISP).20 Spodnja meja za to, da je bil nek vzorec še upoštevan kot dovolj velik, je bila postavljena na najmanj sto taksonomsko opredeljenih ostankov.21 Takšen kriterij predstavlja ustrezen kompromis med težnjo po dovolj velikem naboru analiziranih vzorcev na eni strani ter njihovo reprezentativnostjo na drugi. Dejstvo namreč je, da lah- ko iz manjših vzorcev (tj. npr. NISP ≈ 10) sklepamo kvečjemu na nabor osre- dnjih živalskih vrst, ki jih je neka skupnost izkoriščala. V nasprotju s tem naj bi gradivo z nad 100 ostanki že omogočalo tudi verodostojno oceno razmerij, v katerih so bile te živali izkoriščane.22 Za podrobnejši vpogled v demografijo neke živalske populacije ter za analizo razlik v prostoru in času mora biti seveda taksonomsko opredelje- nih najdb še več (tj. >1000). Med 22 vzorci iz tabele 1 je takšnih pet. Nadalj- nji štirje vključujejo med 500 in 999 določenih živalskih najdb, medtem ko je vzorcev z do 500 ostanki dvanajst. Ob takšnem naboru vstopnih podatkov je bilo seveda težko priti do zanesljivejših sklepov o spolni strukturi, patologi- jah ali denimo vzorcih razkosavanja zaklanih živali, je pa bilo mogoče pov- sem suvereno iskati odgovore na vprašanja o kvantitativni vlogi govedoreje v rimskodobni živinoreji, konstituciji živali, starostni strukturi tedanjih po- 17 Razmerje v deležu zastopanosti različnih živalskih vrst v vzorcu z zgolj nekaj posameznimi najdbami kosti in zob nima večje pomenske vrednosti, če pa v tem smislu podobno sliko kaže večje število primerljivo majhnih vzorcev pa to že lahko razumemo kot indic za obstoj neke za- konitosti. Toliko bolj takrat, ko do enakih sklepov pridemo tudi ob analizi »velikih« vzorcev. 18 MacKinnon, Production and consumption of animals. 19 Šašel Kos, »The boundary stone«, 381. Za podrobnejši oris širitve rimske države na območje da- našnje Slovenije glej Horvat, »Roman provincial archaeology« ter Horvat in Bavdek, Okra, 132– 50. 20 Grayson, Quantitative zooarchaeology, 17–26. 21 Prim. MacKinnon, Production and consumption of animals, 77. 22 Davis, The archaeology of animals, 46. 40 Borut Toškan pulacij ter vzorcu razpršenosti skeletnih elementov iz različnih anatomskih regij trupa v (mikro)prostoru. Pri tem je bila starost goved ob zakolu/poginu ocenjena na podlagi stopnje obrabe žvekalne površine spodnjih kočnikov23 ter na podlagi podatkov o deležu ostankov posameznih skeletnih elemen- tov s še nezraščenima epi- in daifizo.24 Ugotovitve o konstituciji živali so bile izpeljane iz ocen o plečni višini25 ter iz standardiziranih metričnih podat- kov nedolžinskih dimenzij dolgih kosti okončin.26 Razmerje med spoloma je bilo ocenjeno na podlagi morfologije27 razpoložljivih odlomkov oboda kolč- ne ponvice (acetabulum) ter metrike dlančnic in stopalnic.28 Študija porazde- ljenosti najdb posameznih skeletnih elementov v prostoru je bila usmerjena v analizo podatkov o frekvenci pojavljanja ostankov iz bolj ali manj mesnatih delov trupa na različnih območjih znotraj posameznih najdišč. Pri tem so bili skeletni elementi iz najbolj mesnatih anatomskih regij vključeni v t.i. katego- rijo A, tisti iz srednje mesnatih v kategorijo B, oni iz najmanj mesnatih delov pa v kategorijo C.29 Pomemben segment raziskave je posvečen ugotavljanju obstoja diahronih sprememb v opazovanih demografskih značilnostih proučevanih populacij do- mačega goveda ter v vlogi, ki jo je vrsta imela v tedanji živinoreji. V ta namen je bilo 22 analiziranih vzorcev porazdeljenih v tri kronološko opredeljene skupi- ne, od katerih prva vključuje gradivo iz časa do okvirno sredine 1. stoletja n. št., druga najdbe iz časa od okvirno sredine 1. stoletja do 4. stoletja, tretja pa najdbe iz okvirno 4. do 6. stoletja (tab. 1). Na podoben način smo skušali proučiti tudi eventualne razlike med gradivom z različnih tipov najdišč. Vzorci so bili v tem primeru razdeljeni na tiste iz mest, one iz manjših naselij ter tiste iz podežel- skih dvorcev. Poseben primer v tem smislu predstavlja edinole gradivo s Tribu- ne, ki večinoma sodi v kontekst tamkajšnjega vojaškega tabora30 (tab. 1). III. PROBLEMATIK A MEDSEBOJNE PR IMER LJIVOSTI ANALIZIR ANIH VZORCEV Pomemben dejavnik, ki vpliva na verodostojnost rezultatov vsake arheozoo- loške sintetične študije, je medsebojna primerljivost analiziranih vzorcev v smislu načina zajemanja najdb (npr. sejanje nasproti zgolj ročnemu pobira- nju), pristopa k njihovi determinaciji ter glede samih metod in tehnik arhe- 23 Grant, »The use of tooth wear«. 24 Silver, »The ageing of domestic animals«. 25 Matolcsi, »Historische Erforschung der Körpergrösse«. 26 Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 304–305. Kot referenčni vzorec za izvedbo standardi- zacije je služilo gradivo iz rimskega mesta Tác/Gorsium z Madžarskega: Bökönyi, Animal hus- bandry and hunting. 27 Greenfield, »Sexing fragmentary ungulate acetabulae«. 28 MacKinnon, Production and consumption of animals, 81–82 in tam citirana literatura. 29 Uerpmann, »Animal bone finds«. 30 Hvalec et al., Doživetja arheološkega vsakdana, 3. 41Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru oloških izkopavanj. V primeru pričujoče študije je veliko večino vzorcev ar- heozoološko obdelala ista ekipa strokovnjakov, kar obseg napake zaradi su- bjektivnosti pri taksonomskem opredeljevanju najdb seveda močno omejuje. Ker je bil pretežni del analiziranega gradiva pridobljen v zadnjih 15 letih, bi- stvenih mednajdiščnih razlik ne gre pričakovati niti na nivoju metodologije arheoloških izkopavanj. Isto velja za način vzorčenja živalskih ostankov, ki so bili (žal) večinoma pobirani ročno. Odprto tako ostaja predvsem vpraša- nje primerljivosti posameznih vzorcev v smislu obsega tafonomskih izgub in stopnje fragmentiranosti kosti in zob, kar lahko seveda prav tako pomembno vpliva na interpretacijo dobljenih rezultatov.31 Na podlagi razmerja med šte- vilom taksonomsko opredeljenih ostankov in številom vseh izkopanih ostan- kov velikih sesalcev po posameznih vzorcih se sicer zdi, da so bile v večini primerov skromne tudi tovrstne razlike (sl. 2). Sl. 2: Razmerje med podatkoma o številu vseh izkopanih ostankov velikih sesalcev v posameznem vzorcu in številom zgolj tistih, ki se jih je dalo ožje taksonomsko opre- deliti. Podana je tudi regresijska premica s 95% intervalom zaupanja. Vzorec iz Rib- nice (N = 24.999; NISP = 5.876) na grafu ni prikazan. V kontekstu medsebojne primerljivosti analiziranih vzorcev je treba ne- kaj besed nameniti tudi problematiki spremljevalne arheološke dokumenta- 31 MacKinnon, Production and consumption of animals, 42–56. 42 Borut Toškan cije. Obseg le-te je namreč od najdišča do najdišča zelo različen, kar posre- dno vpliva tudi na pristop k obravnavi živalskih ostankov. Tako je denimo analiza obsežnega favnističnega gradiva s Tonovcovega gradu (NISP = 4.573) potekala vzporedno s sklepnim delom arheoloških raziskav istega najdi- šča, zato je bilo mogoče pri interpretaciji rezultatov upoštevati kopico de- tajlnih podatkov o kronologiji, topografiji najdišča, namembnosti posame- znih struktur ipd. Po drugi strani tovrstni podatki med analiziranjem šte- vilnih drugih, tudi primerljivo bogatih32 vzorcev žal (še) niso bili na raz- polago oziroma jih je bilo precej manj, kar je posledično omejilo tudi po- vednost analiziranih arheozooloških vzorcev. Zaradi vsega navedenega je treba nekatere od v nadaljevanju predstavljenih rezultatov obravnavati kot zgolj preliminarne. IV. GOVEDO KOT OBJEKT R EJE Pregled podatkov o deležu zastopanosti posameznih sesalskih vrst po vzor- cih je pokazal, da pretežni del taksonomsko opredeljenih ostankov pripada domačemu govedu, drobnici (Caprinae) in prašiču (Sus sp.). V povprečju je bilo navedenim trem taksonom pripisanih kar 89,5 odstotka najdb (razpon: 66,6–99,2; mediana: 91,1). To druge domače živali in divjad – vsaj v kvanti- tativnem smislu – postavlja na ekonomsko obrobje. Na podlagi navedenih ugotovitev sem zaradi nazornejšega podajanja rezultatov vlogo govedoreje v nadaljevanju ocenjeval zgolj v primerjavi s pomenom reje drobnice in pra- šiča. Podatki o razmerju med številom ostankov vsakega od navedenih treh taksonov po posameznih vzorcih so podani na sliki 3. V večini primerov (N = 15) je bila najbolje zastopana vrsta prav domače govedo, pri dvanajstih vzorcih celo z več kot polovičnim deležem vseh opredeljenih najdb. Izje- mo predstavljajo eden od treh analiziranih vzorcev zgodnjerimske starosti (tj. NUK II [a]), trije od 13 vzorcev iz časa od okvirno sredine 1. stoletja do 4. stoletja (tj. Mošnje, Školarice in NUK II [b]) ter štirje od šestih vzorcev poznoantične starosti (tj. Tonovcov grad [PA 2], Kranj, Mengeš). Pri tem je pomenljivo, da v primeru enega od ostalih dveh poznoantičnih vzorcev (tj. Tonovcov grad [PA 1]) delež goveda presega delež drugo uvrščene drobnice za zgolj pol odstotka. 32 Npr. Mošnje (NISP = 2.888); Ribnica (NISP = 5.876); Tribuna (NISP = 878). 43Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru Sl. 3: Razmerje med deleži zastopanosti domačega goveda (B. taurus), prašiča (Sus sp.) in drobnice (Caprinae) v okviru posameznih vzorcev iz tabele 1. Na podlagi navedenih podatkov je tako mogoče nedvoumno zaključiti, da je bila najmanj od sredine prvega stoletja pr. n. št. dalje osrednja živino- rejska panoga na območju jugovzhodnih Alp prav govedoreja, upoštevajoč sicer skromne podatke za mlajšo železno dobo pa je temu vsaj v osrednjeslo- venskem prostoru utegnilo biti tako že tudi prej.33 Skromno je resnici na lju- bo tudi število razpoložljivih »velikih« vzorcev iz zgodnjerimskega obdobja (N = 3), vendar pa v tem primeru prevlado govejih ostankov potrjujejo tudi vsi trije manjši vzorci z najdbami iz tega časa (tab. 2). Med konteksti s pre- loma 1. stoletja pr. n. št. v 1. stoletje n. št. tako zaradi večinske zastopanosti prašiča posebno mesto zaseda zgolj vzorec NUK II [a], v čemer pa bi utegni- le odsevati predvsem specifične prehrambne navade vojaškega moštva z bli- žnjega vojaškega tabora na Tribuni. Vojska je namreč odigrala ključno vlogo pri gradnji Emone (urbs quadrata), še pred tem pa je na lokaciji NUK II po- stavila tudi vadbeni tabor.34 Prevlada ostankov goveda (in ne prašiča) v vzor- cu s Tribune sicer takšne interpretacije ne podkrepljuje (glej sl. 3), a je hkrati 33 Bökönyi, »Analiza živalskih kosti«, tab. 1; Toškan in Dirjec, Živalski ostanki z območja Jelenove- ga klanca, tab. 1. 34 Andrič et al., »Arheološki in okoljski zapis«. Tonovcov grad Mošnje KranjMost na Soči Col Ajdovščina Vipava Školarice Vrhnika Mengeš Ljubljana Ivančna Gorica Draga Gorenje Skopice Ribnica St. trg Tobačna Nuk II (a) Tribuna Nuk II (b)SNG Opera PA 2 PA 1 a b 0 40 km B. taurus Sus sp. Caprinae 44 Borut Toškan – kot bo to nekoliko podrobneje prikazano v nadaljevanju – vsaj za sedaj niti ne izključuje. Tab. 2: Seznam v analizo vključenih vzorcev živalskih ostankov z manj kot 100 ta- ksonomsko opredeljenimi ostanki velikih sesalcev.* Za opredelitev posameznih ob- dobij glej pripis k tabeli 1. Takson Taxon Obdobje 1 Period 1 Obdobje 2 Period 2 Obdobje 3 Period 3 Se rm in (a ) Pr ev al M an dr ga Se rm in (b ) Iv an . G or ic a SN G O pe ra G or . S ko pi ce Bos taurus 7 22 7 20 14 15 9 Sus cf. domesticus 3 12 2 12 - 1 1 Caprinae 1 5 1 21 1 4 9 Drugo / Other - 2 2 8 1 7 1 SKUPAJ / TOTAL 11 41 12 61 16 27 20 * Viri: Toškan in Dirjec, Sesalska makrofavna s Sermina; Toškan in Dirjec, Veliki sesalci iz naj- dišč Mandrga in Preval; Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki«; Dirjec et al., »Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera«; Toškan in Dirjec, Gorenje Skopice. V zvezi z zgoraj omenjeno prevlado prašičjih ostankov v vzorcu NUK II [a] je treba omeniti, da podobno sliko v tem smislu kaže tudi vzorec NUK II [b], ki vključuje najdbe iz časa med okvirno sredino 1. stoletja in 4. stoletjem n. št. (sl. 3). Takšno stanje bi utegnilo biti povezano s poreklom prvih naseljencev v mestu,35 v kasnejših fazah pa predvsem s statusom tega dela Emone.36 Sicer pa od skupno 13 vzorcev iz navedenega obdobja odklon od splošnega pravi- la o prevladi govejih ostankov izkazujeta zgolj še dva. V obeh primerih gre za gradivo s podeželskih dvorcev (tj. Školarice in Mošnje; sl. 3), kjer največji delež ostankov pripada drobnici. Ker oba odlikuje sorazmerno veliko števi- lo ostankov (NISP = 807 oz. 2.888), ugotovljeno razmerje med posamezni- mi taksoni najbrž ni naključno. To do neke mere potrjuje tudi pogled na še preostale tri analizirane vzorce z območij podeželskih dvorcev: »velikega« iz Gorenjih Skopic (sl. 3) in oba manjša s Sermina (tj. Sermin [a] in [b]; tab. 2). Enega od njih (tj. Sermin [b]) namreč ravno tako označuje prevlada ostankov drobnice. Žal nobeno od izkopavanj navedenih štirih najdišč še ni doživelo poglobljene arheološke objave, tako da se do nakazane povezave med neko- liko nižjim deležem govejih najdb in podeželskimi dvorci še ni mogoče do- končno opredeliti. Si pa ta možnost vsekakor zasluži ustrezno pozornost. Veliko jasnejša je slika, ki jo glede številčnosti ostankov posameznih ži- valskih vrst kaže gradivo poznoantične starosti. Med šestimi »velikimi« in 35 Andrič et al., »Arheološki in okoljski zapis«, 413. 36 Dirjec et al., »Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera«, 38. 45Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru dvema manjšima vzorcema iz tega časa namreč le dva kažeta na še zmeraj večinsko zastopanost goveda: tisti iz Ivančne Gorice (sl. 3) in oni iz Ljubljane (lokacija SNG Opera; tab. 2). V primeru najdb iz Gorenjih Skopic (NISP = 20; tab. 2) in iz poznoantične faze 1 s Tonovcovega gradu37 je delež goveda še pri- merljiv z deležem drobnice, v drugih vzorcih pa za njim že očitno zaostaja. To slednje je bilo ugotovljeno tudi pri poznoantičnem gradivu z Ajdovskega gradca nad Vranjem38 ter tistem poznoantično-zgodnjesrednjeveške starosti s Tinj nad Loko pri Žusmu;39 v obeh primerih se sicer kot najbolje zastopana vrsta pojavlja prašič. Očitno je torej, da se je z nastopom pozne antike obseg govedoreje močno in sorazmerno hitro zmanjšal, na pomenu pa so pridobili reja drobnice, prašiča in tudi perutnine.40 Sl. 4: Porazdelitev standardiziranih metričnih podatkov nedolžinskih mer dolgih kosti okončin domačega goveda (B. taurus) po časovnih obdobjih. Do sprememb pa v tem času ni prišlo zgolj na ravni deleža zastopano- sti posameznih taksonov, pač pa tudi kar zadeva konstitucijo živali. Kosti iz vzorcev poznoantične starosti namreč v svoji velikosti zaostajajo za tistimi iz časa do 4. stoletja n. št., pri čemer razlika presega mejo statistične značilno- sti (sl. 4).41 Ugotovitev izhaja iz analize nedolžinskih mer dolgih kosti okon- 37 Glej Tonovcov grad [PA 1] v tabeli 1. 38 Bartosiewicz, »Recent developments in archaeozoological research«, 315. 39 Turk, »Favna«. 40 Bartosiewicz, »Recent developments in archaeozoological research«, 315. 41 Kruskal-Wallisov test: KW-H (1; 688) = 26,64; p = 0,000. Legenda / Legend: Mediana / Median; 25%-75%; Razpon / Range 1. - 4. stol. AD / 1st - 4th c. AD Pozna antika / Late Antiquity -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 St an da rd iz ir an a vr ed no st / S ta nd ar di ze d va lu e 46 Borut Toškan čin, ki so se pri kopitarjih v preteklosti že izkazale za korekten kazalec veli- kosti živali.42 Pri tem so bili posamezni metrični podatki standardizirani, kar je omogočilo hkratno obravnavo različnih skeletnih elementov.43 Povprečna plečna višina rimskodobnega goveda z območja jugovzhodnih Alp, ocenjena na podlagi podatkov o največji dolžini dlančnic in stopalnic44 iz vseh 22 ana- liziranih vzorcev, je sicer znašala 123,1 cm (standardna deviacija: 6,5; razpon vrednosti: 108,8–140,7 cm; N = 101). Gre za vrednost, ki je primerljiva s sta- njem v soseščini.45 Sl. 5: Starostna struktura za domače govedo (B. taurus), pridobljena na podlagi po- datkov o stopnji obrabe žvekalne površine spodnjih kočnikov.* * Metodologija povzeta po Grant, »The use of tooth wear«. Iz dimenzij v celoti ohranjenih skeletnih elementov spodnjih okončin – v veliki večini je šlo za dlančnice in stopalnice46 – je bilo mogoče oceniti tudi razmerje med spoloma. Na podlagi razpoložljivih podatkov se zdi, da je bil de- lež samic in samcev (znotraj teh domnevno seveda predvsem volov) primerljiv, čeprav ločenih ocen za posamezna najdišča ni bilo mogoče podati. Več kot de- set nepoškodovanih dlančnic/stopalnic je namreč vključevalo zgolj gradivo iz 42 Scott, »Postcranial dimensions of ungulates«. 43 Albarella, »Size matters«. 44 Nepoškodovane dlančnice in stopalnice povečini izvirajo iz vzorcev, datiranih v čas med sredi- no 1. stoletja in 4. stoletjem n. št. Zaradi navedenega ocene o plečni višini za analizo diahronih razlik v velikosti govedaniso bile uporabne. 45 Bökönyi, Animal husbandry and hunting, tab. 6; Riedel, »Tierknochen aus der römischen Villa rustuca«, 465–73; MacKinnon, Production and consumption of animals, 84–85. 46 Pri teh je merodajno razmerje med največjo dolžino kosti in bodisi najmanjšo širino diafize bo- disi širino distalne epifize. 47Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru Ribnice (N = 34), v devetih vzorcih pa takšnih primerkov sploh ni bilo. Na pri- merljivo zastopanost krav in volov/bikov kaže tudi resnici na ljubo pičlo števi- lo najdenih odlomkov medenic z ohranjenim obodom kolčne ponvice. Tab. 3: Število kosti domačega goveda (B. taurus) z nezraščenima epi- in diafizo po starostnih skupinah.* Posamezno skupino sestavljajo skeletni elementi, ki popolno- ma osificirajo pri isti ontogenetski starosti (tj. v prvem, drugem, tretjem ali po tre- tjem letu življenja). Starost Age Epifiza / Epiphysis Zraščena Fused Nezraščena Unfused 0–1 - 31 1–2 8 575 2–3 49 358 3– 75 163 Σ 132 1.127 * Podatke o časovnem poteku zraščanja epi- in diafiz podaja Silver, »The ageing of domestic ani- mals«. Bistveno manj problematična z vidika reprezentativnosti rezultatov je bila analiza starostne strukture. Ta je bila namreč opravljena na podlagi 133 ocen stopnje obrabe žvekalne površine spodnjih kočnikov (sl. 5), ob tem pa še na nekajkrat bogatejšem – čeprav povedno bolj ohlapnem – naboru podatkov o deležu kosti z nezraščenima epi- in diafizo (tab. 3). Iz obojega nedvoumno izhaja, da je bila preferenčna starost goveda ob zakolu sorazmerno visoka, tj. višja od treh let in pol. Pri tem je bilo spremembam v času oziroma med raz- ličnimi tipi najdišč žal mogoče slediti zgolj na podlagi ugotovitev o doseženi fazi osifikacije ostankov, saj so podatki o stopnji obrabe žvekalne površine zob med posamezne vzorce porazdeljeni zelo neenakomerno (sl. 6). Kot so poka- zali rezultati, so mednajdiščne razlike v deležu kosti s še nezraščeno epifizo najizrazitejše znotraj skupine ostankov tistih delov posameznih skeletnih ele- mentov, katerih osifikacija se zaključi po dopolnitvi tretjega leta življenja. Ta- kšnih najdb je namreč med zgodnjerimskim gradivom značilno več kot med ostanki poznoantične starosti, mejo statistične značilnosti pa presegajo tudi ugotovljene razlike med mesti in podeželskimi dvorci (χ2 test: p = 0,02; sl. 6). Analiza trenda diahronih spremembe v preferenčni starosti ob zakolu je tako pokazala, da se je ta v poznoantičnem času dvignila, kar bi lahko bilo poveza- no s težnjo po maksimiranju iztržka tedaj že številčno sorazmerno skromnih govejih čred. Po drugi strani je višji delež ostankov nad tri leta starih goved znotraj mest (tj. potrošniških središč) v primerjavi s stanjem na podeželskih dvorcih (tj. proizvodnih središčih) nekoliko težje razložiti, saj bi v kontekstu trgovanja z govejim mesom kot hrano prej pričakovali obratno sliko.47 47 MacKinnon, Production and consumption of animals, 215. 48 Borut Toškan Sl. 6: Delež kosti domačega goveda (B. taurus) z nezraščenima epi- in diafizo med ostanki skeletnih elementov (oz. njihovih delov), ki v celoti osificirajo pri pod oziro- ma nad tri leta starih živalih.* Podatki so grupirani bodisi na podlagi časovne opre- delitve posameznih vzorcev (levo) bodisi glede na tip najdišča, iz katerega ti vzorci izvirajo (desno). * Podatke o časovnem poteku zraščanja epi- in diafiz podaja Silver, »The ageing of domestic ani- mals«. 49Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru V. GOVEDO KOT VIR HR ANE Rimska prehrana je temeljila na mediteranski triadi – tj. žitu, olivnem olju in vinu – pomembno vlogo pa je vendarle imelo tudi meso.48 Kot je mogoče trditi na podlagi podatkov o deležu zastopanosti posameznih taksonov veli- kih sesalcev (tab. 2), je pri tem na območju jugovzhodnih Alp vodilna vloga očitno pripadla govedini. Dejstvo, da masa goveda nekajkrat presega maso prašiča in drobnice,49 takšno trditev le še podkrepljuje. Seveda pa to ne po- meni, da je bila govedoreja primarno usmerjena prav v maksimiranje iztrž- ka mesa. Ravno nasprotno! Zgoraj predstavljeni demografski podatki prej kažejo na to, da je politika reje dajala prednost izkoriščanju moči teh živa- li ter eventualno tudi prireji mleka. Sicer pa je bila panoga ekonomsko za- nimiva tudi zaradi dobave kož, gnoja, kosti kot surovine za izdelavo raznih predmetov idr. A vrnimo se k problematiki goveda kot vira hrane (konkretno predvsem mesa in maščob). S tem v zvezi je treba poudariti, da govedina v preučeva- nem okolju ni veljala za prestižno jed, teletina pa domnevno komaj kaj bolj.50 Odpira se torej možnost, da bi iz deleža zastopanosti posameznih vrst živali načeloma lahko sklepali na diferenciacijo prebivalstva. Pri tem bi lahko po- zornost usmerili tudi k razlikam v pogostnosti pojavljanja ostankov iz bolj ali manj cenjenih51 delov trupa v različnih kontekstih. Dejstvo namreč je, da združevanje vzorcev iz funkcionalno/statusno/etnično (…) različnih konte- kstov praviloma privede do neželenega povprečenja podatkov ter s tem do zabrisa eventualnih razlik med njimi. V primeru vzpostavitve primerjav na ravni posameznih arheološko dobro opredeljenih (mikro)kontekstov pa re- zultati dejansko lahko pokažejo na domnevno statusno pogojene razlike v prehrambnih navadah tedanjega prebivalstva52 (primerjaj tudi sestavo posa- meznih vzorcev z območja Ljubljane; tab. 1; sl. 3). VI. GOVEDO V DUHOVNEM SVETU ANTIČNEGA ČLOVEK A Odnos antičnega človeka do živali ni bil omejen zgolj na ekonomsko izkori- ščanje primarnih in posameznih sekundarnih proizvodov reje. Pomembna 48 MacKinnon, Production and consumption of animals, 189–239 in tam citirana literatura. 49 MacKinnon, Production and consumption of animals, 189. 50 MacKinnon, Production and consumption of animals, 217. 51 Kot približek za vrednost posamezne anatomske regije običajno uporabljamo njeno mesnatost, čeprav gre pri tem seveda za poenostavljanje (glej npr. Grant, »Food, status and social hierar- chy«, 21; de France, »Zooarchaeology in complex societies«, 123). 52 Bartosiewicz, »Recent developments in archaeozoological research«, 315; MacKinnon, Producti- on and consumption of animals, 225; Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 325–33; Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna z območja rimskodobne poselitve«, 146–48. 50 Borut Toškan je bila tudi vloga, ki so jo te lahko imele kot statusni simbol,53 domači ljublje- nec54 ali kot objekt žrtvovanja, darovanja ipd.55 Čeprav si lastništva goveda v rimskem obdobju seveda ni mogel privoščiti vsakdo56 in je torej lahko posest te živali do neke mere simbolizirala določen status, pa se bom na tem mestu posvetil predvsem oceni njegove vloge v okviru žrtvovanj in darovanj, vključ- no s prehrambnim darovanjem v grobove pokojnikom. Pri tem se je treba za- vedati, da je poročil o živalskih ostankih iz rimskodobnih obrednih konte- kstov s Slovenskega še vedno le za vzorec, zato je treba rezultate razumeti kot preliminarne. Na vlogo goveda v duhovnem svetu antičnega človeka z območja jugo- vzhodnih Alp lahko zaenkrat sklepamo predvsem na podlagi najdb živalskih ostankov v grobovih (tab. 4). Ti dejansko nakazujejo obstoj določenih medre- gionalnih razlik, ki pa se nanašajo predvsem na dihotomijo drobnica – prašič in se pravzaprav lepo ujemajo s siceršnjo številčnostjo enih in drugih v različ- nih ekosistemskih enotah preučevanega prostora (sl. 2).57 V povezavi z najd- bami goveda se zdi tako na tem mestu pomembno izpostaviti predvsem nji- hovo pičlost, saj v primerjavi s številčnostjo ostankov drugih vrst prednjačijo le v sicer najbogatejšem vzorcu z emonskega severnega grobišča. Pri tem je zanimivo, da kaže gradivo iz z grobovi funkcionalno povezanih kontekstov povsem drugačno sliko. Tako v primeru grobnih parcel z lokacij Križišče pri Školaricah, Laurinova ulica v Vipavi in Stari trg, kot tudi pri domnevni ustri- ni z najdišča Tobačna mesto v Ljubljani namreč kot najbolje zastopan takson izstopa prav govedo. Vsaj na prvi pogled je torej videti, da pogrebne pojedine niso bistveneje odstopale od splošnih prehrambnih navad posameznih skupnosti, medtem ko za daritve mesa v grobove pokojnikov tega ni mogoče trditi. Na podlagi vrste in lege posameznih kosti in situ gre sklepati, da so bile v grobove pogo- sto pridane cele noge z ligamenti ali celo še večji deli trupa. Vendar pa to velja predvsem za manjše živali,58 medtem ko je govedo praviloma zastopano zgolj s posameznimi kostmi ali njihovimi odlomki. Vsaj na načelni ravni je tako treba upoštevati tudi možnost, da je bilo v primeru govedine v grob pridano zgolj od kosti že ločeno meso.59 To pa bi seveda utegnilo imeti pomembne im- plikacije tudi za interpretacijo nizkega deleža zastopanosti govejih ostankov v grobovih. 53 Glej npr. Bökönyi, History of domestic mammals, 263; Bartosiewicz, »Camels in antiquity«, 453. 54 Glej npr. Bökönyi, Animal husbandry and hunting, 104–105. 55 Glej npr. Lauwerier, »A meal for the dead«; Wilkens, »Roman suovitaurilia«. 56 MacKinnon, Production and consumption of animals, 96. 57 Glej tudi Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 362–63. 58 Glej npr. Lauwerier, »A meal for the dead«; 185–86; Turk, »Živalski pridatki iz žganih keltsko- rimskih grobov«, 103. 59 Lauwerier, »A meal for the dead«, 69. 51Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru Tab. 4: Število grobov z ostanki goveda (B. taurus), prašiča (Sus sp.), drobnice (Ca- prinae), konja/osla (Equus sp.) in ptic (Aves) ter število vseh grobov s taksonomsko opredeljenimi živalskimi ostanki (N; glej stolpec »Kontekst«) v okviru sedmih gro- bišč rimskodobne starosti z območja jugovzhodnih Alp.* Kjer obstajajo, so navedeni tudi podatki o številu ostankov teh istih taksonov na območju pripadajočih grobnih parcel oziroma ustrin. Najdišče Site Kontekst Context B. ta ur us Su s s p. C ap ri na e Eq uu s s p. Av es Križišče pri Školaricah Grobovi / Graves (N =37) 1 - 3 2 - Gr. parcele/Burial plots 16 - 1 8 - Vipava (Laurinova ulica) Grobovi/Graves (N = 8) - 4 4 1 1 Gr. parcele/Burial plots 1 - - - - Volarije Grobovi/Graves (N = 4) 2 1 3 - - Ljubljana/Emona1 Grobovi/Graves (N = 37) 16 13 5 3 10 Ustrina/Ustrinum 11 1 2 - - Stari trg/Colatio Grobovi/Graves (N = 2) - - - 2 - Gr. parcele/Burial plots 32 8 6 7 - Novo mesto Grobovi / Graves ( N = 16) 2 14 1 - 2 Ribnica/Romula Grobovi/ Graves (N = 1) - 1 - - - 1 – del severnega grobišča. * Viri: Toškan, Sesalska favna z najdišča Križišče; Bavdek, »Rimsko žarno grobišče Volarije«; To- škan in Dirjec, »Živalski ostanki iz rimskodobne Kolacione«; Turk, »Živalski pridatki iz žganih keltsko-rimskih grobov«; Toškan in Dirjec, Veliki sesalci iz antične Romule. V primeru grobišč iz Vipave in Emone so bili uporabljeni lastni neobjavljeni podatki. Za časovno umestitev posame- znih grobov iz Novega mesta glej Knez, Novo mesto II, in Božič, Late La Tène-Roman cemetery. Dodaten vpogled v vlogo goveda kot objekta žrtvovanj/darovanj bi bilo mogoče pridobiti z analizo ostankov iz svetišč. Žal so tovrstni podatki z ob- močja Slovenije poznani le z Gradiča nad Kobaridom (sl. 7), kjer pa zaradi številnih kasnejših posegov ni bilo mogoče priti do jasnega vpogleda v stra- tigrafsko situacijo.60 Ker je bilo svetišče v uporabi tako v antiki kot v železni dobi, tudi zanesljivo razlikovanje med živalskimi ostanki iz obeh navedenih faz večinoma ni bilo mogoče. Zaradi navedenega je vsakršen poskus interpre- tacije podatkov o zastopanosti posameznih taksonov velikih sesalcev v sicer bogatem vzorcu z navedene lokacije močno otežen. Toliko bolj zato, ker so bili mnogi kulti vezani na točno določeno živalsko žrtev,61 v primeru Gradi- ča pa ime tam čaščenega božanstva še ne poznamo.62 Porajajočih se vprašanj je torej veliko. Bi sorazmerno nizek delež goveda glede na stanje v vzorcih iz tabele 2 lahko razumeli kot potrditev razmišljanj o nekoliko skromnejši vlo- gi te vrste v duhovnem svetu romaniziranega prebivalstva jugovzhodnih Alp 60 Osmuk, »Kobarid od prazgodovine do antike«, 11–16; Štular, »The use of lidar-derived relief mo- dels«, 409–11. 61 Scheid, »Sacrifices for gods«, 264. 62 Osmuk, »Kobarid od prazgodovine do antike«, 12. 52 Borut Toškan (ali pač vsaj udeležencev obredij na Gradiču) v primerjavi z njegovim sicer- šnjim pomenom v tedanji ekonomiji? Bi (tudi?) v rezultatih s slike 7 utegni- le odsevati predvsem posledice eventualnih razlik v pristopu k procesiranju trupov manjših in večjih živali,63 pri čemer naj bi v primeru goveda do loče- vanja mesa od kosti prihajalo izven raziskanega dela svetišča oziroma bi bile te tam vsaj deponirane? Morda pa pretežni del živalskih ostankov z navedene lokacije sploh ni iz rimskega časa in tako bolj kot morebitne razlike med vlo- go posameznih vrst v stvarnem in duhovnem svetu lokalnega romanizirane- ga prebivalstva izraža razlike v prehrambnih navadah teh ljudi v primerjavi s tistimi iz mlajše železne dobe? 64 Sl. 7: Razmerje med deleži zastopanosti domačega goveda (B. taurus), prašiča (Sus sp.) in drobnice (Caprinae) v celotnem naboru živalskih ostankov z Gradiča nad Ko- baridom.* * Viri: Turk, Kobarid, Gradič 1982; Dirjec, Gradič 1993–1997; Dirjec, Gradič 1993–1997. Pri iskanju odgovora na vsaj prvo in zadnje od navedenih vprašanj si kaže nekoliko podrobneje ogledati tistih nekaj sto taksonomsko opredeljenih živalskih ostankov z obravnavanega svetišča, ki se jih je domnevno dalo tudi ožje časovno postaviti v bodisi mlajšeželeznodobni bodisi v rimski čas (sl. 8). Govora je sicer o zgolj polčetrtem odstotku vseh razpoložljivih živalskih ko- sti in zob, kar utegne vzbujati dvome v reprezentativnost dobljenih rezulta- tov, a podatki o zastopanosti goveda, prašiča in drobnice se zdijo vseeno vre- 63 Glej npr. Scheid, »Sacrifices for gods«, 266–69. 64 Tako bi bilo mogoče soditi na podlagi manj kot četrtinskega deleža zastopanosti domačega go- veda med gradivom z edinega arheozoološko obdelanega mlajšeželeznodobnega najdišča v Po- sočju, tj. Golega brda – Sv. Marije na jezeru (lasten neobjavljen podatek; za arheološki oris naj- dišča glej Bratina, »Golo brdo«). B. taurus Sus sp. Caprinae 53Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru dni komentarja. Rimskodobno gradivo namreč označuje štirikrat nižji delež govejih ostankov kot najdbe mlajšeželeznodobne starosti, medtem ko je delež drobnice ustrezno višji. V kolikor na raziskanem delu svetišča niso manipu- lirali z od kosti že ločeno govedino, lahko torej navedene rezultate razumemo kot podkrepitev razmišljanj o nekoliko skromnejši vlogi domačega goveda v okviru tedanjih darovalnih oziroma žrtvovalnih obredov … vsaj kar zadeva dogajanje na svetišču Gradiča nad Kobaridom. Sl. 8: Razmerje med deleži zastopanosti domačega goveda (B. taurus), prašiča (Sus sp.) in drobnice (Caprinae) v naboru zgolj tistih živalskih ostankov z Gradiča nad Kobaridom, ki se jih je dalo ožje kronološko opredeliti.* * Vir: Turk, Kobarid, Gradič 1982. Rimsko obdobje / Roman period Mlajša železna doba / Late Iron Age B. taurus Sus sp. Caprinae 54 Borut Toškan VII. R AZPR AVA Udomačene živali so bile za človeškega gospodarja sprva zgolj nov, priročnej- ši in do neke mere predvidljivejši vir mesa in maščob. Sčasoma so na pome- nu začeli pridobivati tudi sekundarni proizvodi reje (npr. mleko, runo, moč), ki so postopoma lahko postali celo bolj cenjeni od samega mesa. V pričujoči študiji vloge domačega goveda v romaniziranem jugovzhodnoalpskem pro- storu se je pokazalo prav slednje. A začnimo na začetku in se najprej ustavimo pri oceni ekonomskega po- mena govedoreje nasploh, medtem ko problematiko usmerjenosti v izkorišča- nje mesa ali pač katerega od sekundarnih proizvodov reje zaenkrat pustimo ob strani. V ta namen se kaže opreti na podatke o deležih zastopanosti ostan- kov posameznih živalskih vrst po analiziranih vzorcih. Rezultati ne puščajo nikakršnega prostora za dvom in jasno kažejo, da prevladujejo kosti in zobje goveda, drobnice in prašiča, medtem ko je vloga divjadi zgolj obrobna. Pri tem znotraj vzorcev iz okvirno sredine 1. stoletja pr. n. št. do 4. stoletja n. št. kot najštevilčnejša vrsta praviloma izstopa prav govedo (sl. 3). Ne glede na ne- mara sicer nekoliko bolj fragmentirane ostanke tega domestikata65 lahko to- rej na podlagi predstavljenih rezultatov utemeljeno trdimo, da je v zgodnje- rimskem času ter v obdobju principata kot (kvantitativno) najpomembnejša živinorejska panoga v preučevanem prostoru izstopala prav govedoreja. Do korenitejših sprememb je na tem področju prišlo šele z nastopom pozne anti- ke. Tedaj se je namreč – domnevno zaradi politično in varnostno nestabilnih razmer ter s tem povezanih sprememb v poselitveni sliki – njen obseg močno skrčil, v ospredje pa sta se prebila vzrejno bistveno manj zahtevna drobnica in/ali prašič. Skladen s takšnimi okoliščinami je tudi sočasen vzpon perutni- narstva. V kolikšni meri so na navedene spremembe vplivala klimatska nihanja, je težko reči, čeprav drži, da sta bila na območju srednje Evrope temperaturni in padavinski režim v obdobju med okvirno 100 pr. n. št. in 200 n. št. v pov- prečju ugodnejša kot v kasnejšem poznoantičnem času.66 Morda bi na odgo- vor lahko sklepali iz podatka, da se je povprečna velikost goved na območju nižinske severne Italije v primerjavi z bolj obrobnimi območji proti severu in vzhodu zmanjšala z določenim zamikom, pa tudi sicer je celotni proces pote- kal manj naglo.67 Prav tako se zdi pomembno poudariti, da izboljšanje klime v 7. in 8. stoletju68 samo po sebi še ni pripeljalo do ponovnega dviga razvojne ravni govedoreje in torej tudi ne do porasta povprečne velikosti samih živa- 65 Bartosiewicz, »Faunal material from two Hallstatt Period settlements«, 201–203. 66 McCormick et al., »Climate change«. 67 Riedel, »Archaeozoological investigations in North-eastern Italy«, 78; Toškan in Dirjec, »Sesal- ska makrofavna«, 333–341. 68 McCormick et al., »Climate change«, 199–201; Holzhauser, Magny in Zumbühl, »Glacier and la- ke-level variations«. 55Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru li.69 Klima je torej na krčenje obsega govedoreje bržčas vplivala bolj posredno, tj. preko slabljenja ekonomske moči rimske države in kot sprožilec migracij srednjeazijskih ljudstev na zahod.70 Krčenje obsega govedoreje v poznoantičnem času je, kot že omenjeno, spremljal porast deleža prašiča in predvsem drobnice. Vendar pa pri tem ni šlo za nadomeščanje v funkcionalnem smislu, saj so se cilji navedenih treh ži- vinorejskih panog le delno prekrivali. Cilj prašičereje je bila namreč prireja mesa in maščob, medtem ko sta bila pri reji drobnice seveda pomembna tudi volna (ovca) in mleko (predvsem koza). Kaj pa govedo? Pri iskanju odgovo- ra na to vprašanje so se za povedne izkazali predvsem podatki o preferenčni starosti živali ob zakolu (sl. 5; tab. 3). Kajti čeprav je bilo za lokalno prebival- stvo prav govedo osrednji vir rdečega mesa (glej sl. 3), lahko prevlado ostan- kov odraslih primerkov nad tistimi kulinarično sicer zanimivejših telet razu- memo predvsem kot odraz težnje lokalnih rejcev po izkoriščanju moči teh ži- vali. Začetek produktivne faze življenja za delovno govedo je bil namreč šele v času po dopolnitvi tretjega leta starosti, o čemer so pisali tudi antični av- torji.71 O intenzivnem izkoriščanju teh živali za delo na polju in v transportu poleg tega pričajo najdbe posameznih kosti s (sub)patološkimi deformacija- mi, katerih nastanek gre pripisati ravno izpostavljenosti sklepov in okoliških mehkih tkiv ponavljajočemu se stresu zaradi prekomerne obremenitve.72 Večinska zastopanost odraslih goved bi sicer skupaj z zgoraj navedenim lahko pričala tudi, da so bili rejci usmerjeni v prirejo mleka; to velja v toliko večji meri zato, ker delež samic znotraj tedanjih čred po zgoraj predstavlje- nih ocenah ni zaostajal za deležem samcev. V rimskem obdobju naj kravje mleko na območju Italije sicer v splošnem ne bi bilo posebej priljubljeno,73 vendar pa je bil znotraj njenih meja po dobrih mlekaricah znan ravno nam bližnji predalpski svet.74 Seveda težnja po izkoriščanju mleka sama po sebi še ni preprečevala uporabe istih krav za delovno živino, čeprav oba cilja v pra- ksi nista bila optimalno komplementarna. Praksa je nemara doživela razmah zlasti zato, ker so naselbine v nižinskem svetu v pozni antiki zamirale in ker je posledično prišlo do nastanka vrste višinskih postojank.75 Po eni strani je bilo namreč za tedanje ekonomsko dokaj avtarkične skupnosti kravje mleko najbrž še posebej dragocena obogatitev jedilnika, po drugi strani pa je zmanj- šanje obsega optimalnih kmetijskih in pašniških površin kmete sililo, da so sklepali kompromise med potrebo po zagotavljanju zadostnih količin krme 69 Toškan in Dirjec, »Ostanki velikih sesalcev z zgodnjesrednjeveške Pristave«, 141–42, 147; Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 342. 70 McCormick et al., »Climate change«, 189–91, 199. 71 MacKinnon, Production and consumption of animals, 87 in tam citirani viri. 72 Glej Bartosiewicz, Van Neer in Lentacker, Draught cattle. 73 Riedel, »Archaeozoological investigations in North-eastern Italy«, 68; MacKinnon, Production and consumption of animals, 205-206. 74 MacKinnon, Production and consumption of animals, 94. 75 Glej npr. Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 360. Morda v to smer kaže tudi povišanje preferenčne starosti ob zakolu (sl. 6). 56 Borut Toškan za živino na eni strani ter poljščin zase in družino na drugi. Zavedati se je na- mreč treba, da je, kar se tiče potreb po obsegu pašniških površin, reja volov pač bistveno zahtevnejša od reje krav. Ne glede na to, da je bila govedoreja primarno usmerjena v izkorišča- nje teh živali za delovno živino ter eventualno tudi za prirejo mleka, pa se je meso odsluženih krav in volov v končni fazi seveda znašlo na mizi. Da go- vedina pri tem ni bila posebej cenjena,76 pravzaprav ne preseneča, njen tržni delež je namreč v primerjavi z drugimi vrstami mesa izrazito prevladujoč (sl. 3). V kulinaričnem smislu je bila do neke mere zanimivejša teletina, vendar pa naj bi do načrtnega zakola mladih živali prihajalo predvsem v okvi ru spe- cializiranih govedorejskih centrov velikega obsega, kjer premišljen odvzem določenega števila telet ni ogrozil reproduktivne kapacitete črede. Povprečen mali kmetovalec iz podeželskega naselja, ki je imel v ospredju vzrejo goveda kot delovne (eventualno tudi mlečne) živine, pa naj si česa takega praviloma ne bi mogel privoščiti.77 V tem smislu vsekakor preseneča, da so izkopavanja podeželskih dvorcev kot proizvodnih središč dala statistično značilno višji delež kosti in zob mladih živali, kot to velja za mesta; slednja so v prehran- skem smislu seveda tudi tedaj predstavljala predvsem središče povpraševanja (sl. 6). Pričakovali bi namreč, da bi v okviru podeželskih dvorcev prevladova- li predvsem ostanki odsluženih (in torej starih) delovnih goved, medtem ko naj bi se pomemben del trgu namenjene teletine od tod stekal k potrošnikom v mesta. Nenazadnje je prav takšna tudi podoba najdišč z območja Italije.78 Zakaj temu ni tako, je v tej fazi raziskave težko reči. A treba je priznati, da reprezentativnost nabora govejih ostankov, ki so bili najdeni v mestih, ni op- timalna. S tem v zvezi kot problematično izstopa že dejstvo, da se zaradi po- trebe po oblikovanju razmeroma velikega vzorca žal ni dalo ustrezno upošte- vati funkcionalne različnosti kontekstov, iz katerih so bile posamezne najdbe pobrane (denimo: središčni del mesta, odpadna jama domnevnega gostinske- ga obrata v obrtniški predmestni četrti, obcestni in drenažni jarki z agrarne- ga obrobja; glej spodaj). Poleg tega je bilo izmed štirih avtonomnih mest rim- ske dobe s Slovenskega uporabne podatke mogoče pridobiti zgolj za Ljubljano (Emona). Ta vzorec dopolnjujejo zgolj še podatki za poznoantični Kranj, ki pa s pravimi mesti v antičnem smislu ni imel veliko skupnega.79 Kot rečeno, bomo v nadaljevanju pozornost od razlik med posamezni- mi tipi najdišč preusmerili k razlikam med posameznimi deli istega najdišča. Razlogi zanje so lahko številni, na tem mestu pa se bomo posvetili predvsem tistim, ki so povezani s socialno (statusno) diferenciacijo prebivalstva. Gre za pojav, do katerega je načeloma prihajalo tako na nivoju manjših80 kot ve- 76 MacKinnon, Production and consumption of animals, 217. 77 MacKinnon, Production and consumption of animals, 208–11, 215–17. 78 Za primerjavo z italijanskim prostorom glej MacKinnon, Production and consumption of ani- mals, 215–16. 79 Ciglenečki, »Spremenjena podoba poznoantičnih urbanih središč«, 470. 80 Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna z območja rimskodobne poselitve«, 147–48. 57Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru čjih naselij, čeprav naj bi bile razlike seveda očitnejše v okviru slednjih. Tako bi lahko koncentracijo ostankov iz bolj mesnatih delov živali v osrednjem delu poznoantične naselbine na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pripisali prav višjemu statusu tamkajšnjih prebivalcev, pri čemer je bil na istem obmo- čju ugotovljen tudi višji delež kulinarično zelo cenjenega prašiča in rib.81 Po- dobno zanimivi se zdijo ostanki goveda na območju cerkvenega kompleksa Tonovcovega gradu: so sorazmerno številčni, prevladujejo pa kosti iz najbolj mesnatih delov trupa. Opisano stanje bi namreč lahko povezali s specifično vlogo duhovnika in njegovih sodelavcev v tedanji družbi, čeprav je treba po- vedati, da stratigrafska situacija na omenjenem delu najdišča ni v celoti poja- snjena.82 Z istega najdišča velja omeniti tudi razliko v deležu kosti iz najbolj mesnatih delov govejega trupa, ki jo kaže primerjava med ostanki z območja glavnega prostora t.i. stavbe 1 ter med ostanki iz njenega prizidka: v njej se očitno odraža razkorak med jedilnikom gospodarjev in njihovih hlapcev.83 Če je v okviru posameznih stavb ali kvečjemu manjših naselbin ugoto- vljene razlike v prehrambnih navadah še nekako mogoče navezati na zgolj eno dimenzijo družbene diferenciacije, pa je to na ravni mest veliko težje. Med najdišči z območja jugovzhodnih Alp je to še najbolj očitno v primeru Emone, kjer so številna predhodna arheološka izkopavanja iz zadnjih let za- jela različne predele mesta z bližnjo okolico. Tako bi lahko zastopanost v te- danjem času kulinarično zelo cenjene divjadi, pa tudi sorazmerno visok de- lež domačega prašiča med gradivom z lokacije NUK II84 bržčas povsem ute- meljeno povezali z domnevo, da je bil status tam živečih ljudi v primerjavi s prebivalstvom emonskih predmestij višji (sl. 3).85 Bi pa – kot je bilo zgoraj že omenjeno – v ugotovljenih razlikah vsaj do neke mere utegnila odsevati tudi funkcionalna drugačnost kontekstov, iz katerega te najdbe izvirajo.86 Obmo- čje najdišča SNG Opera je bilo namreč vsaj v času 2. stoletja n. št. del lončar- ske predmestne četrti,87 medtem ko naj bi bila lokaciji NUK II znotraj same- ga obzidja namenjena javnim termam ter z njimi povezanim trgovskim in obrtnim prostorom.88 Tako najbrž ni naključje, da je med najdbami z lokacije NUK II večji tudi delež ostankov iz najbolj mesnatih delov živali, pri čemer razlika očitno presega mejo statistične značilnosti (χ2 test: p < 0,01). V okviru Emone podoben primer predstavlja visok, kar 30-odsotni de- lež konja v gradivu z lokacije Tobačna mesto, pri čemer sta skoraj popolnoma odsotni drobnica in prašič (sl. 3).89 Gre namreč za prostor izven urbanizirane- 81 Bartosiewicz, »Recent developments in archaeozoological research«, 315. 82 Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 326–27. 83 Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 331–33; za primerjavo z italijanskim prostorom glej MacKinnon, Production and consumption of animals, 225. 84 Glej NUK II [b] v tabeli 1. 85 Glej SNG Opera v tabeli 1. 86 Dirjec et al., »Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera«, 36–40. 87 Dirjec et al., »Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera«, 28. 88 Plesničar-Gec, Urbanizem Emone, 236–38; Gaspari, »‘Apud horridas gentis… ’«, 54. 89 Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki rimskodobne starosti«, tab. 1–2. 58 Borut Toškan ga območja mesta, ki je bil v času obstoja Emone v agrarni rabi. Tam najdene živalske kosti in zobje tako ne tvorijo tipičnega naselbinskega gradiva, v ka- terem bi prevladovali klavni in/ali kuhinjski odpadki. Nasprotno gre v veliki meri za ostanke kulinarično nezanimivih vrst, katerih kadavri (oziroma nji- hovi deli) so bili pač zavrženi v obcestne kanale in mednjivske drenažne jar- ke. Glede na to, da lokalno prebivalstvo konjskega mesa v tistem času pravi- loma ni več uživalo, ugotovljeno razmerje med posameznimi taksoni pravza- prav ni presenetljivo.90 Z ugotovitvijo o pičli zastopanosti ostankov človekove prehrane na navedeni lokaciji ni v neskladju niti sicer visok, kar 63-odstotni delež goveda. Pretežni del kosti in zob te vrste namreč pripada zgolj dvema skoraj popolnima skeletoma. Domnevno gre za skeletoma živali, ki sta pogi- nili zaradi bolezni in sta bili torej za prehrano neprimerni.91 Povsem svojstven vpogled v diferenciacijo lokalnega prebivalstva v smi- slu prehrambnih navad ponuja nabor živalskih ostankov z najdišča NUK II, datiran v zgodnjerimski čas.92 Večinoma gre namreč za ostanke hrane rim- skega vojaštva, ki je na tem mestu na prelomu 1. stoletja pr. n. št. v 1. stole- tje n. št. najprej postavilo vadbeni tabor, kasneje pa sodelovalo tudi pri gra- dnji Emone (urbs quadrata). V sicer skromnem (NISP = 114) vzorcu živalskih najdb očitno prevladujejo prašičji ostanki (63 % NISP), to pa bi bilo lahko po- vezano s kulinarično tradicijo v tistem času še pretežno italskega moštva.93 V navedenih podatkih bi torej lahko iskali indice za ne le funkcionalno, pač pa tudi veliko bolj izmuzljivo etnično diferenciacijo prebivalstva. Vsaj na prvi pogled so sicer s takšno interpretacijo v neskladju podatki o deležih zastopanosti posameznih taksonov med nekajkrat obsežnejšim na- borom živalskih ostankov z lokacije sočasnega vojaškega tabora na Tribuni,94 kjer je bilo omenjeno moštvo tudi nastanjeno. Gre namreč za vzorec, v ka- terem prednjačijo prav kosti domačega goveda, medtem ko delež prašiča ne presega 25 odstotkov (sl. 3). Ob tem pa je treba dodati, da arheozoološko že obdelano in torej na tem mestu upoštevano gradivo s Tribune predstavlja le manjši del vseh tam izkopanih živalskih kosti in zob ter da so zgolj preli- minarni tudi doslej objavljeni izsledki arheoloških raziskovanj. Na celovito interpretacijo tamkajšnjih najdb bo torej treba očitno še nekoliko počakati, pomembno vlogo pri njej pa bi utegnilo odigrati odkritje večjega števila me- dicinskih pripomočkov.95 Ti bi namreč lahko pričali, da je del navedenega vojaškega tabora služil kot bolnišnica, pri čemer vemo, da so bili ranjeni, po- škodovani in oboleli rimski vojaki v okviru zdravstvene oskrbe lahko deležni tudi do neke mere prilagojene, dietne prehrane.96 90 Glej npr. Bartosiewicz, »Animal bones from excavations at Mrzlo Polje«, 184. 91 Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki rimskodobne starosti«, tab. 3. 92 Glej NUK II [a] v tabeli 1. 93 Andrič et al., »Arheološki in okoljski zapis«, 413. 94 Glej Tribuna v tabeli 1. 95 Hvalec et al., Doživetja arheološkega vsakdana, 4. 96 Glej npr. Davis, »Some Roman medicine«, 102; Roth, The logistics of Roman army, 55–59. 59Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru Iz širšega evropskega prostora je znano, da so se eventualne razlike v pre- hrambnih navadah vojske in civilnega prebivalstva sčasoma postopoma bri- sale.97 Enak proces je – v kolikor so bile takšne razlike sploh res prisotne – za- jel tudi jugovzhodne Alpe, čeprav arheozoološko obdelanih z vojsko pove- zanih najdišč iz časa od 2. polovice 1. stoletja do 4. stoletja ne poznamo. Do dokončnega poenotenja v tem pogledu je prišlo najkasneje v zgodnejšem delu pozne antike ob reorganizaciji vojske z globinsko namestitvijo vojaških od- delkov.98 Sploh pri sorazmerno majhnih vojaških posadkah z naravno dobro zavarovanih utrdb, ki so v tedanjem času dopolnjevale mrežo utrjenih voja- ških postojank, bi bil namreč kakršen koli omembe vreden odklon jedilnika od splošnega stanja v skupnosti presenetljiv.99 Diahroni trendi Zgoraj je že bilo omenjeno, da je prišlo v pozni antiki do očitnega upada v obsegu govedoreje, kar je lokalno prebivalstvo skušalo nadomestiti z večjim poudarkom na reji drobnice in/ali prašičev. Obenem naj bi se v okviru težnje po ekonomsko vse bolj avtarkičnem značaju tedanjih skupnosti povečal tudi pomen perutnine.100 Navedenim spremembam so bržčas botrovale politično in varnostno nestabilne razmere tistega časa, vključno z opuščanjem nižin- skih naselbin in poselitvijo višinskih postojank.101 V takšnih okoliščinah naj bi bila namreč ohranitev te vzrejno zahtevne živinorejske panoge na doteda- nji ravni nemogoča, do izraza pa je najbrž prišla tudi delna izguba zootehnič- nih znanj.102 Indicev, ki bi govorili v prid takšnemu razmišljanju, je med rezultati pri- čujoče študije še nekaj. Izpostaviti kaže predvsem zmanjšanje povprečne ve- likosti živali (sl. 4), ki jo gre pripisati izginotju velikih goved napredne rim- ske pasme in ponovni uveljavitvi manj zahtevnih tradicionalnih lokalnih form očitno nižje rasti.103 Gre za govedo, ki je bilo v tem prostoru prisotno že v železni dobi, z romanizacijo pa so ga v veliki meri nadomestile uvože- ne, načrtno razvite nove pasme.104 Sicer pa se trend zmanjševanja povpreč- ne velikosti goved v tem času kaže tudi v krajih severno in vzhodno od nas, medtem ko ga je na območju nižinske SV Italije opaziti šele v zgodnjem sre- dnjem veku.105 97 King, »Animal bones and the dietary identity«. 98 Ciglenečki, »Results and problems«, 306. 99 Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 344–66. 100 Bartosiewicz, »Recent developments in archaeozoological research«, 315. 101 Ciglenečki, »Results and problems«, 305–307. 102 Za primerjavo z italijanskim prostorom glej MacKinnon, Production and consumption of ani- mals, 84–85. 103 Boschin in Toškan, »Changes in cattle body size«. 104 Glej npr. MacKinnon, Production and consumption of animals, 89. 105 Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 333–41. 60 Borut Toškan V okviru interpretacije rezultatov analize velikosti rimskodobnega go- veda je treba omeniti tudi možnost porasta deleža krav, kar nakazujejo sicer maloštevilni podatki s Tonovcovega gradu.106 V kolikor je do tega res prišlo, bi razloge najbrž morali iskati v težnji tedanjih rejcev po povečani prireji mle- ka in/ali zmanjšanem pritisku na pašniške površine. Podoben trend se naka- zuje tudi na območju severne Italije.107 Goveji ostanki kot grobni pridatek Domače govedo je bilo od nekdaj predmet žrtvenih obredov ter z njimi pove- zanih gostij,108 in tako je bilo tudi pri Rimljanih.109 Nekateri (predvsem fran- coski) avtorji gredo pri tem celo tako daleč, da sleherno uživanje mesa v rim- skem cesarstvu povezujejo z žrtvovanji v bodisi javnih bodisi zasebnih sveti- ščih.110 Čeprav je takšno razmišljanje bržčas pretirano, pa je običaj pogostitve prisostvujočih obredu z ustrezno pripravljenimi natančno določenimi deli trupa žrtvovanih živali dobro znan.111 Isto seveda velja za prehrambne dari- tve v grobove pokojnikov in za pogrebne pojedine.112 Ker je podatkov o žival- skih ostankih s svetišč za območje jugovzhodnih Alp izjemno malo, je bila v pričujoči študiji izpostavljena predvsem problematika grobnih pojedin in pridatkov. V tem okviru si seveda veliko mero pozornosti zasluži razkorak v dele- žu zastopanosti posameznih sesalskih taksonov med ostanki iz grobov in tistimi iz klasičnih naselbinskih kontekstov (tab. 4). Če namreč pri slednjih praviloma prevladujejo najdbe goveda,113 so med kostmi iz grobov bolje za- stopane nekatere druge vrste, predvsem prašič. Pri tem je zanimivo, da so najdbe z območja grobnih parcel v okviru treh grobišč, za katera so ti po- datki sploh znani, bliže naselbinskim najdbam. Na podlagi navedenih ugo- tovitev bi namreč lahko postavili tezo, da so se prehrambne daritve v gro- bove kot neke vrste »hrana umrlih« pomembno razlikovale od vsakodnevne »hrane živečih«. Da bi temu res utegnilo biti tako, bi bilo mogoče sklepati tudi na podlagi podatkov o pridanih ostankih ptic (tab. 4), ki sicer v naselbinskih kontekstih niso prav številne. Res je, da je takšno stanje morda vsaj do neke mere posle- dica pristopa k terenskemu raziskovanju grobov, ki je v primerjavi z običaj- nimi naselbinskimi konteksti ponavadi natančnejši in vključuje tudi za vzor- 106 Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna«, 360. 107 MacKinnon, Production and consumption of animals, 83. 108 Russell, »Cattle as wealth«. 109 Scheid, »Sacrifices for gods«. 110 Deschler-Erb, »What bones tell us«, 4. 111 MacKinnon, Production and consumption of animals, 226; Scheid, »Sacrifices for gods«, 266– 69. 112 Scheid, »Sacrifices for gods«, 270–71. 113 Izjemo predstavlja poznoantični čas (glej sl. 3). 61Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru čenje manjših živalskih ostankov ključno sejanje izkopanega sedimenta. Po drugi strani pa višji delež ptičjih kosti s poznoantičnih najdišč114 v primerjavi s tistimi iz mlajših faz rimskega obdobja115 dokazuje, da pri nihanjih deleža perutnine vendarle ne gre nujno in zgolj za odraz eventualnih metodoloških razlik pri načinu vzorčenja, temveč lahko ta dejansko predstavljajo tudi pov- sem verodostojen kazalec spremenjenih prehrambnih navad neke skupno- sti.116 Pri tem bi na podlagi prisotnosti ostankov divjih ptic117 in nasploh zara- di številčnosti prašičjih najdb lahko sklepali, da so te »pojedine umrlih« prav- zaprav marsikdaj predstavljale neki kulinarični presežek.118 Po drugi strani so včasih pokojnikom v grob pridali zgolj posamezno kost iz spodnjega, tj. nemesnatega dela okončin ali celo le izoliran zob.119 V takih primerih bi bilo tako bolj kot o grobni popotnici treba govoriti o povsem simbolnem grob- nem pridatku. Navedena teza predpostavlja, da med načinoma razkosavanja trupov ve- likih (tj. predvsem goveda) in manjših živali večjih razlik ni bilo. To sicer ni samoumevno. Če so namreč tovrstne razlike dokumentirane na ravni obli- kovanja običajnih prodajnih porcij mesa in njihove priprave v okviru posa- meznih gospodinjstev,120 ne bi bilo nič nenavadnega, če bi do česa podobnega prihajalo tudi med pripravo grobnih popotnic. Žalujoči bi tako od govedine/ teletine v grobove utegnili vstavljati predvsem od kosti že ločeno meso, česar pa arheozoološka analiza neposredno seveda ne more zaznati. Morda je prav s tem povezana tudi prevlada govejih ostankov v gradivu z območja ustrine na najdišču Tobačna mesto121 na samem robu zahodnega emonskega grobi- šča. A tudi če ugotovljeni delež govejih najdb v grobovih zaradi zgoraj nave- denih razlik v razkosavanju trupov dejansko nezadovoljivo povzema pomen govedine kot sestavnega dela grobnih popotnic, to vseh razlik v odnosu do vsakodnevne prehrane tedanjih skupnosti še ne izniči. Odprto namreč osta- ja vsaj še zgoraj že izpostavljeno vprašanje razlik v količini in vrstni pestrosti ptičjih kosti. 114 Bartosiewicz, »Recent developments in archaeozoological research«, 315; Boschin, »Short con- siderations on bird remains.«; Turk, »Favna«, 169. 115 Glej npr. Bartosiewicz, »Roman Period animal remains«, Tab. 1; Andrič et al., »Arheološki in okoljski zapis«, 414; Dirjec et al., »Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera«, 34; Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna z območja rimskodobne poselitve«, 139. 116 Bartosiewicz, »Animal bones as indicators«. 117 V grobovih so bile tako denimo najdene kosti različnih vrst rac, morda tudi jerebic (neobjavljen podatek). 118 Glej npr. Lauwerier, »A meal for the dead«, 186–92. 119 Glej npr. Turk, »Živalski pridatki iz žganih keltsko-rimskih grobov«, 103, 105; Bavdek, »Rimsko žarno grobišče Volarije«, 239, 241; Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki iz rimskodobne Kolacio- ne«, 35. 120 Glej npr. Dirjec et al., »Živalski ostanki rimskodobne starosti«, 37–38. 121 Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki rimskodobne starosti«. 62 Borut Toškan VIII. SKLEP Študija o vlogi domačega goveda v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru je nedvoumno pokazala, da je bila v kvantitativnem smislu osre- dnja živinorejska panoga tedanjega časa prav govedoreja. Ta je bila za lokal- no prebivalstvo nedvomno osrednji vir rdečega mesa, čeprav je sama politika reje sicer favorizirala izkoriščanje moči in eventualno mleka kot sekundar- nih proizvodov reje. Tako gre vsaj soditi na podlagi očitne prevlade ostankov odraslih, nad štiri leta starih živali, med katerimi sta dokaj enakopravno za- stopana oba spola.122 Analiza velikosti govejih ostankov je pokazala, da se je že z vzpostavitvi- jo prvih rimskih postojank na Slovenskem tu pojavilo tudi veliko govedo na- prednih »rimskih« pasem. To je nato v lokalnih čredah kmalu prevzelo pri- mat nad nizkoraslimi tradicionalnimi formami z železnodobno tradicijo. Do ponovnega obrata je prišlo z nastopom politično in varnostno nestabilne po- zne antike in s tem povezanih korenitih sprememb v poselitveni sliki. Takrat je namreč vzporedno z očitnim krčenjem obsega govedoreje na račun manj zahtevne reje drobnice in prašiča ter perutnine prišlo do ponovnega vzpona lokalnih form, velike rimskodobne pasme pa so iz obravnavanega prostora ponovno izginile. Sklepni del študije ponuja vpogled v vlogo goveda kot igralca v duhov- nem svetu antičnega človeka iz tega dela Evrope. Rezultati so pokazali na obstoj očitnih razlik v naboru živalskih kosti in zob iz posameznih grobov in tistih iz običajnih kuhinjskih odpadkov lokalnega prebivalstva, saj slednji vključujejo značilno višji delež goveda in nižji delež ptic. Dobljeni rezultati bi sicer utegnili odsevati tudi (predvsem?) različen pristop k razkosavanju veli- kih in manjših živali, po katerem bi prehransko daritev pri govedini večino- ma predstavljalo od kosti že ločeno meso. Najmanj zaradi zgoraj že omenje- nega razkoraka v zastopanosti ostankov ptičjih kosti pa se kot povsem realna alternativa ponuja tudi možnost, da so prehrambne daritve v grobovih pokoj- nikov marsikdaj pač predstavljale nekakšen kulinarični presežek in so kot ta- kšne v pomembni meri odstopale od vsakodnevnih jedi določene skupnosti. Zahvala Zahvaljujem se arheološkim ekipam, ki so dovolile objavo v raziskavi pred- stavljenih podatkov še pred pripravo temeljnih arheoloških publikacij posa- meznih najdišč. Slikovno gradivo sta oblikovala Mateja Belak (slika 1) in Tin Valoh (ostalo). 122 Med samci seveda prevladujejo kastrati. 63Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru Pril. 1: Seznam v analizo vključenih vzorcev živalskih ostankov z najmanj 100 takso- nomsko opredeljenimi ostanki velikih sesalcev (glej tabelo 1) s pripadajočimi viri. Vzorec Vir Vrhnika [a] Toškan in Dirjec, Sesalska favna s Kočevarjevega vrtaToškan in Dirjec, Sesalska favna s Kočevarjevega vrta … Dodatek NUK II [a] Andrič et al., »Arheološki in okoljski zapis« Tribuna Neobjavljeno / unpublished Školarice Neobjavljeno / unpublished Vipava Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna z območja rimskodobne poselitve« Col Toškan in Dirjec, Analiza živalskih kosti z najdišča OŠ Col Most na Soči Bartosiewicz, »Roman Period animal remains« Mošnje Neobjavljeno / unpublished Vrhnika [b] Neobjavljeno / unpublished SNG Opera Dirjec et al., »Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera« Tobačna mesto Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki rimskodobne starosti« NUK II [b] Neobjavljeno / unpublished Draga Toškan in Dirjec, Draga – AC (2002) Gorenje Skopice Toškan in Dirjec, Gorenje Skopice – Pečina. Ribnica Toškan in Dirjec, Veliki sesalci iz antične Romule Stari trg Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki iz rimskodobne Kolacione« Tonovcov grad [PA 1] Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna« Tonovcov grad [PA 2] Toškan in Dirjec, »Sesalska makrofavna« Ajdovščina Toškan in Dirjec, Sesalska makrofavna iz Ajdovščine Kranj Toškan in Dirjec, Živalski ostanki z območja Jelenovega klanca Mengeš Pohar, »Mengeš – Semesadika 1978« Toškan, Arheofavna z lokacije VVZ Gobica Ivančna Gorica Toškan in Dirjec, »Živalski ostanki« BIBLIOGR AFIJA Albarella, Umberto. »‘Size matters’: how and why biometry is still important in zooarcha- eology«. V: Keith Dobney in Terry O'Connor, ur., Bones and the man. Studies in ho- nour of Don Brothwell, 51–62. Oxford: Oxbow Books, 2002. Andrič, Maja, Borut Toškan, Janez Dirjec in Andrej Gaspari. »Arheološki in okoljski za- pis v sedimentu vodne kotanje iz začetka 1. stoletja n. št. na lokaciji NUK II v Lju- bljani«. V: Andrej Gaspari in Miran Erič, ur., Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 409–16. Lju- bljana: Didakta, 2012. Bartosiewicz, László. »Roman Period animal remains from Most na Soči«. Arheološki ve- stnik 37 (1986): 281–96. ———. »Animal bones as indicators of continuity at Roman provincial sites«. Antaeus 19–20 (1990–1991): 103–24. 64 Borut Toškan ———. »Faunal material from two Hallstatt Period settlements in Slovenia«. Arheološki vestnik 42 (1991): 199–206. ———. »Camels in antiquity: the Hungarian connection«. Antiquity 70 (1996): 447–53. ———. »Recent developments in archaeozoological research in Slovenia«. Arheološki ve- stnik 50 (1999): 311–22. ———. »Archaeozoology or zooarchaeology?: a problem from the last century«. Archaeo- logia Polona 39 (2001): 75–86. ———. »Dogs from the Ig pile dwellings in the National Museum of Slovenia«. Arheološki vestnik 53 (2002): 77–89. ———. »Animal bones from the mediaeval settlemet Otok (Gutenwerth) near Dobrava pri Škocjanu, Slovenia«. Arheološki vestnik 57 (2006): 457–78. ———. »Animal bones from excavations at Mrzlo Polje and Ivančna Gorica«. V: Drago Svoljšak, ur., Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici, Arheologija na avtocestah Slovenije 5, 181–85. Ljubljana: ZVKDS, 2008. Bartosiewicz, László, Wim Van Neer in An Lentacker. Draught cattle: their osteological identification and history. Annales: Sciences zoologiques 281. Tervuren: Musée Ro- yal de l'Afrique Centrale, 1997. Bavdek, Alma. »Rimsko žarno grobišče Volarije pri Žirjah na Krasu«. Arheološki vestnik 56 (2005): 235–62. Bökönyi, Sándor. History of domestic mammals in Central and Eastern Europe. Budimpešta: Akadémiai Kiadó, 1974. ———. Animal husbandry and hunting in Tác-Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. Budimpešta: Akadémiai Kiadó, 1984. ———. »Analiza živalskih kosti«. V: Stična I. Naselbinska izkopavanja, Stane Gabrovec, Katalogi in monografije 28, 190–213. Ljubljana: NMS, 1994. Boschin, Francesco. »Short considerations on the bird remains«. V: Zvezdana Modrijan in Tina Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, Na- jdbe, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 389–94. Ljubljana: ZRC, 2011. Boschin, Francesco, in Borut Toškan. »Changes in cattle body size in Slovenija from the Iron Age to the early Middle Age«. V: Jacopo De Grossi Mazzorin, Daniela Saccà in Carlo Tozzi, ur., Atti del 6° Convegno nazionale di archeozoologia, 21–24. San Ro- mano in Garfagnana: AIAZ, 2012. Božič, Dragan. Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto: Ljubljanska cesta and Okra- jno glavarstvo. Studies on fibulae and on the relative chronology of the Late La Tène period. Katalogi in monografije 39. Ljubljana: NMS, 2008. ———. »O okostju jamskega medveda in lobanji divjega prašiča iz Mokriške jame«. V: Bo- rut Toškan, ur., Drobci ledenodobnega okolja, Opera Instituti Archaeologici Slove- niae 21, 267–74. Ljubljana: ZRC, 2011. Bratina, Patricija. »Golo brdo – Sv. Marija na jezeru«. Varstvo spomenikov 38 (1999), 28– 30. Brodar, Srečko. »Paleolitski sledovi v Postojnski jami«. Razprave IV. razreda SAZU 1 (1951): 245–84. Ciglenečki, Slavko. »Results and problems in the archaeology of the Late Antiquity in Slo- venia«. Arheološki vestnik 50 (1999): 287–309. ———. »Spremenjena podoba poznoantičnih urbanih središč – prispevek k transforma- ciji poselitvene slike v jugovzhodnoalpskem prostoru.« V: Irena Lazar in Bernarda Županek, ur., EMONA – med Akvilejo in Panonijo, 459–78. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2012. 65Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru deFrance, Susan. »Zooarchaeology in complex societies: political economy, status, ideo- logy«. Journal of archaeological research 17 (2009): 105–68. Deschler-Erb, Sabine. »What bones tell us about religion«. V: Joaquim Carvalho, ur., Bridging the gap: sources, methodology and approaches to religion in History, Reli- gion and philosophy in society 3, 1–8. Pisa: Plus-Pisa University Press, 2008. Davis, Roy. »Some Roman medicine«. Medical history 14, št. 1 (1970): 101–106. Davis, Simon. The archaeology of animals. London: Routledge, 1987. Dirjec, Janez. Gradič 1993–1997. Favna. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arhe- ologijo ZRC SAZU, 1997. ———. Gradič 1997. Favna. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 1997. Dirjec, Janez, Tatjana Tomazo Ravnik, Mija Topličanec in Borut Toškan. »Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera (Ljubljana)«. V: Irena Lazar in Ber- narda Županek, ur., EMONA – med Akvilejo in Panonijo, 27–47. Koper: Univerzite- tna založba Annales, 2012. Drobne, Katica. »Favna koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju.« Arheološki vestnik 24 (1973): 217–24. Forchhammer, Georg, Japetus Steenstrup in Jens Worsaae. Undersøgelser i geologisk-an- tiqvarisk Retning. København: B. Lunos Boktykkeri, 1851. Fuart Gatnik, Mojca, Vida Pohar in Boris Bulog. »Cervidna favna iz paleolitskih najdišč Slovenije«. Razprave IV. razreda SAZU 47, št. 2 (2006): 5–25. Gaspari, Andrej. ‘Apud horridas gentis… ’ Začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona. Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2010. Govedič, Marijan. »Ribe na arheološkem najdišču Hočevarica«. V: Anton Velušček, ur., Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju, Opera Instituti Archaeologi- ci Sloveniae 8, 133–51. Ljubljana: ZRC, 2004. Grant, Annie. »The use of tooth wear as a guide to the age of domestic ungulates«. V: Bob Wilson, Caroline Grigson in Sebastian Payne, ur., Ageing and sexing animal bones from archaeological sites, BAR: British series 109, 91–108. Oxford: British Archaeo- logical Reports, 1982. ———. »Food, status and social hierarchy.« V: Preston Miracle in Nicky Milner, ur., Con- suming passions and patterns of consumption, 17–23. Cambridge: McDonald Insti- tute for Archaeological Research, 2002. Grayson, Donald. Quantitative zooarchaeology. Topics in the analysis of archaeological faunas. Orlando idr.: Academic Press, 1984. Greenfield, Haskel. »Sexing fragmentary ungulate acetabulae«. V: Deborah Ruscillo, ur., Re- cent advances in ageing and sexing animal bones, 68–86. Oxford: Oxbow books, 2006. Holzhauser, Hanspeter, Michel Magny in Heinz Zumbühl. »Glacier and lake-level varia- tions in west-central Europe over the last 3500 years«. The Holocene 15, št. 6 (2005): 789–801. Horvat, Jana. »Roman provincial archaeology in Slovenia following the year 1965: settle- ment and small finds.« Arheološki vestnik 50 (1999): 215–57. Horvat, Jana, in Alma Bavdek. Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo. Ljublja- na: ZRC, 2009. Hvalec, Samo, Rene Masaryk, David Badovinac, Petra Vojaković, Jožica Hrustel, Tina Žerjal, Sašo Porenta, Dejan Češarek, Srečko Firšt, Iris Bekljanov-Zidanšek, Ana Plestenjak in Marko Zorović. Doživetja arheološkega vsakdana. Gradbeni dnevnik: utrip Tribune. Ljubljana: Arhej d.o.o., 2009. 66 Borut Toškan Janžekovič, Franc, Vesna Malez in Anton Velušček. »Najdbe ptičjih kosti s koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju.« Arheološki vestnik 56 (2005): 49–58. King, Anthony. »Animal bones and the dietary identity of military and civilian groups in Roman Britain, Germany and Gaul«. V: Anthony King in Thomas Blagg, ur., Mi- litary and civilian in Roman Britain: cultural relationships in a frontier province, BAR: British series 136, 187–217. Oxford: British Archaeological Reports, 1984. ———. »Diet in the Roman world: a regional inter-site comparison of the mammal bo- nes.« Journal of Roman archaeology 12 (1999): 168–202. Knez, Tone. Novo mesto II. Keltsko-rimsko grobišče: Beletov vrt. Novo mesto: Dolenjski muzej, 1992. Kryštufek, Boris. »Mali sesalci (Insectivora, Chiroptera, Rodentia).« V: Ivan Turk, ur., Moustérienska »koščena piščal« in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 2, 85–98. Ljubljana, ZRC, 1997. Lauwerier, Roel. »A meal for the dead. Animal bone finds in Roman graves.« Palaeohi- storia 25 (1983): 183–93. MacKinnon, Michael. Production and consumption of animals in Roman Italy. Integrating the zooarchaeological and textual evidence. Journal of Roman archaeology, Supple- mentary series 54. Portsmouth: Journal of Roman Archaeology, 2004. Matolcsi, János. »Historische Erforschung der Körpergrösse des Rindes auf Grund von ungarischem Knochenmaterial«. Zeitschrift für Tierzüchtung und Züchtungsbiolo- gi 87, št. 2 (1970): 89–137. McCormick, Michael, Ulf Büntgen, Mark Cane, Edward Cook, Kyle Harper, Peter Huy- bers, Thomas Litt, Sturt Manning, Paul Mayewski, Alexander More, Kurt Nicolussi in Willy Tegel. »Climate change during and after the Roman empire: reconstruc- ting the past from scientific and historical evidence«. Journal of Interdisciplinary History 43, št. 2 (2012): 169–220. Mlekuž, Dimitrij. »Early herders of the Eastern Adriatic«. Documenta Praehistorica 30 (2003): 139–51. Osmuk, Nada. »Kobarid od prazgodovine do antike«. V: Zdravko Likar, Alenka Raspet, Željko Cimprič, ur., Kobarid, 9–16. Kobarid: Kobariški muzej, 1997. Paunović, Maja. »Ostanki ektotermnih vretenčarjev v Viktorjevem spodmolu«. V: Ivan Turk, ur., Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitske- ga obdobja v Sloveniji, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 9, 108–13. Ljublja- na: ZRC, 2004. Paunović, Maja, Metka Culiberg in Ivan Turk. » Analysis of the content of hearths from the mousterian site Divje babe I (Slovenia). Scales and dermal plates of lower vertebrates, charcoal and fossilized wood«. Razprave IV. razreda SAZU 43, št. 2 (2002): 203–18. Petru, Peter. »Prispevek k zgodovini arheološke karte na Slovenskem«. V: Arheološka najdišča Slovenije, 15–18. Ljubljana: SAZU, 1975. Plesničar-Gec, Ljudmila. Urbanizem Emone. Ljubljana: Mestni muzej in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1999. Pohar, Vida. »Holocenska favna iz Lukenjske jame«. Poročilo o raziskovanju paleolita, ne- olita in eneolita v Sloveniji 11 (1983): 33–72. ———. »Živalski kostni ostanki kot pridatki prazgodovinskih grobov v Ajdovski jami pri Nemški vasi«. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 16 (1988): 85–102. ———. »Sesalska makrofavna v starejšem holocenu«. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 18 (1990): 43–49. 67Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru ———. Poznoglacialna sesalska favna v Sloveniji. Neobjavljena doktorska disertacija. Lju- bljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Univerza v Ljubljani, 1991. ———. »Mengeš – Semesadika 1978.« V: Mengeš v antiki, Milan Sagadin, 231. Arheološki vestnik 46 (1995): 217–45. ———. »Late Glacial mammal macrofauna in Slovenia.« Quartär 47/48 (1997): 149–58. Prešeren, Damjana, ur. Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih. Ljubljana: ZVKDS, 2003. Rakovec, Ivan. »Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji«. Arheološki vestnik 24 (1973): 225–70. Riedel, Alfredo. »Archaeozoological investigations in North-eastern Italy: the exploita- tion of animals since the Neolithic«. Preistoria Alpina 30 (1994): 43–94. Roth, Jonathan. The logistics of the Roman army at war (264 B.C.-A.D. 235). Columbia stu- dies in the classical tradition 23. Leiden, Boston in Köln: Brill, 1998. Russell, Nerissa. »Cattle as wealth in Neolithic Europe: where's the beef?« V: Douglass Bailey in Steve Mills, ur., The Archaeology of Value. Essays on prestige and the pro- cesses of valuation, BAR: International series 730, 42–54. Oxford: British Archaeo- logical Reports, 1998. Rütimeyer, Ludwig. Die Fauna der Pfahlbauten der Schweiz. Neue Denkschriften der Al- lgemeinen Schweizerischen Gesellschaft für die Gesammten Naturwissenschaften 19. Basel: Basel Schweighauser, 1861. Scheid, John. »Sacrifices for gods and ancestors«. V: Jörg Rüpke, ur., A companion to Ro- man religion, Blackwell companions to the ancient world, 263–71. Malden, Oxford: Blackwell Publishing, 2007. Scott, Kathleen. »Postcranial dimensions of ungulates as predictors of body mass«. V: John Damuth in Bruce MacFadden, ur., Body size in mammalian palaeobiology. Estimation and biological implications, 301–35. Cambridge: Cambridge Universi- ty Press, 1990. Silver, Ian. »The ageing of domestic animals«. V: Don Brothwell in Eric Higgs, ur., Scien- ce in archaeology. A survey of progress and research, 293–302. London: Thames and Hudson, 1972. Slapnik, Rajko. »Holocenski kopenski in sladkovodni polži (Gastropoda) v Viktorjevem spodmolu«. V: Ivan Turk, ur., Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Prispevki k poz- navanju mezolitskega obdobja v Sloveniji, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 9, 92–105. Ljubljana: ZRC, 2004. Šašel Kos, Marjeta. »The boundary stone between Aquileia and Emona«. Arheološki vest- nik 53 (2002): 373–82. Štular, Benjamin. »The use of lidar-derived relief models in archaeological topography. The Kobarid region (Slovenia) case study«. Arheološki vestnik 62 (2011), 393–432. Toškan, Borut. Sesalska favna z najdišča Križišče (AC Koper – Lendava). Poročilo za izkopavanja iz let 2002 in 2003. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arhe- ologijo ZRC SAZU, 2009. ———. Arheofavna z lokacije VVZ Gobica (Mengeš). Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2010. ———. »Mali sesalci kot orodje za prepoznavanje paleookoljskega zapisa – vloga tafonomi- je ali drobni tisk, ki ga ne gre zanemariti.« V: Maja Andrič, ur., Dolgoročne spremem- be okolja 1, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25, 9–24. Ljubljana: ZRC, 2012. Toškan, Borut, in Janez Dirjec. Draga – AC (2002): analiza živalskih kosti. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2003. 68 Borut Toškan ———. Gorenje Skopice – Pečina (2003): analiza živalskih kosti. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2004. ———. Veliki sesalci iz antične Romule. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2005. ———. Veliki sesalci iz najdišč Mandrga in Preval. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2005. ———. »Ostanki sesalske favne na Resnikovem prekopu, Ljubljansko barje«. V: Anton Velušček, ur., Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 139–54. Ljubljana: ZRC, 2006. ———. Sesalska makrofavna s Sermina (2001). Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2007. ———. Analiza živalskih kosti z najdišča OŠ Col – telovadnica. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2007. ———. Sesalska favna s Kočevarjevega vrta – elektro, Vrhnika (2006). Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2007. ———. Sesalska favna s Kočevarjevega vrta – elektro, Vrhnika (2006). Dodatek. Neobja- vljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2007. ———. »Ostanki velikih sesalcev z zgodnjesrednjeveške Pristave«. V: Andrej Pleterski, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi, Najdbe, Opera Instituti Archae- ologici Sloveniae 14, 139–51. Ljubljana: ZRC, 2008. ———. »Živalski ostanki iz rimskodobne Kolacione«. V: Saša Djura Jelenko in Maja Kum- prej Gorjanc, Svet živih – svet mrtvih. Kolaciona – 100 let. Katalog občasne razstave, 32–36. Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej, 2009. ———. Sesalska makrofavna iz Ajdovščine (Goriška cesta, Cesta 5. maja in Gregorčičeva ulica). Poročilo za leto 2007. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheolo- gijo ZRC SAZU, 2009. ———. »Ekonomska specializacija in socialna diferenciacija v poznobronastem in zgodnježeleznodobnem Ormožu: arheozoološki pogled.« V: Janez Dular in Marja- na Tomanič-Jevremov, Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18, 99–121, 203–12. Ljubljana: ZRC, 2010. ———. »Sesalska makrofavna.« V: Zvezdana Modrijan in Tina Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, Najdbe, Opera Instituti Archaeolo- gici Sloveniae 24, 303–88. Ljubljana: ZRC, 2011. ———. »Sesalska makrofavna z območja rimskodobne poselitve na Grubljah pri Vipavi.« Arheološki vestnik 63 (2012): 139–57. ———. Živalski ostanki rimskodobne starosti z najdišča Ljubljana – Tobačna mesto (faza 1.1). Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2012. ———. Živalski ostanki z območja Jelenovega klanca na Ljubljanski cesti v Kranju: izko- pavanja iz let 2009 in 2010. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologi- jo ZRC SAZU, 2012. ———. »Živalski ostanki.« V: Ana Plestenjak, ur., Ivančna Gorica. Arheološke raziskave v letih 2008 in 2009 [elektronski vir], 86–89. Sevnica: Arhej, 2013 (www.arhej.com/ publikacije/knjige). Toškan, Borut, in Boris Kryštufek. »Noteworthy rodent records from the Upper Pleisto- cene and Holocene of Slovenia«. Mammalia 70, št. 1/2 (2006): 98–105. Turk, Ivan. Kobarid, Gradič 1982. Favna. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 1982. 69Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru ———. »Živalski pridatki iz žganih keltsko-rimskih grobov na grobišču Novo mesto – Be- letov vrt.« V: Tone Knez, Novo mesto II. Keltsko-rimsko grobišče: Beletov vrt, 103– 105. Novo mesto: Dolenjski muzej, 1992. ———. »Favna.« V: Slavko Ciglenečki, Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 4, 167–171. Ljubljana: ZRC, 2000. Uerpmann, Hans-Peter. »Animal bone finds and economic archaeology: a critical study of ‘osteoarchaeological’ method«. World archaeology 4, št. 3 (1973): 307–22. Wilkens, Barbara. »Roman suovitaurilia and its predecessors.« V: Anton Ervynck, Sha- ryn Jones O'Day in Wim Van Neer, ur., Behaviour behind bones. The zooarchaeolo- gy of ritual, religion, status and identity, 73–76. Oxford: Oxbow Books, 2003. 70 Borut Toškan DOMESTIC CATTLE IN THE ROMANISED SOUTHEAST OF THE ALPS: AN ARCHEOZOOLOGICAL VIEW Summary This study of the role played by cattle (Bos taurus – Linnaeus, 1758) in the Ro- manised southeast of the Alps has included 8,579 remains of the species. Da- ting from the mid-1st century BC to the 6th century AD, they originate from 22 samples with at least 100 taxonomically identified bones or teeth (Table 1; Fi- gure 1). In addition to these, seven additional minor samples are occasionally considered as well (Table 2), but their use was limited to the role of indepen- dent reference points in the testing of hypotheses, which were based on re- sults yielded by the analysis of the 22 ‘major’ samples. The differences betwe- en sites in the methodology of archaeological excavations and of gathering the finds, in the approach to their taxonomic identification, in the extent of taphonomical differences and in the degree of fragmentation (Figure 2) were generally small. A survey of the share of various mammals reveals an evident predomi- nance of the bones and teeth of cattle, sheep/goats and pigs, with a marginal role delegated to wild game. From about the mid-1st century BC to the 4th cen- tury AD, the most numerous is in fact the cattle (Figure 3). It was only with the beginning of late antiquity that major changes took place: the political instability and insecurity, as well as the accompanying settlement changes, heavily reduced the extent of cattle-breeding, while preference was given to the far less demanding sheep/goat and/or pig. These circumstances also cor- respond with the simultaneous increase in poultry. An analysis of the hierarchy of cattle-breeding aims reveals that while cattle certainly represented the central source of red meat for the populati- on, cattle-breeders were primarily interested in exploiting the strength of the animals and possibly in acquiring milk (the latter especially in the context of the economically ever more self-sufficient settlements of late antiquity). The preferred slaughter age was four years and more (Figure 5; Table 3), and still increased with time Figure 6). An analysis of sex structure yields a compara- ble ratio between cows and bulls/oxen. The decline of cattle-breeding in late antiquity was accompanied by a sta- tistically significant decrease in the animals’ average size, which may be at- tributed to the disappearance of the larger, progressive, ‘Roman’ breeds and the return to the less demanding, smaller, traditional local forms. The latter had been present in the area as early as the Iron Age but largely ousted in the Roman period by imported, deliberately developed new breeds. This deman- ding cattle-breeding branch, however, was presumably impossible to main- tain at the earlier level in the changed circumstances of late antiquity, which 71Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru were finally to cause major changes in the settlement pattern. Another factor would have been the partial loss of zootechnic skills. The conclusion provides an insight into the role played by cattle in the ancient spiritual concepts of this part of Europe. The results point to obvious differences between the assortment of animal bones and teeth found in indi- vidual graves and the ordinary kitchen waste of the locals, as the latter inclu- des a higher ratio of cattle and a lower ratio of poultry (Table 4). True, the re- sults obtained may partly (or even primarily) reflect the different approaches to carving up larger and smaller animals: an offering of beef would have con- sisted of meat already separated from the bones. But a perfectly real alterna- tive possibility, supported at least by the abovementioned discrepancy in the poultry bone ratio, is that the grave offerings tended to contain superior dis- hes, significantly different from the community’s daily grub.