Dve tretjini SrbUe zavzete. Kmetje,gpozorj!j Za Ma?ibop im Ptttj. JT fj| kor znano, je mariborsko in piujsko glaustavilo izvažanje jajc iz okrajnega glavaririborsko glavarutvo je tudi začasno ustaažanje krompirja iz okrajnega glavarstva, da prebivalstvo v okraju in mestu Maribor z jajci in kronipirjera. Ptujski »štajerc«, urednik je draginjski zaupnik za mesto Piuj okraj) je v svoji zadnji številki prinesel glege jajc k r i v o poročilo »Štajerc« namvi glede zasege v ptujskem okraju: »Vsi nti jsjc in trgovci z jajci ?o zavezaui, da svoje zaloge jajc in istotako bodoCo projajc edino le raestnemu uradu v Ptuju ozijlnišnici v Šterntalu«. Glede zasege jajc v skem glavarstvu pa piše: >Jajca se mora občini oddati in se ne smejo izvažati, pa :omur drugemu oddajati.« Ti dve »Štajerditvi ne odgovarjate resaičdejstvom ia se ne strinjate s tozadevnimi narnestnije in okrajnih glava;stev. Kakor redeii iz verodostojo. ega vira, je v okrajih samih prosl in se torej amejo i tudi krompir po okraju samem »rosto proin kupovati. Le izven okraja se jajca ne zvažati o velja glede krorapirja v mariborskeiu gla, >Štajerc« tudi pravi, da se bo >cena spo- 0 ali potora sodnije dognala«. Tudi to je 1 le beganje s sodnijo. Cen ne določa sodapak namesfnija oziroma okrajna glavarstva. :rajno glavarstvo ni ratglasilo cen, imajo iki prodajati, kakor se jim zdi pravično. tiče izvažanja \z okraja: dajejo glararstva i vrednih sluCajih dovoljenje za z. ujsko glavarstvo, kjer pogrešamo v draginidevah samostojnosti nasproti mestu in njeIraginskemu zaupniku, pa nujno prodimo, da >U3ti s slično neresnično pisarijo begati ljusi itak že z neštevilnimi odloki morajo bere. nečke želje in nasveti. aš somišljenik iz Slov. gonc nam piSe: štev. 43 ,,Slov. Gospmdarja" smo brali, da bi merodajn« oblasti tudi Irigale bolj za kmeta, losedaj. Dosedaj se je po mojem rnnenju nambelo v prvi vrsti le za mešSansko prebivaLstkmečko probivalstvo pa ni6 ali pa le inalo in ¦ dalo pool, da tudi jaz nekaj nasvetujem. e grs mi v glavo, kako je to, da se od kmečtanu v sedanjem hudem 6asu vtliko zabteva, pa ima bore malo. Ali ni kmeSki stan glavni Iržav«? AJi no daje ravno on najvieč in najvojakovf Ali ne preživ!J5a ravno kmečki staa x> smo od Vseh siltrani zaprB, da a« ne moro ^od živeža dovažati, s»be in tudi vs» meS^a;!drug« sloje? Ravno s«daj bi se morale mcroosebam oči, odpreti, da bi spr«vid»li, da takj naprej. Km^čkl slan m mora v na9i državi )ošt8vati, *• hoGeino, d» bo naša država mo6f«e stranl, Naj s» nasta\ajo za rftfti, katere obhodno potr«buj» in od trgovcev kupuj«, tu¦imaln* oen» in n» sajoo kmtčldm pridelkom! ga n« bc, mora kmtčlci stan vedno bolj hirati 9 kmet slab, bo alaba tudi naša država. To losii kaža sod&aj« izMa9n]a Z*to j» merodaj- liiii krogov sveta dolžno^c, da skrbijo za to, da bo naša :Avstrija moftna, in to e le tem potom mogode, ?*e bodo vsaj toliko za kmeta škrbell, kaikor za meščanstvo. Ali ne bi bilo dofrro, &e bi iz mest vse nepotrebne ljudi iztirali, cfo bi Šli na deželo dela»t? Pc*em bi se stvar iiitro obrnila. Draginja po mestih bi polagoma ponehala, ker v mestiih pe bi bilo toliko prebivalcev, na kmetih pa bi imelli več deiarvskiii močij na razpolago. PCmeSki posestniki bi svoja zemljišCa lahko veliko bolje obdelovali in svoje pridelke pravoftasno sgravili, ko bi iraeli več 'dolavskih -rooči. In potem, 6e čJovek ve5 pridela, tudi iahko ve6 proda, to se samo ob sebi razume, pofcem bi tuldi mestnl prebivalci od lonela vse Iažje ceneje kupili, To stoji prlbito. V prejšnjih 5asii so celo visoke gospe same svojo hišo in kuhinjo oskrbovale, zdaj pa že najnižjega uradnika žena hoče imeti po eno ali ve5 služkicj. Cemu to? Ali se ne pravi to, v mestu umetno delaii draginjo, 6e se iz kmetov po nepotrebiiem ljudje v mesto vabijo? Kolikokrat sem bral v nemških Casnikih, da se je v inseraiih vabild dekReta v mestne stažb«, 6e le mogofie iz kmetov. Ali je morebiti delo za človeka sramota, da se ga, meslne gospe in domišljave lralle tako braaijo? Ne, ampak nasprotno, in da ]e vsako pošteno clelo celo Ztdravo za človeka, to vidimo pvi d^lavskem stanm Dokler naši državniki n« bodo na to rmslili, da bi se dotok ljudi v mesta omejil, do ta čas dragmja v mestih n© bo ponehala. Zatorei, kar je nepotrebnega in odvefi v mestu, ven na deželo delat! Tako bo pomagano meščanu in km«tu, pa tudi država 1» veliko na boljštm! Frano Zupe, bnet in okrajni odbornik.