Leto LXVIII
PoStnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 28. julija 1940
štev. 171 i
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loietno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredniMra hi oprave« 40*1, 40-03, 4<M». 40-04, 40-05 — Izhaja vaak d.„ zjutraj razen ponedeljka in dneva p« praznik.
Cekevnl račun, Ljubljana Številka 10.050 in 10.349 u
inserate. « . i»
U prava: Kopitarieva ulica itevilka t.
Prvo je človek
Velikokrat smo na tem mestu že naglašali, kakšne temeljite gospodarske in socialne iz-premembe, ki jih nepreklicno terja od nas porajajoča se nova doba, čakajo tudi našo državo in naš narod. Preurediti politično in gospodarsko skladn jo naše države in sicer ne suženjsko po izdelanih tujih vzorcih, marveč v skladu z našimi potrebami in narodno miselnostjo, to je stvar, ki je naložena tistim, ki so na vrhu za blagor naše celote odgovorni, da bi težave časa srečno in v mirnem razvoju prebredla.
Toda vsa ta politična in gospodarska vprašanja se iztekajo v območje človekove vere in prepričanja, to je, kako človek gleda na temeljna vprašanja življenja, predvsem kar se tiče razumnega stvarstva: odkod je človek, čemu je in kakšen namen ima njegovo življenje in ustvarjanje v človeški družbi in v ve-soljstvu, ki ima tudi svoj pomen in namen. Tudi v sodobnem prevratu našega družabnega bitja in delovanja ne gre zgolj le za politične ustanove in gospodarske oblike, pa za socialni red v njega zunanjih obrisih, marveč tudi in to v prvi vrsti za človeka samega, ki je tisti, čigar oseba, mišljenje in delanje se mora prenoviti.
Vprašanje je torej, poglavitno vprašanje, kaj je od našega duhovnega in nravstvenega podedovanega izročila bistveno, kaj pa nebistveno, kaj vedno veljavno, kaj važno samo za neko dobo, kaj za človeka nujno vselej in povsod, če hoče ostati človek, dostojen samega sebe, kaj pa izpremenljivo, kakor to pač zahtevajo menjajoče se razmere.
Prvo je, da moramo ohraniti krščansko gledanje človeške osebe, ki je bilo vedno enako na Zapadu in na Vzhodu, da mil namreč njegova vest govori o najvišjem Sodniku, čigar beseda in postava brezpogojno velja in je edino merodajna za pravilno oblikovanje in pravega duha v odnošajih do bližniega in do vseh socialnih družb, v katerih in s katerimi posameznik živi. Prav Gogolj, Dostojevski ta Tolstoj so bili tisti največji geniji, ki so nas tega na pragu nove dobe učili in so to slovanski duši pa vsemu omikanemu svetu zabičali Tega bi se morali zavedati posebno oni, ki danes toliko poudarjajo potrebo po »usmeritvi na vzhod«, ne čutijo pa, kako globoko sami tiče v miselnosti velemeščanskega načina življenja, ki ga izvajajo iz »propadajočega zapada«
Drugo je, da je največja vrednota fco<t celica vsega družabnega življenja naša družina, iz katere se pretakajo v narodovo in državno telo oživl jajoči sokovi, če in dokler je družina zdrava ne samo telesno, ampak tudi in predvsem nravstveno. Le taka krščanska družina je šola medsebojne človeške vzajemnosti ne samo v pravicol jublju, ampak tudi v ljubezni kot najmočnejši vezi človeške družbe. Tudi to so vedno najbolj podčrtava 1 i slovanski misleci, ki se nanje zopet tako glasno sklicujejo in jih častijo. Vse njihovo pisateljsko j3elo je bilo ena sama visoka pesem krščanske ljubezni, ki svojo zvestobo in toploto ter preobraiževalno moč črpa iz družinske povezanosti človeka.
Dalje: Bodimo narodni iz najboljšega ta najglobljega duhovnega zaklada, ki še počiva v našem ljudstvu; ne mečimo se brez lastnega razsodka in razbora za vsakim in za vsemi tujimi vzori; ne vdajajmo se močnejši struji, kakor list, ki ga zanese vsak slučajni tok, temveč varujmo svoj lastni obraz. Hkrati moramo ohraniti duha vzajemnosti naše jugoslovanske tronarodne družine, ki iz njenega sodelovanja in soglasja nastaja vsa lepota in vzvišenost pa moč naše državne ideje.
Končno pa ne smemo žrtvovati, česair nas je prav krščanstvo naučilo in kar se tako zelo sklada z našo slovansko duševnostjo: da preko ,vseh plemen in narodov, nad vsemi jeziki in vesoljskimi ter družabnimi nazori obstaja enota in enakovrednost vseh pred Stvarnikom in da nam je On dal zakon pravicie in ljubezni, ki nas strogo obvezuje, da vsakemu brez razlike krvi, jezika ali vere pomagamo ne samo v skrajni sili, ampak da pomagamo složno zgraditi skupnost vsega človeštva v dostojnem blagostanju, miru in nravstveni ter socialni vzajemnosti.
To je nepremakljiv duhovni okvir, v katerem se lahko izpremeni vse, če je in kolikor je potrebno. Duhovno in nravstveno območje, ki srno ga zporaj naznačili, ne trpi nobenih od-stopkov, nobenega popuščanja, nobene pogojnosti: to je absolutna življenjska resnica, izven katere ne more biti drugega ko zmeda, prepir, sovraštvo, večen nered in vojska za jesti in piti ter uživati. Če pa držimo smernice od Boga in našega plemenitega srca nakazanega moralnega reda, se nam ni treba ničesar batii in se bomo lahko pogovorili z duhom časa ki z nepremagljivo silo trka na vrata in pretresa vse zemeljske zadeve do dna. Mirno mu lahko gledamo v oči, se otresemo nebistvenega, negod-nega in slabega ter se udeležimo njegovega očiščevalnega dela: saj je božji poslanec, če ga prav razumemo in prav razumemo svojo nalogo.
Mirno lahko priznamo, da je kritika navidezne demokracije v velikem obsegu upravičena. Da smo jo pokvarili z zamenjavanjem svojih in klikarskih koristi z občo blaginjo. Da smo posameznika z njegovo nebrzdano sebičnostjo predpostavljali blagru bližnjega, družbe, človeštva. Da smo pod geslom svobode v prvi vrsti osvoljodili sebe vezi pravičnosti, vzajemnosti, ljubezni iq prizadevanja za sočloveka, za delovne stanove, za občestvo, in smo to imenovali demokracijo Pravtako pa ne smemo pri temeljiti preosnovi tega nereda, ki se po krivici red imenuje, zapasti drugi skrajni zmoti, da bi svobodo posameznika in posameznih pri-rodnih družb in duhovnih stremljenj ter na obči blagor usmerjenih poštenih prepričanj popolnoma zastrli ali pretirano prikrajšali po diktaturah, ki ostanejo diktature, naj se ode-vajo v to ali ono barvo, naj so zapadnega ali vzhodnega izvora.
Poglaviten pa je novi človek, brez katerega so stvari lahko še tako dobro urejene, pa mora jo propasti, če jih ne oživlja in usmerja človeški duh. Podlaga državnega, stanovskega
V Solno gradu: Romuni odšli
Bolgari prišli - Slovaki na poti
Glede sklepov, ki so bili sprejeti na balkanskih posvetih v Nemčiji ni znano nič točnega - Nadaljevanje posvetov v Rimu
Bolgari pri Hitlerju
Solnograd, 27. julija, t. Predsednik bolgarske vlade dr. F i 1 o v in zunanji minister Popov sta s svojim spremstvom s posebnim vlakom prišla v Solnograd. Spremljal ju je tudi nemški poslanik v Sofiji Riechthofen. Bolgarske državnike je na kolodvoru pričakoval nemški zunanji minister v. R i b b e n -trop z višjimi uradniki zunanjega ministrstva ter predstavniki vojaških ia civilnih oblasti. Na kolodvoru je bila postrojena tudi častna četa. Bolgari so bili sprejeti z izredno prisrčnostjo.
Prvi razgovori so se začeli takoj dopoldne v dvorcu Fuschl, kjer stanuje nemški zunanji minister. Opoldne so Bolgarom na čast priredili kosilo. Napitnic ni bilo.
Popoldne sta dr. Filov in Popov odpotovala v Obersalzberg, kjer ju je sprejel drž. kancler Hitler. Razgovoru, ki je trajal zelo dolgo in je bil nad vse prisrčen, je prisostvoval tudi nemški zunanji minister kakor tudi nemški pošlanik v Sofiji in bolgarski poslanik v Berlinu. Bolgarska državnika sta Obersalzberg zapustila zelo dobro razpoložena, toda kakšne izjave o vsebini razgovorov nista marala dati tisku.
Bolgarski ministri so se že nocoj iz Solno-grada odpeljali nazaj v Sofijo.
Iz Slovaške prihajajo predsednik države, predsednik vlade in zunanji minister
Bratislava, 27. julija, t. Transoontinental Press: Predsednik slovaške vlade dr. Tuka in zunanji minister dr. D u r č a n s k y sta v spremstvu ministra Sano Macha davi odpotovala v Solnograd. Zadržala se bosta verjetno nekaj ur na Dunaju, nato pa nadal jevala pot v Solnograd v posebnem vlaku Državni
Eredsednik slovaške države dr. Tiso, ki je il tudi povabljen v Nemčijo, bo v spremstvu nemškega poslanika v Bratislavi Bernarda potoval v posebnem častnem vlaku šele popoldne. Niso še bile objavljene nobene podrobnosti o dnevnem redu bivanja slovaškega predsednika in slovaških ministrov v Nemčiji. Prav tako ni prišlo v javnost ničesar o vsebini razgovorov, ki jih bodo slovaški državniki imeli z nemškimi državniki
Romuni že v Rimu
Rim, 27. jul. AA. Štefani: Predsednik romunske vlade Gigurtu in zunanji minister Manuilescu sta prispela ob 11.40 v Rim. Na železniški postaji je romunska državnika pozdravil zunanji minister grof Ciano s predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Romunska državnika sta obšla častno čete, nakar sta odšla v svoj hotel. Romunskima ministroma je prebivalstvo na poti skozi Rim priredilo prisrčne ovacije.
Zunanji minister grof Ciano je sprejel opoldne predsednika romunske vlade Gigurta an zunanjega ministra Mnnuilesca. Opoldne je grof Ciano priredil kosilo v čast romunskih gostov.
Zvečer je sprejel romunska državnika tudi Mussolini. Sestanku je prisostvoval zunanji minister grof Ciano ter romunski poslanik v Rimu in italijanski poslanik v Bukarešti.
V Rimu naglašajo, da je s posveti v Rimu ta Solnogradu doprinešen nadvse važen kamen k okrepitvi miru na Balkanu, ki je eden od najdeli-katnejših delov Evrope. V tej smeri se udejstvuje revizionistična politika Rima in Berlina, ki temelji na načelih miru in bo izpeljana do skrajnih možnosti.
Jugovzhod bo pomirjen še pred napadom na Anglijo
Curih, 27. julija, b. Romunski državniki, ki so včeraj končali svoje razgovore v Solnogradu, so odpotovali v Rim, kamor pridejo jutri dopoldne. Kakor je izvedel dopisnik »Neue Ziircher Zeitung«, sta državi osi Rim-Berlin že ob priliki zadnjega
in proizvajalnega življenja in obratovanja je živa oseba. Ni mogoče z uspehom preurejati zunanjih odnosov in naprav ter ustanov, če ne preosnujemo človeka. Kaj pomaga bodisi reforma, bodisi prevrat, če ljudje ostanejo prejšnji, če jim je prvi in zadnji namen zgolj le lastna sitost, dober položaj in ugodnosti ter prednosti na račun ljudstva; prepričanja, novi red in kakršenkoli že red ter načela pa so jim edi-nole stopnice na družabni lestvi navzgor? Brez poštenega prepričanja, vesti in idealizma, ki so mu žrtve samo po sebi umevne, nujne ter zaslužne, ni nobenega socialnega reda, naj bo zamišljen še tako popolno. Ljudi, ki so hoteli imeti vsak svoj korak zasiguran. so od vsega hoteli vleči dobiček in so si pustili svoja prepričanja dobro plačati, je stari svet in red imel zadosti in se je na njih zadušil.
Novi red po božji volii Dotrebuie novih ljudi.
obiska grofa Ciana v Berlinu sklenili, da začneta razčiščevati odnošaje med balkanskimi in podonavskimi državami. Predpogoj, za katerega je smatrati, da je dosežen, je bila odstranitev angleško-francoskih vplivov na tem prostoru in sporazum s Sovjetsko Rusijo, ki je v glavnem žo zadovoljila svoje zahteve izza svetovne vojne.
V	rimskih krogih smatrajo, da ni izključeno, da utegnejo biti še pred nemškim napadom na Anglijo razčiščeni vsi ti odnosi. Na strani Romunije je opaziti očitno pripravljenost, da za ceno najtežjih žrtev zagotovi mir.
Madžari napeto pričakujejo odločitve
• Curih, 27. julija, b. »Bnsler Nachrichten« objavlja vest iz Budimpešte, po kateri madžarska javnost napeto pričakuje vesti iz Solnograda, vendar ima kljub temu doslej le malo avtentičnih informacij. Zdi se, da nemška merodajna inesta postopajo zelo oprezno. V krogih balkanske diplomacije naglašajo, da nemška diplomacija ni več nedostopna zamisli, po kateri naj bi prišlo do nekaterih teritorialnih izprememb v jugovzhodni Evropi, katere pa se bodo odobrile ne glede na vojno z Anglijo. Na drugi strani so nemški diplomati priporočili voditeljem romunske zunanje politike, naj stopijo v stik z Madžari in Bolgari in da naj rešijo vsa pereča vprašanja z neposrednimi razgovori.
V	Berlinu in Rimu polagajo največjo važnost na to, da se vsi spori rešijo mirno.
\ Madžari zahtevajo sedaj še < 30 milijard dinarjev odškodnine
Budimpešta, 27. julija, b. V zvezi s posveti * oolnogradu naglašajo madžarski krogi, da še nista rešeni dve glavni vprašanji, to sta:
1.	kako veliko ho ozemlje, ki ga bo Romunija vrnila Madžarski, in
2.	kdaj bo povsem nničena trianonska mirovna pogodba.
Madžarska pa ne pričakuje samo ozemeljskih odškodnin, ampak tudi odškodnino za škodo, ki so jo povzročili romunski vojaki po komunističnem udaru. To škodo cenijo Madžari na najmanj tri milijarde z 1 a t iii frankov (30 milijard dinarjev).
Tairnstveno obnasarre Turčire" - ugotavlja italijanski tisk
^H
Istanbul, 27. jul. t. Transcontinental: Turško politično mnenje in tisk z največjo pozornostjo sledita razgovorom med balkanskimi državniki, ki so na obisku pri nemškem zunanjem ministru v Solnogradu. Iz dolgih poročil tiska izhaja, kakor da ima Turčija svoje posebne poglede glede Balkana. Posebno list »T a n« je zelo izrazit, ko da je bolgarskim državnikom, ki so odšli v Nemčijo in bodo verjetno odšli naprej v Rim, dobre nasvete na pot. »Tan< najprej podčrtava upravičene bolgarske težnje do Dobrudže in upa. da se bo ta stvar uredila zadovoljivo. Vendar pa meni, da se Bolgariji zaradi tega ni treba oslanjati na kakšne sile, ki ne pripadajo črnomorskemu področju, črnomorske sile da so same sposobne, da ta vprašanja urede z medsebojnimi sporazumi. Drugi turški listi, kot na primer »D ž u m h u r i j e t« pa pišejo, da je Sovjetska Rusija že davno Bolgarom obljubila, da bodo dobili Dobrudžo, brez ozira na to, kako se bodo razvili odnošaji med Romunijo in Madžarsko, češ (la je to črnomorsko vprašanje, ki s podonavskimi problemi nima nobene zveze. V turških političnih krogih pa zanikajo verodostojnost poročil, da bi Sovjetska Rusija od Bolgarije zahtevala, naj ji na svoji obali prepusti kakšno oporišče, kakor tudi govorice, da hoče Sovjetska Rusija obenem s Turčijo, Bolgarijo in morda tudi Romunijo skleniti
ff
črnomorsko zvezo. Trenutni mednarodni položaj da tein poročilom ne daje nobeno osnove, ako-ravno je na drugi strani res, da se pri turški politiki opnža težnja za razjasnitev prijateljskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo v cil ju, da no bi do Črnega morja prišli tuji vplivi.
Rim, 27. julija, t. »Neue Ziircher Zeitung: Italijanski tisk posveča veliko pozornost potovanju romunskih in bolgarskih državnikov v Nemčijo in v Italijo ter podčrtava upanje, da se bo vse mirno uredilo. Položaj da je itak že jasen spričo odločenega stališča držav osišča Rim—Berlin, da se na jugovzhodu ohrani mir. Izjemo tlela edi-nole Turčija, pravi italijanski tisk, katere stališče je tajinstveno in ni videti, da bi bila preveč navdušena, da se južnovzhodna Evropa urejuje pod vodstvom Nemčije in Italije.
Nemška razlaga dogajanj v Solnogradu
Solnograd, 27. julija, t. Transcontinental Press: Dobro poučeni krogi v svojih razlagah o razgovorih med nemškim zunanjim ministrom in romunskimi, odnosno danes bolgarskimi državniki, naglašajo. da je Nemčija danes bolj kdaj pred naklonjena, da v pametnem obsegu podpre madžarske in bolgarske težnje napram Romuniji. Nemški politični krogi poudarjajo, da so mirovne pogodbe, ki so zaključile svetovno vojno, zagrešile velike napake, ko so ustanovile državne edinice, ki nasprotujejo zdravemu razumu. Isti krogi naglašajo, da so se_ zahodne velesile nalašč posluževale Romunije za svoje spletkarije, Romunija je danes sama spoznola, da mora svojo dosedanjo politiko presekati. Zato je dozorel čas. da se sporna vprašanja, ki so vedno bila izvor političnih kriz na jugovzhodu, izginejo enkrat za vselej.
Švicarsko mnenfe o načrtih Nemčiie in Italije
Bern, 27. julija. AA. DNB: V tukajšnjiK političnih krogih posvečajo največjo pozornost razgovorom v Solnogradu za rešitev vprašanj v jugovzhodni Evropi. Z nemške strani poudarjajo, Ha se Nemčija in Italija v enaki meri zanimata za to, da bi vi leli stalni red in mir ter urejenost v tem prostoru že iz gospodarskih potreb. Značilno pa je n. pr.. da je Anglija po 22 letih ko se je 7 vsemi silami zavzemala za status quo na jugovzhodu, zdaj nenadoma spremenila v!o<ro in se pojavlja kot glavni zagovornik rerizionističnih zahtev, in sicer edino za to. da bi se na ta način mogla vmešavati v jugovzhodno Evropo in vzdrževati tam žarišče kriz. ki l>i prinašali njej koristi. Toda Anglija je konenoveliavno izločena. V Berlinu zastopajo mnenje, da bo mogoče zadovoljivo urediti vse samo v primeru, če bodo narodi, katerih se sporna vprašanja tičejo, vse to uredili po svobodnih sporazumih v znaku pravičnosti in razuma.
Dva pogo;a za sporazum z Anglifo?
Rim, 27. julija, b. V rimskih diplomatskih krogih poudarjajo, da je še zmerom mogoč sporazum med Anglijo in Nemčijo, ako Anglija izpolni naslednja dva pogoja: ,T
1.	Odstop Churchillovega kabineta, nakar naj bi novo vlado sestavil Mosley ali pa bi le ta prevzel vsaj zunanjo politiko.
2.	Ustavitev oboroževanja in priznanje nemške nadvlade na evropskem kontinentu.
Washingfon, 27. julija, b. Predsednik Roosevelt je izjavil, da ni še ničesar slišal o kakem sporočilu iz Nizozemske, po katerem naj bi bil zaprošen za posredovanje, da bi prišlo do mirovnih pogajanj.
Sporazum v Havani
Newyork, 27. julija. A A. Reuter: Newyork Times poroča iz Havane, da 6e je zaključil sestanek odbora, ki se je bavil z načrtom za nadzorstvo nad evropskimi posestvi na zahodni polkrogli, in katerega je sklical CordelI Hull, ker ni prišlo do sporazuma. Pododbor se bo sestal še danes. Argentinski podtajnik Milon je izjavil 6noči po seji: Skušali bomo najti rešitev in mislim, da 6e nam bo to posrečilo. Lahko bo najti rešitev, če bo za to, dosti dobre volje.
Pozno zvečer poročajo, da je konferenca v Havani prišla do sporazuma in da bodo do jutri sestavili besedilo skupne izjave vseh ameriških držav glede zadržanja, ako bi nastopila nevarnost, da se zaradi evropskih posesti na ameriški celini približa vojna tudi ameriškemu kontinentu. Ameriški predlog, ki predvideva neke vrste skupno varuštvo nad evropskimi kolonijami, ie bil spre-
jet v glavnem, dodali so samo še argentinsko željo, da bi se dotična kolonija najprej vprašala za mnenje, predno bi ameriške države podvzele kakšne nadaljne ukrepe.
Pogodi«), ki je sprejeta v Havani, bodo predložili posameznim parlamentom v odobritev. V pogodbi bo izrecno poudarjeno, da Ognjeni otoki ne spadajo pod pojem »kolonij«, torej tudi ne spadajo v objem tistih držav, čez katere bodo ameriške države prevzele vloao varuhov. Zahteve Argentine glede teh otokov so bile zavrnjene.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s krajevnimi padavinami.
Zemunska vremenska nnpoved: Postopno se bo pooblačilo. Tu pa tam nevihte. Ohladilo se bo.
Nalivi bodo skoraj v vsej držav' ~	.....
krajih bo nekoliko vedro.
Pravilnik o hmeljskih združenjih
»Nova Srpska Riječ« se boji stanovske premoči
»Nova Srpska Riječ« se zelo boji, da bi z novim redom, ki je bil najavljen tudi za našo državo, ne prišel do kakšne premoči kakšen določeni stan, češ, »da naše ljudstvo ne bi preneslo ne diktature delavskega stanu, ne diktature tunelskega stanu, ne borbe med mestom in podeželjem, irarveč bi sprejel siiino sodelovanje vseh tvornih sil ljudstva, vseh skupin in organizacij za splošni gospodarski in socialni napredek«. Ta list sprejme »totalitarizem državne ali nacionalne zamisli, toda ne diktaturo enega samega stanu. Proti takšnemu poskusu, da sta se dvignila Mussolini in Hitler in sla zmagala.«
»Obzorove« pritožbe
Zagrebški »Ob zor« objavlja uvodnik, kjer razpravlja o očitkih, ki se ponekod slišijo na naslov onih, ki bi radi radirektno Hrvatom očitali, da so preveč občutljivi in do hočejo uresničiti tudi vse svoje drugovrstne želje, kar da je v današnjih časih, ki zahtevajo, da se gotova vprašanja v interesu ohranitve državne celote postavijo v ozadje. »Obzor« na to odgovarja, da je res, da je treba vprašanju obstanka zares podrediti vse drugo u da je potrebno najprej vedeti, kaj je v interesu državne skupnosti in kuj ne. Potem na.števu nekatere težnje, ki da še do danes niso bile v prilog Hrvatov ugodno rešene. »Obzor« se čudi, zakaj na primer še do danes poslanik v Zedinjenih državah, ali v Argentini, kjer da so hrvatski izseljenci najlx)lj številni, še ni Hrvat. Čudi se, zakaj v diplomaciji ni hrvatskega naraščaja, zakaj v Centralnem Presbiroju na vodilnih mestih še vedno ne sede Hrvati. »Obzor« trdi, du vse to ni v interesu državne skupnosti, Hrvati da od svojih teženj po popolni enakopravnosti ne bodo odstopili, češ. da »samo Jugoslavija, preurejena na enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev lahko vedro gleda v bodočnost.«
Načrti
za »nacionalno mlado črnogoro«
»S 1 o b o d n a m i s a o«, ki izhaja v Nikši-ču razmotriva o podobi mlade, nacionalne Čr-negore in pravi, da je ustvaritev takšne Črne-gore mogoča samo po osnovi petletke, ki bi si vanske usmerjenosti«. Nacionalna Črnagora pa ljudi. Trebu, da se najprej ustvari »kader vodilnih ljudi« In tu kader, da mora biti »vseslo-vanske usmerjenosti«. Nacionalna Črnogora pa mora biti tudi vsej tigoslovanska. List je poroti vsem pojavom »individualizma«. Ljudje, ki zagovarjajo individuulizem posameznih »plemen«, da je treba oznučiti za sovražnika Jugoslavije štev. 1. Nacionalna Črnagora mora biti tudi kmetska, ne sicer razredno kmetska, ampak sc-ljačka in »v znatni meri tudi socialistična«, ki l>o »socialistična načela sintetizirala z ideologijami Stumbulijskega in Stjepana Radiča«. Ti ljudje du so pravi voditelji, kuterih misli da je treba prevzeti za preureditev Jugoslavije. »A onda. kad se formira, spontano če primiti diri-giranu privredu ..«
Črnogorci, ki so to brozgo brali, so se morali s strahom vprašati, kaj neki hočejo ti »mladi Črnogorci« napraviti iz njih domovine.
Novih davkov ne bo
»Hrvatski dnevnik« poroča, da so dvanajstine za proračunsko leto že izdelane. Res, ministrski svet jih je v petek na vladni seji sprejel. Toda dvanajstine ne bodo naložile ljudstvu nobenih novih bremen, za to, ker se je finančni minister dr. Šutej potrudil, da se vsi redni izdatki i>okrijejo z obstoječimi državnimi dohodki. Uredba k tem dvanajstinum pa tudi ne bo imela nobenih amandmanov, ter se bo nanašala samo za izvedbo proračuna. To da je novost v naših finančnih zakonih. To novost pa da je uvedel finančni minister, ker da je pravilno razumel pravno naravo finančnih zakonov.
Komunistična propaganda
»Hrvatska Straža« piše o br'deviški propagandi po raznih državah in pravi med drugim: »Sovjetska vlada službeno zastopa mnenje, du je Kominterna popolnoma neodvisna ustanova. Za to se pri vsaki obnovitvi di-plomatičnih odnošajev s Sovjetsko Rusijo vedno naglasu, da obnovitev v ničemer ne bo.okrepila delovanje Kominterne.« Tako da je bilo rečeno tudi v našem primeru, pravi list, nakar pa navaja knjigo italijanskega pisca Guida Manacorde, ki dokazuje nasprotno in v zvezi s tem tudi obravnava vprašanje »Društev prijateljev Sovjetske Rusije«. To vprašanje da se pojavlja v vsaki državi, ki iina s Sovjetsko Rusijo redne odnošaje Sedež in centrala teh društev je v Moskvi. Osnovano pa je bilo I. 1927. Centrala izdaje več listov, francoskega, angleškega. ameriškega. Ti izhajajo v Moskvi in nosijo naslov »Današnja Rusija«. Izdajala pu je še druge liste po raznih državah Evrope in Amerike. List nn koncu pravi: »To vprašanje je posobno pereče danes tudi pri nas, ko so nastopile nove razmere povodom obnove diplo-matičnih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. To dejstvo je dalo povoda razmahu komunistične propagande posebno v tisku. V najnovejšem času se isto pojavlja tudi v filmu. V Zagrebu so v nekem kinu priredili navdušeno manifestacijo. ko je film prikazoval posnetke velike vojaške parade v Moskvi rine 1. mnjnika. Poskusi, da se osnuje »Društvo prijateljev Sovjetske Rusije«, so tudi znani.«
Somrak masonov
»Zagrebški list« piše k policijskim preiskavam pri jugoslovanskih masonih, da »zlom. ki ga je masonerijn doživela v Franciji, ni mogel ostati brez posledic tudi pri nas. Čeprav so se ml strani hrvatskih in srbskih masonov podvzemali razni koraki, da bi se odvrnila od njih težka roka, ki se je spuščala na zakrinkane bruto ma=onskih lož. se dogodki razvijajo po svojih lastnih zakonih. Udar po glavah bclgra j s k i h masonov je prestrašil tudi zagrebške, med tem ko je v vseh zdravih plasteh izzval neomejno odobravanje. Revolta proti podtalnemu delovanju masonskih bratov je popolnoma upravičena. S tem, da bo masn-nerija zatrta, bo prišla do izraza čisla nepokvarjena volja ljudstva, ki želi imeti zdrave razmere v svoji domovini.<
Belgrad, 27. julija. Po 51. 6 uredbe o hmelju je kmetijski minister predpisal pravilnik o hmeljskih združenjih, ki se glasi:
Čl. t. V vsakem hineljskem okolišu se ustanovi po eno hmeljsko društvo. Vsak lastnik hmeljskih nasadov mora biti član htneljskega društva. Če v hineljskem okolišu tako društvo ne obsto,ja, se morajo lastniki hmeljskih nasadov priključiti bližnjemu sosednemu hmeljskemu okolišu. Če na istem področju pri uveljavljenju tega posiovnika že obstoja eno ali več društev, se morajo ta društva prilagoditi tem odredbam ter preosnovati svoja pravila v tem smislu, da se združijo v hmeljsko zvezo.
Čl. 2. Cilj hmeljske zveze je, da zastopa interese hmeljarjev in da dela za napredek pridelovanja in prodaje hmelja, da ureja sezonske cene, vodi evidenco o lastnikih hmeljskih nasadov in površini zemlje, zasajene s hmeljem, ter statistiko o pridelovanju in prodaji hmelja.
Čl. 3. Sredstva društva so: 1. vpisnina in letna članarina, ki jo določi občni zbor društva; 2. prispevek najmanj 1% cene prodanega hmelja. Občni zbor lahko ta prispevek poveča do največ 2%. Ta prispevek je dolžan plačati vsak kupec hme-
lja, ki ga odbije od prodajne cene in ga mora izročili društvu najdalje. v roku desetih dni po sklenjeni kupčiji; 3. darovi in zapuščine.
Čl. 4. Društvo se bo ustanovilo v dotičnem kraju najpozneje dva meseca po objavi tega pravilnika v »Službenih novinah« in oo razglasitvi na običajni način v dotičnem kraju. Vsi lastniki hmeljskih nasadov bodo povabljeni na ustanovni občni zbor. Ta občili zbor se bo vršil v kraju, ki se nahaja v središču pridelovanja hmelja.
Čl. 5. Do izvolitve upravnega odbora bo predsedoval in vodil ustanovni občni zbor delegat kmetijskega ministrstva. Občni zbor sprejme pravilnik društva, ki pa mora vsebovati odredbe iz čl. 1., 2., 3. in 4. tega pravilnika, in se mora poleg lega prilagoditi uredbi o hmelju in zakonu o društvih, shodih in zborovanjih od 18. septembra 1931 ter spremembam in dopolnitvam od 24. marca 1933.
Čl. 6. Hmeljsko združenje lahko prenese svoje poslovanje na skupno centralo (zvezo) za zaščito interesov, napredek hmeljarstva in prodajo hmelja v kraljevini Jugoslaviji. Ta pravilnik je objavljen v današnjih Službenih novinah in stopi z današnjim dnem v veljavo
zedinjeni Srbi ne bodo ohranili samo svojo duhovno zajednico, marveč bodo doprinesli svoj delež k ustalitvi miru, k slovanskemu bratstvu in k utrditvi južnovzhodiie Evrope. Srbija pa je vsak tisti delič zemlje, kjer žive Srbi, naj so te vere ali one. Srbi iz vseh srbskhi krajev, posebno pu oni iz zahodnih krajev, so uspeli, da iztrebijo iz svoje srede vse. kar je tujega srbskemu kultu in srbskim izročilom. Tako je izgubila vsako smisel »Nova riječ« in vsak dan je manj pogojev za to, da bi se med zahodnimi Srbi mogla ohraniti knk.šnu ideju, ki nima po-I>olnoma skupno srbskega obeležja«
Strašna • nesreča !f aleksinskem rudniku
Niš, 27. jul. m. V bližini mesta Aleksinca se nahaja premogovnik, ki je last neke belgijske družbe in v katerem je zaposlenih nad 1200 rudarjev. V tem rudniku se je pripetila v rovu sv. Aleksander strahovita nesreča. V tem rovu je delalo 35 rudarjev, ki so delali pri nezavarovanih karbid-nih svetilkah. Nenadoma je eksplodiral metan in nastal požar. Prestrašeni rudarji so hiteli proti izhodu. 24. rudarjem se je posrečilo doseči izhod, 11 rudarjev se je pa zadušilo z ogljikovim oksidom v 283 metrov globokem rovu. Med ponesrečenimi rudarji je tudi 22-letni Slovenec Anton Če-
*>.-».»	i<> r^Jtb. n F.V
%.,> v. c.Mi.vr.^ r V 'iVb
V, *	l/Tlli^ ~ 1° '
,-Pt ', -.e li-- ^ ,>.l J','1'!. P 'B' >,»'• » o,,i* A* u*. r >r»»r I T. lithi'	'
I.^p	"j- te b I'| V.'»	u
, y<"'a" y c* ** f jc-f/■"■•«* r
'•t*' t»	-t"* P-A1-» ■ »--J C»*„»V.V.
.M - u1 i.'	«- 'rV4
Pv * »*,y, tv'. * i	Jt.? .V v't v. V*
iV - on* jr r- taiJ"< Js _ ^i/ i « » k i .• jt.'.*.«-« *4»' 3»'» .vfc. U *>'«'■
| c' A	'	i1 K>u	JU	ri
fc /h »*>' itA.
V ■ - ivK- U	r Vr»-
f *i ie i i.sf,ir^» « n«,*-..	\
I"f n u
Prihod stalne sovjetske trgovinske delegacijo
. Belgrad, 27. jul. m. Trgovinsko delegacijo Sovjetske Rusije, ki je prispela v Belgrad, so med drugimi pozdravili na postaji dr. Mežulič, šef odseka za zunanjo trgovino, in Jasinski, osebni tajnik dr. Bičaniča. Za pozdrav šefa odseka za zunanjo trgovino se je zahvalil Vorcvbijev. Stalno i gosjx>darsko delegacijo Sovjetske Rusije v Belgradu predstavljajo poleg Vorobijeva Oligorije Josipov ič, Valentin Fedorovič Majčev, Nikolajevič Ver-! ženko in Aleksander Petrovič Antonov.
Novice
iz banovine Hrvatske
Zagreb, 27. julija, b. Banovinsko društvo državnih upokojencev je podvzelo korake, da bi se popravila vsa škoda ontm uradnikom, ki so bili upokojeni ali drugače zapostavljeni za časa preteklih političnih borb. Zastopniki banske oblasti so obljubili, da bodo pričeli to vprašanje nemudoma naj-resneje proučevati
Osebne novice
Belgrad, 27. julija, m. Z odlokom pravosodnega ministra so imenovani za sodniške pripravnike: v Mariboru: dr. Valter Pipan, dipl. pravnik iz Maribora. Pri okrožnem sodišču v Celju Alojzij Jager, dipl. pravnik iz Celja; Fran Artnak, dipl. pravnik iz Ljubljane; Miha Dermota, dipl. pravnik iz Železnikov, in Jurij 1'icek, dipl. pravnik iz Novega mesta.
Premeščena je kanclistinja Mira Tržan od okrajnega sodišča v Tržiču k okrajnemu sodišču v Kranju. Imenovani so za kanclislinje 10 skup.: Franja Kuštrin pri apelacijskem sodišču v Ljubljani; zvaničnica Mihaela Bertieri pri okrožnem sodišču v Ljubljani, in uradniška pripravnica Martina Geter pri okrajnem sodišču v Tržiču. — Pomaknjeni so v 9. skup. naslednji kanclisti: Josip Žuec pri apelacijskem sodišču v Ljubljani; Niko Trstenjak pri okrajnem sodišču na Brdu, in Josip Horvat pri okrajnem sodišču v Kostanjevici.
Belgrad, 27. julija, m. S kraljevim ukazom so upokojeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Berce Matevž, inšpektor 5. pol. skup., Raj-tnund Rot, kontrolor 6. pol. skup. in Pavla Kle-ment, glavna arhivarka 7. pol. skup.
Belgrajske novice
Belgrad, 27. julija. Finančni minister dr. Šutej je podpisal odlok, s kater:m 6e pooblašča devizno ravnateljstvo Narodne bar.ke, da uveljavi sporazum o blagovnem prometu in plačilu med kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, sklenjen 11. maja 1910 v Moskvi, in da izda potrebna navodila in pojasnila o njegovi uporabi.
Belgrad, 27. julija, m. V kabinetu ministra brez listnice dr. Konstantinoviča je danes bila konferenca, ki je trajala dve uri. Konferenci so p-iso-stvovali podpredsednik vlade dr. Maček, poljedelski minister dr. Čubrilovič, prometni minister inž. Bes-lič, pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obra-dovič in ravnatelj Prizada dr. Dragotin Toth.
Belgrad, 27. julija. AA. Minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič je odpotoval v Bosansko Krajino, kjer bo ostal več dni in bo imel več sestankov s svojimi prijatelji.
Belgrad, 27. julija. AA. Danes dopoldne se je 22. razred dijaškega eskadrona konjeniške šole iz
rinski, vsi ostali pa so starejši očetje iz okolice Aleksinca in Arnavti. Rudniška uprava in policijska oblast sta takoj storili potrebne ukrepe, da se ogenj ne bi razširil tudi na druge rove. Nadzornik rova je bil Ivan Strnad iz Šoštanja v Sloveniji, ki je prvi opazil nesrečo in priskočil na pomoč ponesrečenim rudarjem. Rudniška uprava poroča, da je nesreča povzročila nad milijon din škode. Danes popoldne je ban moravske banovine g. Krasojevič z nekoliko višjimi uradniki prispel na lice mesta ter dal podporo članom ponesrečenih rudarjev.
Zemuna poklonil na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja na Ojilencu. Vojaki so položili srebrn venec z napisom »22. razred dijaškega eskadrona konjeniške šole v Zemunu — Viteškemu kralju Zedinilelju 1940«. Po polaganju venca je komandant major Dimitrijevič imel govor, v katerem se je spominjal blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra in njegovih prednikov.
Belgrad, 27. julija, m. Pred dnevi smo poročali, da je končana stavka rudarjev v državnem rudniku Ravna Reka. Pred nekaj dnevi je pa stavka znova izbruhnila, ker rudniška uprava ni izpolnila svojih obljub, ki jih je dala stavkajočim rudarjem
»Srbi izven Srbije«
Vinkovška »Slavonija« objavlja pod gornjim naslovom članek, v katerem pravi, da dandanes jiričakujejo srbstvo nove naloge v Evropi. Za to predstavlja z okrepljevnnje'm in medsebojnim povezovanjem vseli svojih delov pravo Dušanovo silo. Duhovno in naoionulno
tačija očita švedski »politike
gisgalnice«
Berlin, 27. jul. AA. DNB. Današnja »Berlinei Bčirsen Zeitung« se dotika člankov švedskih listov »Socialdemokrate«.!« in »Nia Daglicht Allehanda« na nemške očitke, da se pisanje švedskih listov imenuje politiko gugalnice. »Borsen Zeitung« pravi nato: Mi že vemo, kaj razume »Socialdemokraten« pod nevtralnostjo. Če je kak švedski list s svojim dosedanjim zadržanjem kompromitiral nevtralnost svoje države, potem je bil prav »Socialdemokra-ten«. Simpatije tega lista do zapadnih velesil se je dalo prav fizično otipati. Kar se tiče lista »Nia Daglicht Allehanda«, se mu je v odgovoru na pisanje našega lista ponesrečil stavek, ki potrjuje naše trditve. Ta list piše, da Švedska želi živeti v miru in prijateljstvu s svojimi sosedi da mora pa računati z drugimi možnosbni ki se lahko pojavijo v mednarodni politiki. To pa pomeni, da Švedska zahteva zase pravico voditi politiko gugalnice. V Stockholmu računajo torej, če že ne ravno s nemško-rusk/ni spopadom, vsaj to, da bosta zapadni sili imeli vpliv na usodo Evrope.
Tudi v Bolgariji zatirajo
framasone
Rim, 27. julija, b. »Gazneta del Popolo« objavlja da je po ukrepih ki jih je podvzela proti masonom jugoslovanska vlada, tudi vlada v Sofiji začela energično akcijo proti prostozidarjem v Bolgariji. Prvi uspeh teh ukrepov, pi še »Gazzeta del Popolo«, je ta, da je kongres velikih masonskih lož v Sofiji sklenil, da se prostovoljno razpuste vse masonske lože v Bolgariji.
Sovjetska Rusija — Japonska
Moskva, 27. julija. AA. Tass: V začetku avgusta se sestane v Čiti sovjetsko-mongolsko-man-džurska mešana komisija, ki ima nalogo določiti končne meje. Komisija se sestane na osnovi sf>o-razuma, ki je bil 18. julija t. 1. sklenjen med pomočnikom komisarja za zunanje zadeve Lozovskim in japonskim veleposlanikom Togom.
Drobne novice
Bukarešta, 27. jul. m. Transcontinenfal Press: Minister za vere je interveniral pri pristojnih ministrih, da se prepove zbiranje prispevkov za popravljanje cerkev in cerkvenih poslopij, ker ta način zbiranja škodi ugledu cerkve.
Čunking, 27. jul. m. Tukjšnji politični krogi javljajo, da se ne veruje v točnost agencije Domej, da se je dosegel sporazum med Kitajsko in Anglijo o dovozu orožja iz Indije čez Tibet.
Belgrad, 27. jul. m. Jutri bo v prostorih glavnega odbora Jugorasa seja, katere se bodo udeležili člani glavnega odbora iz vse države.
Newyoik, 27, julija, m. Reuter. Zveza narodov se bo kmalu preselila iz Ženeve v Princetown v Severni Ameriki, kjer bo ostala do konca vojske.
»V tej ¥®p odločuje samo človek...«
Izjava nemškega vojaškega strokovnjaka na podlagi opazovanj in razgovorov na frontah v Franciji
Berlin, 27. julija, A A. DNB: »Volkischer
Beobachter« objavlja članek polkovnika dr. Hesea pod naslovom »Vojno orožje in človek«. V tem članku pravi, da je lahko razumeti, kadar mislimo na Maginotovo črto, kakšno izredno vlogo ima orožje, ki posega v borbo. Ta članek je rezultat razgovorov z nekim francoskim kapitanom, ki je poveljeval neki četi v neki utrdbi v Magino-tovi črti ter je vzdržal napade nemške divizije. Ko so narodi novembra 1918 položili orožje, 6o to storili s prepričanja, da je material izvojeval zmago nad .človekom, in da je bil nemški vojak potolčen zaradi slabe oborožitve, pomanjkanja streliva, pomanjkanja tankov, in zaradi svoje slabosti v zraku. Res pa je, da je nemška vojska pokazala ne samo svojo vrednost tudi napram številni premoči in napram kapaciteti oborožitve največjih industrijskih držav, temveč je izvojevala tudi zmago v velikih bitkah. Mislili 60, da se je dokazalo, da je pretekel čas operacij na odprtem polju in to je posebno važno za francoski generalni štab, kakor tudi za francosko vojaško šolo in vojaško literaturo. Oba zadnja meseca sta pokazala, da se v Franciji v tem pogledu ni zgodila nobena sprememba. Francozi se niso mogli odločiti za stvarno operacijo. Bolj 60 cenili nepremakljivost kakor pa gibčnost. Ni bilo voditelja, ki bi bil sposoben velikih sklepov. Ni ga bilo tudi vojaka ki bi se boril tako kakor nemški pešec, pionir in cklopnik. Za francoskega častnika, ki je po porazu še vedno mislil, da je pravilno njegovo pojmovanje glede načina borbe, je bila nerazumljiva drznost nemškega vojaškega vodstva, ka-
kor tudi borbenost naše pehote in pionirjev. Obisk v Maginotovi črti mi je pomagal k dvem važnim spoznanjem. Vojna 6e ne da matematično izračunati ter je ni mogoče navzlic vsemu priznavanju njenega pomena in neobhodnosti za vodstvo vojne precenjevati. To je karakteristika nemškega vodstva vojne, da Nemci namreč niso do zadnje potankosti izračunali vojne, temveč so napovedali sklepe od trenutka do trenutka. Tisto, čemur se mi čudimo, je genialno predvidevanje bodočega razvoja dogodkov, ter zmožnost, znati se znajti v položaju, ki je nenadno nastopil, Mnogokaj je nemško vojaško vodstvo v tej vojni presenetilo, vendar pa je vodstvo premagalo take okoliščine in zmerom pripravilo za sovražnika nov položaj, v katerem se ni mogel znajti. Maginotova črta predstavlja brez dvema tehnično popolnost. Pa vendar ni zmagala tehnika temveč človek, namreč nemški borec. Jaz nisem mogel nagnati vojake, ki so pretrpeli kanonado nemških topov, naj gredo na opa-zovališča, tako mi je govoril francoski kapitan. Na vprašanje, ali je bilo pri tej priliki kaj mrtvih in ranjenih, mi je odgovoril, da tega ni bilo, toda moralni učinek nemškega orožja je bil strahovit in nevzdržen. Vseh 500 vojakov, ki so bili v tej utrdbi, se je polastila zmeda. Nihče ni hotel iti v oklepno kupolo. To jasno dokazuje, zaključuje člankar, da 6imo opravičeno ponofni na vojaško vodstvo, ki je bilo duhovno močnejše. Vsak nemški vojak obvladuje popolnoma svoie orožje, ki ga smatra kot sredstvo za zmago. V tej vojni odločuje samo čloevek — borec.
Kova zmaga Ilirije v državnem plavalnem prvenstvu
V Zagrebu je Ilirija zmagala nad ZPK s 70:39 točkami, v waterpolu
pa je podlegla s 4 : 2 (1:1)
Eagreb, 27. julija.
Danes je bila tu plavalna tekma med ljubljansko Ilirijo in Zagrebškim plavalnim klubom, v kateri si je Ilirija močno utrdila svoj položaj na tabeli jugoslovanske plavalne lige. Rezultati so bili naslednji:
40 m prosto gospodje: 1. Mihalek (I) 5:30, 2. Vidovič (ZPK) 5:37.5, 3. Cerer (I) 5:47.5, 4. Kovačevič (ZPK) 5:59. Točke: Ilirija 7, ZPK 4.
100 m prosto dame: 1. Fine Draguša (I) 1:16, 2 Kržan Dana (1) 1:21.2, 3. Brkič Dora (ZPK) 1:21.9, 4. Bašič Zdenka (ZPKj 1:29.9. Točke: Ilirija 15, 2.PK 7.
100 m hrbtno gospodje; 1. Pelhan (I) 1:16.4, 2. Drobnič (ZPK) 1:17, 3. Strmac (ZKP) 1:19.4, 4. Pe-stevšek (I) 1:19.1. Točke: Ilirija 21, ZPK 12.
200 m prsno dame: 1. Martin Anda (I) 3:31.4, 2 Fišer Olga (ZPK)) 3:36, 3. Fine Saša (I) 3:48.4, 4 Petkovič Jasna (ZPK) 3:54.4. Točke: Ilirija 28, ZKP 16.
100 m prosto gospodje: 1. Pelhan (!) U05.L
2. Vidovič (ZPK) 1:05.6. 3. Skarpa (I.) 1:06.8. 4. Bergler (ZPK) 1:08.9.
Točke: Ilirija 35, ZPK 20. 100 m hrbtno dame: 1. Fine Draguša (I.) 1:41. 2. Fišer Olga (ZPK) 1:43. 3. Bradač Zorka (I.) 1:45.4. 4. Bronzinčevič (ZPK) 1:47.4. Točke: Ilirija 42, ZPK 24. 200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I.) 3:01.5. 2. Hercog 3:05.2. 3. Rajzer 3:08. 4. Dvorak 3:10.4. Točke: Ilirija 50, ZPK 27. 4 krat 100 m prosto dame: 1. Ilirija (Fine Saša, Kržan Dana, Martin Anda, Fine Draguša) 5:35. 2. ZPK (Brkič, Vadah, Bašič, Bronzinčevič) 5:55.8. Točke: Ilirija 60, ZPK 33. 4 krat 200 m prosto gospodje: 1. Ilirija (Pe-stevšek, Mihalek, Skarpa, Pelhan) 10:09. 2. ZPK 10:36.9.
Točke: Ilirija 70, ZPI< 39. Vaterpolo ZPK : Ilirija 4:2 (1:1). Ilirija: Linhart, žiža, Mihalek, Skarpa, Leser, Pestevšek. — ZPK: Mirkovič. Beran 1, Strmac 2, Beran 2, Bašič, Strmac 1 in Repuš.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Z vojaškega stališča je bil tudi pretekli teden v znamenju priprav iz uvodnih bojev pred skupnim napadom, ki ga Italija in Nemčija nameravata napraviti na angleški imperij. S političnega stališča pa je bil pretekli teden v znamenju preureje-vanja južnovzhodne Evrope pod vodilnim posredovanjem Nemčije in Italije.
Pregled po bojiščih
Na nemško-angleškem bojišču so
bile hude borbe v zraku, ki so se po ostrini in obsežnosti ves teden od dne do dne stopnjevale in dosegle v petek višek ob priliki nemškega bombnega napada na skupino 23 angleških trgovskih ladij v Rokavu. Angleška uradna poročila pa so javljala vsakonočne polete bombnikov nad nemško ozemlje, lz vojaških dogodkov preteklega tedna se vidi, da ima Nemčija pred očmi cilje: 1. da Anglijo na vseh straneh odreže od vsake pomorske zveze — da jo blokira — in 2. da zanese nered v pristaniške naprave in važne industrijske panoge. Namen Angležev pa je očividno, da bi radi nasprotniku napravili čiin več škode pri virih njegove moči, to je v letalstvu. Zato napadajo petro-lejska skladišča, luke in tovarne za letala. Angleške izgube na potopljenih trgovskih ladjah so bile občutne.
Na italijansko-angleškem bojišču
so bili prav tako pretežno boji v zraku. Italijansko letalstvo se izkazuje z dolgimi poleti in bombardiranji Gibraltarja in Haife, torej dveh točk na skrajnih mejah Sredozemlja. Malta je bila predmet vsakodnevnih obiskov italijanskih bombnikov. Angleži so delali v Afriki le obrambne polete. Enkrat so bombardirali tudi Rim. Na morju ni bilo velikih srečanj. Italijani so javili potopitev enega angleškega rušilca in ene podmornice. Angleži pa potopitev podmornic v Rdečem morju.
Politični pregled
Priprave na skupni in splošni napad Nemčije in Italije na Anglijo — napad, ki je najavljen — zahteva tudi politične predpriprave. Napadalca se hočeta vsestransko prepričati, da se za časa njunih vojaških operacij proti Angliji nikjer ne bi pojavile kakšne motnje. To je bil eden od razlogov, da sta se Nemčija in Italija odločili, da takoj uredita nekatera nesoglasja, ki vladajo med državami južnovzhodne Evrope, čeprav sta prvotno sklenili, da bo vse to urejeno šele po zmagi nad Anglijo. —
Težnje sovjetske politike na področju Črnega morja, nadalje tajinstveno obnašanje Turčije, ter stalna napetost med Romunijo in nekaterimi njenimi sosedami, pa so Nemčiji in Italiji svetovali, da naj takoj izposredujeta mirno poravnavo sporov. Tako je prišlo do diplomatičnih posvetovanj v Solnogradu, kamor so bili za petek povabljeni romunski ministrski predsednik in zunanji minister, za včeraj, soboto, bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister, za nedeljo pa predsednik slovaške države in predsednik slovaške vlade. Solnograške konference so v stvari nadaljevanje razgovorov, ki sta jih nedavno v Mona-kovem imela nemški in italijanski zunanji minister, h katerim so bili na koncu povabljeni še madžarski ministrski predsednik in zunanji minister. Nemčija in Italija sta se brez dvoma zedinili na neki stvarni predlog glede izmenjave ozemelj in prebivalstva, ter sta sedaj zaporedno pozvali k sebi dotiene države, da jim sporočita svoje predloge. Po dosedanjih poročilih obstojajo ti predlogi v
tem, da naj Romunija odstopi Madžarom pas svoje Transilvanije ter Bolgarom južni del Dobrudže. Slovaški bo najbrže .svetovano, da se kot avtonomna zvezna država vključi v madžarsko kraljestvo. Med Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo pa bi bil potem sklenjen prijateljski blok, ki bi mu Nemčija in Italija jamčili nedotakljivost meja. Govorice o morebinem odstopu Karpatske Ukrajine Sovjetski Rusiji do sedaj niso potrjene.
V	tej zvezi so nemški listi tudi poudarjali, da se vse, kar se dogaja na jugovzhodu, dogaja sporazumno s Sovjetsko Rusijo, s katero sta si Nemčija in Italija že porazdelili vzhodni del v interesna območja, in da vlada med temi tremi velesilami prisrčno razmerje. Kljub temu pa še niso znani nameni Sovjetske Rusije na področju Črnega morja in zaledja Dardanel.
V	preteklem tednu je Sovjetska Rusija izkoristila evropski položaj v to, da je dokončno pogoltnila baltiške države Litvi, Letonsko in Estonijo ter da je od Finske dobila pravico do nadzorstva, da se Aalandski otoki ne bodo oboroževali. Finska je stvarno pod sovjetskim nadzorstvom.
V	ameriški polovici sveta pa čujemo o novih razvojih, ki ne govorijo za to, da bo ta del sveta stalno ostal pri miru. Ameriško oboroževanje je doseglo obseg, ki naravnost sili k vprašanju: čemu? Amerika je izglasovala tudi zakone, ki ji omogočajo izredno veliko pomoč Angliji v pogledu letalstva. Nadaljni zakoni so ji dali v roke orožje za velik pritisk na Japonsko v roke. Amerika je namreč prepovedala izvoz petroleja in starega železa. Za ameriški svet se pripravljajo torej novi dogodki, kar je prišlo do izraza tudi na konferenci vseh ameriških držav na Havani, kjer je ameriški zastopnik zavzel odkrito stališče za Anglijo.
Notranji pregled
Notranje politično življenje v preteklem tednu ni rodilo nobenih izrednih dogodkov. Po izjavah, ki so jih dali predsednik vlade g. Cvetkovič, prosvetni minister dr. Anton Korošec in podpredsednik vlade dr. Vladko Maček o reformah, ki jih bo treba uvesti v našo državno življenje, se je začelo na odgovornih mestih tiho pripravljalno delo. Svoj odsev je imelo v številnih stališčih, ki jih je zavzemal srbski, hrvatski in slovenski tisk k tem-reformam. Iz pisanja tiska se zrcali vsestransko spoznanje, da je vlada na pravem potu, ko pripravlja reforme, spoznanje, da so reforme neobhodno potrebne za nadaljni obstoj države. Nesoglasja so se pojavila le glede načina izvedbe stanovske preosnove državnega življenja in glede postopka. Toda nesoglasja niso načelnega značaja in zavirajo več ali manj le iz sebičnega gledanja nekaterih strank odnosno strankarskih osebnosti, ki čutijo, da bi v valu prihajajoče preureditve države utonile.
V tej zvezi se je v državi začelo temeljito č i -ščenje enega najbolj nezdravih pojavov, ki bi bil državo brez dvoma in neizbežno pripeljal v katastrofo. Mislimo namreč na framasone. Vlada je odredila hišne preiskave pri osrednjih masonskih ložah, a tudi pri številnih osebnostih, ki so bile pri framasonih včlanjene. Preiskava je privlekla na dan zanimive ugotovitve. Skoraj vsa naša zunanja, notranja, finančna in prosvetna politika so bile na vrvici velike osrednje lože, ki je imela svoj sedež pri Velikem Orientu v Parizu in od koder so masonski privrženci v Jugoslaviji, ki so se z medsebojno pomočjo znali povzpeti na vodilna mesta, sprejemali navodila in se jim slepo pokorili — na hrbtu našega ljudstva. Vlada hoče temu napraviti konec. Vedno bolj glasen postaja v naši državi tisk, ki zahteva, da se framasonstvo v temeljih zatre in da se ta tvor iztisne, da bo
po državi zaživelo spet samobitno, iz ljudstva in njegovih potreb izhajajoče narodno in državno življenje. Listi izražajo željo, da naj bi vlada imela pri tem poslu močne roke, da bi bila brezobzirna, ne glede na veljavo osebnosti, ki so bile v ma-sonsko zaroto zapletene, ter da naj gre brezkompromisno pri tej potrebni operaciji do kraja.
Tudi debata o podržavljen ju Narodne banke so bliža svojemu koncu. Prevladala bo očividno zahteva, da se naš osrednji den. zavod, ki ima v današnjem gospodarskem življenju države tolikšno vlogo in ki mu bo pri vpostavitvi novega reda v državi pripadala še večja naloga, iz rok zasebnikov, ki so lastniki Narodne banke, spravi popolnoma v last države in jiostavi pod njeno vsestransko nadzorstvo.
Razna neurja, ki trajajo po vsej državi ie vso poletje, so povzročila, da naša letošnja žetev ne bo tako bogata, kakor je bilo pričakovati. Vlada je morala v zvezi s tem sprejeli nekatere varnostne ukrepe, med katere spada povečano strogo nadzorstvo nad žitnimi cenami, kakor tudi priprava uredbe za uvedbo enotnega kruha, tako da ne bo na eni strani prebivalstva potrata z belo moko, na drugi pa stradanje črnega kruha. A tudi razne okoliščine, ki so nastopile v zvez.i z evropsko vojno, nam nalagajo dolžnost, da pravočasno organiziramo prehrano našega prebivalstva tudi z ozirom na potrošnjo moke, kakor smo to žo naredili z ozjrom na uporabo mesa.
Notranjejiolitično življenje se je v preteklem tednu več ali manj preselilo na Bled, kjer se nahaja dvor in kjer razni ministri pripravljajo več ali manj stalna bivališča tekom poletnih mesecev. Na Bledu so se naselili tudi že številni inozemski predstavniki pri našem dvoru. Bled pa bo letos manj kraj počitnic, kakor kraj dela, kajti že dosedanji potek blejske sezone kaže, da naši vodilni možje svoje bivanje v Sloveniji uporabljajo za intenzivna proučevanja raznih vprašanj, ki zadevajo življenje in dobrobit našo države v okoliščinah, ki nam jih je naložila evropska vojna.
Poročila z bojišč
Nemci uradno poročajo o uspešnem delovanju podmornic, ki da so potopile za 60.000 ton angleškega ladjevja
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 27. julija. A A. Štefani: Uradno sporočilo št. 48 vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile pravi:
Naša letala so ponoči bombardirala Malto. V Severni Afriki je hijo zhito še eno angleško letalo tipa Glauccster. Na ostalih bojiščih nič novega.
Madrid, 27. julija. AA. DNB: Po včerajšnjem bombardiranju Gibraltarja so se ponoči ob 2.40 ponovno pojavila številna letala neznane narodnosti nad Gibraltarjem. Protiletalske baterije in reflektorji so takoj stopili v akcijo, vendar pa ni bilo zbito nobeno ietalo. Slišati pa je bilo številne ekplozije zaradi bombardiranja.
Nemška poročila
Berlin. 27. julija. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemške jiodmornice so dosegle celo vrsto pomembnih uspehov. Neka podmornica je potopila 6 oboroženih sovražnih ladij, v skupni tonaži 33
Bretond poskušajo dobiti lastno »Bretonsko državo"
Potomci najstarejših evropskih plemen — Sorodniki Keltov v Angliji Nemci so Bretoncem dali ločeno vojaško upravo
Spodaj posnemamo tm> praškem listu »Der Neue 1'ag* dopis, ki ga je list dne 26. julija sprejel od svojega dopisnika v Rennes v francoski Bretoniji. Dopis se glasi:
Rennes, 25. jul. DNB: V Rennes izhajajoči list »L II e u r c B r c t o n n e« (Bretonska ura ali Ura za Bretonce ie prišla) jx>roča:
Nemške oblasti so priznale samostojni obstoj Bretonije. Da bi popravile krivico, ki jo je Bretonija pod francosko upravo skozi 150 let trpela, so ustvarili jjosebno bretonsko oblast in ji postavili na čelo posebnega guvernerja v osebi generalnega guvernerja W e y e r j a , ki se ie nastanil v j>oslopju bivše prefekture v Rennes. Bretonski narodni odbor pa je imel v gradu Rohan o Penti-vyju svojo sejo, kjer so bile sprejete naslednje točke programa bretonskega narodnega odbora:
1.	Bretonski narodni odbor izjavlja v imenu vsega bretonskega naroda, da položaj Bretonije po vojni pod nobenim pogojem ne bo več tisti, kot je bil do sedaj. Režim, ki jc Bretonce tlačil, je za vedno izginil.
2.	Bretonski narodni odbor ho ob določenem času Bretonijo oglasil za posebno državo. Ustava nove bretonsko države bo uveljavila naslednja načela: Bretonija Bretoncem. Dobrobit bretonske narodne skupnosti je najvišja postava in so ji podrejene vse drugo zasebne težnje.
3.	Mednarodni pravni položaj bretonske države kakor tudi narava njenih odnošajev do Francijo in do Nemčije, bosta določena s posebnimi medsebojnimi pogodbami.
4.	V sedanji vojni polaga bretonski narodni odbor važnost na svojo izjavo, da je bretonski narod usmerjen proti staremu sovražniku Keltov (Angleži).
Nato sledi bretonski notranjepolitični program ■» 18 točkah. V teh točkah izjavlja narodni odbor, da je z ustanovitvijo neodvisne bretonske državo tudi potrebpo, da najdejo državnega poglavarja. Službeni jezik sta bretonski jezik kot narodni jezik in francoščina. V Bretoniji bo ustanovljena posebna keltska univerza. Samo Bretonci morejo postali lastniki zemlje in hiš na ozemlju Bretonije. Bretonski zakladi, ki jih je odpeljala Francija, se morajo vrniti bretonski državi.
Kdo so in kje žive Bretonci
Bretonija, francosko Bretagne, je severozapnd-ni poluotok Francije, ki med Kanalom in Atlantskim oceanom širi kot podolgast trikot v morje. Obsega 5 departementov: Loire Infdrieure, Morbi-han. Tile et Villaine. Cdtes du Nord in Finistere. Na tem ozemlju prebiva okrog 3 in pol milijona ljudi. Značilne za Bretanjo so iz gostega grmičja zraščene ograje, ki kakor okopi ločijo posestvo od posestva. Vidiš jih zelo nazorno na mnogih
slikah genijalnega nesrečnega Van Gogha. ki je bretonsko deželo tako rad risal. Značilne so tudi grobišča iz preprosto zloženih skal ali kamnov, ki se imenujejo doline, če so postavljeni v krogu, pa kromleh.
Bretonski jezik, ki mu sami pravi jo a r e -morski ali armorikanski, spada skupaj z jezikom, ki ga govorijo sorodna plemena v angleškem Walesu in Cornvvallisu, k britski skupini k eltskih jezikov. V Walesu temu jeziku pravijo velš, v Cornvvallisu pa korniš, ki je pa že v 18. stoletju izumrl. Armorikanski (bretonski) jezik govori še v spodnji Bretoniji nekaj nad 1 milijon ljudi. Bretonska kultura ima svoj najzgodnejši znani literarni spomenik v pravljicah o angleškem kralju Arturu. Ta jezik so gojili potem trubadurji v severni keltski Franciji. Potem imamo v bretonskem jeziku večinoma misterije. Novejša narodna literatura pa se naslanja skoro izključno na predmete francoskega kulturnega kroga. Nove bretonske narodne pesmi in pravljice je izdal prvič Luzel 1. 1868. Francozi so izdali nekaj slovnic in besednjakov bretonskega jezika, n. pr. Ernault: Pelite grammaire bretonne, 1902; Henry: Lex. etym. du breton moderne. 1900.
Za Bretonijo so se nekaj stoletij bojevali med seboj francoski in angleški kralji; njeni vojvode so znali braniti bretonsko neodvisnost pa se opirali na Anglijo. Leta 1532 pa je Bretonija postala francoska provinca. V veliki revoluciji ob prelomu 18. in 19. stoletja je bretonsko kmetsko ljudstvo zvesto držalo z monarhijo in prizadejalo republikancem velike težave. Republika se je nad Bretonci maščevala, da je začela zatirati njihov jezik in narodnost
Ob minuli svetovni vojni se je bretonska narodna zavest zopet zbudila. Že prej so zapeli gojiti bretonsko kulturo in jezik v preporodilnih pokre-tih zlasti od 1. 1848 dalje. V našem času so dali Bretonci dobrega pisatelja in pesnika Fancha Jaf-frenona. Republika je ta pokret tajila, ga je pa v resnici hudo zatirala. Več bretonskih voditeljev so v minuli vojni justificirali, mnogo zaprli. Zbudil se je ta pokret vnovič s sedanjo vojsko in septembra 1939 je bretonski narodni odbor izdal v vseh svetovnih jezikih manifest, v katerem je naznanil, da Rretonci težijo za samostojno državo v keltski federaciji: Bretonija-Wallis-Cornwallis-Škotska-Irska.
Nemčija že priznala bretonsko državo ?
Curih. 27. julija, b. Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« sjx>rofa, da so nemške oblasti priznali samostojnost Bretonije. Po sporočilu izvršnega odbora bretonskega narodneea sveta bo pet departmanov, ki sestavljajo bretonsko narodno državo, uredilo svoje odnose do Francije in Nemčije.
tisoč 700 ton. Druga nemška podmornica je potopila skupno za 26.338 ton sovražnega trgovskega brodovja ter angleški rušilec »Hwaerwind<. Ista podmornica je torpedirala tudi trgovsko ladjo s 5200 tonami; ki je plula v močno zaščitenem konvoju in pri tej priliki razgnala konvoj.
O priliki napada naših hitrih čolnov ob angleški južni obali, so bile potopljene štiri sovražne trgovske ladje z 32.000 tonami ter ena trgovska ladja z 2000 tonami, ki se je vnela.
Čeprav so bile vremenske razmere slabe, so nemška letala izvedla ogledniške jjolete vse do Shetlandskega otočja ter nad vso vzhodno obalo Škotske in Anglije. Letala so napadala pristaniške naprave v Cardiffu in drugod ter povzročila mnogo požarov. Dalje so letala bombardirala številna skladišča goriva. Britanske letalske enote so izvedle od 26. na 27. julija napade nad zahodno in jugozahodno Nemčijo. Vržene bombe niso povzročile nobene škode. Eno angleško letalo je bilo zbito v letalskih borbah, drugo pa od protiletalskega topništva. Eno nemško letalo se ni vrnilo,;
Haag, 27. julija. AA. DNB: Z nemške strani se sporoča, da so angleška letala bombardfrala ponoči Groningen. Ubita je bila ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Poškodovanih je bilo 20 hiš.
Angleška poročila
London, 27. julija. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča uradno:
Naši letalci so se spustili v boj z nemškimi letalci, ki so metali bombe ob južnovzhodni angleški in vzhodni škotski obali. Eno letalo je bilo sestreljeno. Škode ni velike. Nemška letala so napadla tudi neke manjše trgovske ladje. Ena je bila poškodovana Naša letala so snoči bombardirala pristaniške naprave, petrolejska skladišča, letalske tovarne in letališča v zapadnem delu Nemčije, v Belgiji in na Nizozemskem.
Davi so naša letala bombardirala Dortmund, Schipel na Nizozemskem, Waalhaven. Vsa letala so se vrnila na vzletišče. Sinočni in današnji letalski poleti so bili zaradi slabega vremena manjšega obsega. Naša letala so metala bombe tudi na petrolejska skladišča v Cherbourgu in St. Na-zairju. Pri tem poletu smo izgubili eno letalo.
London, 27. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sj>oroča, da so britanska lovska letala zbila v Kanalu dve sovražni letali.
Kairo, 27. julija. A A. Reuter: Glavni poveljnik letalskih sil na srednjem vzhodu sporoča danes, da ni niti eno letalo britanskega letalstva, ki pripada temu poveljstvu v noči med 23. in 24. julijem letelo v bližini Gaete in Rima. Ta izjava se nanaša na dozdevni polet nad Rimom v noči med torkom in sredo v zvezi z alarmnim znakom v Gaeti, katerega omenja italijansko sporočilo dne 21. julija.
Kairo, 27. julija. A A. Reuter: Uradno sporočilo pravi: Zgodaj zjutraj so sovražna letala letela nad Aleksandrijo ter so v pol ure vrgla več bomb. Škode ni nobene, prav tako ni nobenih človeških žrtev.
Anglija bi rada blokirala vso Evropo
Rim, 27. julija, b. Transcontinental: Iz Stock-holma poročajo, da je Anglija sklenila razširiti svojo pomorsko blokado tudi na Španijo in Portugalsko, češ da sta ti dve nevtralni državi dobavljali Nemčiji surovine iz čezmorskih krajev. Rimska »Tribuna« piše, da bi bil takšen sklep angleške vlade težka kršitev mednarodnega prava, ki bi imela hude politične posledice, dočim bi Angliji sami prav nič ne pomagalo. Angleške bojne ladje ne morejo več uspešno nadzirati morske obale od Biskajskega zaliva do Norveške.
Dr. Gobbels o nemški umetnosti
Ob priliki umetnostne razstave v Monakovem
Miinchen, 27. jul. AA. DNB. Dane« je bila odprta nemška umetniška razstava, katero prirejajo vsako leto ob istem času. Pri slovesnosti je imel govor propagandni minister dr. Gobbels.
Za uvod svojega govora je dr. Gobbels poudaril, da predstavlja sedanji mednarodni položaj pomemben preobrat v zgodovini sveta. Ves nemški narod spremlja potek velike zgodovinske drame, ki je bila Nemčiji vsiljena in katera bo odločila o usodi Nemčije. Narod je vse svoje življenje prilagodil potrebam današnje vojne, toda
50
SI LAHKO BREZ0BVEZM0 OGLEDATE PRI
IGH.VOK
LJ U B LO AN A. TAVČAR J E VA 7
navzlic temu ne zanemarja svoje umetnosti. Mnogi mislijo, da je umetnost samo olepšavanje življenja, ne pa prava življenjska potreba. Nacionalsocialisti stojimo v tem pogledu na drugem stališču. Za nas umetnost ni bila, niti ni sedaj nekaj vsakdanjega, temveč je to prava življenjska potreba. Nemški vo jaki, ki prehajajo iz boja v boj in odnašajo zmago, ščitijo s svojimi prsmi ne samo nemška mesta, nemške tovarne, nemške njive ter življenje svojih so-narodnjakov., prav tako ščitijo državo, najbolj kulturno v Evropi, ki je rodila Beethovvna in Wagner-ja, Schillerja in Goetheja in druge. Zato ne smemo nikdar, čeprav bi nam to kazalo, umetnosti odrejati postranskega mesta v našem narodnem življenju. Nato je dr. Gobbels sporočil, da se sedanje razstave udeležuje 751 razstavljalcev s 1397 deli. Omenil je, da so tri dvorane namenjene izključno umetniškim delom, ki prikazujejo vojne motive. Posebna soba pa je posvečena septembrskim dogodkom na Poljskem. V zaključku je izrazil minister dr. Gobbels polno zaupanje in neomahljivo vero v nemškega voditelja, kateremu želi še naprej srečno in blagoslovljeno roko, da bi svoj narod popeljal h končni zmagi. Po Gobbelsovem govoru je namestnik rajha Rudolf Hess proglasil razstavo za odprto.
Iz Francije Kje je Leon Blum Daladier in Mandel zaprta
Bern, 27. jul. t. »La Suisse« poroča, da se potrjujejo jx>ročila, da so francoske kolonialne oblasti v Maroku prijele bivšega ministrskega predsednika Daladiera in njegovega notranjega ministra Mandela ter ju pripeljale v Marseille. Oba bosta še z nekaterimi drugimi politiki postavljena pred sodišče z obtožbo, da sta protizakonito Francijo strmoglavila v vojno. »La Suisse« sprašuje, kje se nahaja voditelj bivše ljudske fronte Leon Blum, ter zakaj njega francoske oblasti ne primejo in postavijo pred sodišče. Blum, tako piše list, je glavni krivec katastrofe, ki je zadela Francijo. Toda morda se bo v teku bodočnosti izkazala, da je bilo za Francijo potrebno, da so jo Leoni Blumi pognali v polom, kajti iz ruševin bo vstala nova Francija, ki se bo Leonov Blumov ogibala.
Ženeva, 27. julija. AA. Štefani: Po vesteh iz Marseilla je bil bivši predsednik vlade Daladier prijet v Maroku, ter je že prepeljan v Marseille. Po istih vesteh so bile prijete v Maroku še tri znane francoske osebnosti.
Pariz, 27. julija. A A. DNB: Ko pišejo o delovanju vlade v Vichyju, zastopajo pariški listi mnenje, da poskušajo nekateri dosedanji parlamentarni prvaki nadaljevati svoje delo pod nekoliko spremenjenimi naslovi. »La France au Travaile« pravi, da se mora vlada čimprej vrniti v Pariz. »Malin« pravi: Pariz je središče Francije in zato mora državni poglavar rezidirati v Parizu. Tudi drugi listi zastopajo mnenje, da bo vrnitev vlade v Pariz pomagala k oživitvi gospodarskega življenja in s tem tudi k povratku beguncev v prestolnico, to je tistih, ki se dosedaj še niso odločili za vrnitev v Pariz.
Romunija pieni angleške ladje Angleži pa romunske
Bukarešta, 27. julija. A A. DNB: Uradno sporočajo, da so anglseška oblastva v Port Saidu zadržale tri romunske ladje in to tovorno ladjo »Bu-keli«, ki se je nahajala na poti v Romunijo z raznim blagom ter dve petrolejski ladji »Oitena« in »Stoa«, ki sta se prazni vračali v Romunijo. Kot protiukrep so romunska oblastva zaplenila 18 vlačilcev, ki plovejo po Donavi pod angleško zastavo.
Bukarešta, 27. julija. AA. DNB. Bivši zunanji minister Gafencu je bil imenovan z dnem od 10. avgusta za romunskega veleposlanika v Moskvi s posebno misijo. Dosedanji romunski poslanik v Moskvi Davidescu ie bil premeščen v zunanje ministrstvo.
GjoAp&daMtofjo
Narodna banka in njeno podržavljenje
Napačno postavljen problem
Na vprašanje, ali je potrebno, da podržavimo Narodno hanko, nam je dosedanja debata po časopisih dala za odgovor zelo primitiven precep: ali 24 delničarjev Narodne banke ali l(i milijonov naših državljanov, volja, želja in koristi teh dveh skupin so merodajne. Pri tej bolj zabavni kot dosledni debati vidimo, kako se nekateri mučijo, da z vsemi mogočimi dokazi branijo interese delničarjev, drugi pa ravno tako vehementno, toda bolj megleno in nedosledno skušajo branili koristi gori omenjenih Ki milijonov. Ta debata je v prav kratkem času zašla v slepo ulico, postaja brezplodna, kar najlepše dokazuje dejstvo, da se vedro bolj ponavljajo že davno znani dokazi in pro-tidokazi, dodajajo pa vedno bolj irealui in nesmiselni novi dokazi.
To se je moglo zgoditi samo zara3i tega, ker je bil problem že spočetka napačno postavljen. Pravilno bi moralo biti postavljeno vprašanje, ali sedanja Narodna banka res izvršuje svojo nalogo ali ne. Še prej pa bi bilo treba, da se debata ze-dini na to, kaj je prav za prav naloga Narodno banke.
Dosedaj še ni nihče kritiziral zakona o Narodni banki, kj nalaga tej ustanovi dolžnost, da skrbi za potreben obtok denarja in stalno vrednost denarja. Iz tega bi se dalo sklepali, da to osnovno načelo priznajo tako zagovorniki podr-žavljenja kol njihovi nasprotniki.
Ce je temu tako, potem se moramo vprašati, alt je Narodna banka v svojem sedanjem sestavu in v svoji sedanji odvisnosti od države uspešno izvrševala to nalogo, za katero so seveda odgovorni organi Narodne banke, t. j. zbor delničarjev in upravni odbor.
Naša Narodna banka skrbi za primeren obtok denarja in za stalno vrednost denarja potom njene devizne in kreditne politike. Tako delajo tudi vse ostale emisijske banke, brez ozira na to, ali so podržavljene ali ne.
Pri devizni politiki ima Narodna banka kot taka zelo malo vpliva. Devizne politike ne vodi upravni odbor Narodne banke, torej delničarji, ampak minister financ preko svojega deviznega odbora, ki ga sam imenuje, in kamor je poklical komaj dva zastopnika Narodne banke, ki sploh nista zastopnika delničarjev Narodne banke v navadnem smislu te besede, dočim je ostale štiri flane deviznega odbora imenoval iz ljudi svojega zaupanja izven vrst delničarjev Narodni; banke. Narodna banka je na la način postala ne nosilec devizne politike, ampak samo izvršilni organ te politike. Upravni odbor Narodne banke na to devizno politiko nima nobenega večjega ali manjšega vpliva kot vsak navadni državljan. Jo lahko kritizira, hvali ali daje nasvete. In to je vse. Mislimo, da bo tako ostalo tudi v bodočnosti, ne glede na to, ali bo Narodna banka podržavljena ali ne.
Ostane še kreditna politika Narodne banke. Upravni odbor Narodno banke ima tukaj nekaj več besede, vendar pa njegov vpliv na to politiko ni šel in po sestavu izvršilnega odbora tudi nikoli ne more iti tako daleč, da bi mogel v pogledu na to politiko skleniti nekaj takega, kar nc bi našlo blagoslova ministra financ.
Dosedanja kreditna politika Narodne banke lahko služi za dokaz, da ima minister financ tudi tukaj preponderanten vpliv. Ravno v tej točki se delničarji.Narodne banke odnosno njihov upravni odbor ni obnesel. Spomnimo se samo na dobo de-flacije po letu 1931. Ministrstvo financ je takrat nagnalo Narodno banko v deflacijsko kreditno politiko, ki smo njene slabe posledice le prehitro vsi skupaj spoznali in občutili. Dasiravno smo takrat detlacijo po veliki večini vsi obsojali, upravni odbor Narodne banke ni imel toliko hrbtenice,
da bi so bil taki kreditni politiki javno uprl. V tistih časih upravni odbor Narodne banke ni izvrševal in ni izvršil svoje dolžnosti.
Sedaj nam grozi ravno nasprotni pojav, t. j. inflacija. Nihče ne more tajiti izredno močne povezanosti med stalnim povečavanjem denarnega obtoka in ravno tako med stalnim dviganjem cen na domačem Irgu, t. j. stalnim naraščanjem draginje. Ni treba posegati po učenih indeksnih številkah, vsak čuti na svoji koži, da je realna vrednost našega denarja padla za najmanj tretjino. Vsak se tudi sprašuje, kam lio to pripeljalo. Nikomur ni jasno, kako naj bi različno uredbe o maksimiranju cen imele trajen uspeh, če vidi, da so denarni obtok dviga tedensko na stotine milijonov. Vsakomur ]>ostane že po kratkem premišljevanju jasno, da bodo vse uredbe o maksimiranju cen imele samo negativen uspeh, t. j. pomanjkanje blaga, kot to vidimo že pri nekaterih za vsakdanje življenje najpotrebnejših predmetih (hrana, obleka itd.), če se bo obtok denarja po-večaval v sedanjem obsegu. Zdi se pa, da vse to še ni jasno upravnemu odboru Narodne banke, ker dosedaj še ni zinil v javnosti niti eno besede o tem, in to je gotovo napačno.
Ni pa važno, ali so ti in taki grehi upravnega odbora Narodne banke že zadosten razlog za njeno podržavljenje. Važno je vprašanje, ali bi se podržavljena Narodna banka uspešnejše borila sedaj proti inflaciji, v poznejših letih pa morda zopet enkrat proti deflaciji.
Na to vpraašnje nam dosedanje skušnje s podržavljenimi Narodnimi bankami v drugih državah dajo samo negativen odgovor. Ne poznamo primera iz zgodovine kreditnega gospodarstva, da bi se kaka podržavljena banka uprla inflacijski ali deflacijski politiki svoje vlade, posebno ne inflacijski politiki. Podržavljena emisijska banka postane čisto navaden izvršilni organ ministrstva financ. Vsako ministrstvo financ je pa v vedni zadregi za denarjem in se seveda želo rado zadolžuje pri emisijski banki. Tudi naša država v tem pogledu ne dela nobene izjeme. Emisijska banka postane na la način izvršilni organ svojega dolžnika, ki mu mora slepo tiskati svež denar in na ta način uničevati njegovo stalno vrednost.
Dosedaj še ni prišel nihče na kake varnostne ukrepe, ki bi podržavljenim emisijskim bankam služili za boljšo oporo proti inflacijski politiki. Dokler pa takih varnostnih ukrepov ne poznamo — posebno sedaj, ko se vsak zakon lahko preko noči spremeni za 180 stopinj — je pa podržavljenje povsod, in tudi pri nas, zelo riskanten poskus.
Če se pomešamo med zastopnike onih 16 milijonov naših državljanov, potem mislimo, da moramo — in seveda tudi oni — zavzeti edino pravilno stališče v vprašanju podržavljenja: podržavljenje jo potrebno in koristno samo takrat, če se na ta način Narodna banka usposobi, da se bo lažje in uspešnejše borila proti vsaki inflacijski in deflacijski politiki. Če nam tega podržavljenje ne prinese, potem podržavljenje ni potrebno, temveč škodljivo. V tem zadnjem primeru se bo namreč le prekmalu pokazalo, da je podržavljenje spremenilo denar v kup papirja z zelo zmanjšano vrednostjo. To pa bi rodilo posledice, na katere le premnogi zagovorniki podržavljenja niti ne mislijo, na katere se pa z bridkimi Čustvi spominjamo vsi, ki smo doživeli kontinentalne inflacije iz let 1917—1925. Tu leži jedro vprašanja pa tudi jedro odgovora.
To naše stališče seveda ne zagovarja sedanji dogovor med državo in Narodno banko, ki daje delničarjem glede državne udeležbe pri dobičku, obdavčenja, možnosti odpisov, ustvarjanja rezerv, računanja stroškov klijenteli itd. očitno prevelike ugodnosti. To bo treba popraviti ne glede na to, ali pride do podržavljenja ali ne.
se postavlja tudi vprašanje zagotovitve italijanskih kontingentov za rude in kovine.
Glede naših dobav žita je velik problem vprašanje donosa naše žetve. Nemci in6istirajo na tem, da se predvsem dobavi ostanek prejšnjih kontingentov, ki znaša okoli 3.5CO vagonov pšenice. Poleg tega žele Nemci obnoviti za novo kampanijo kontingent 10.000 vagonov pšenice, 100.000 vagonov koruze in 10.000 vagonov pšenice ali koruze. Vprašanje je, če bomo zmogli te količine, ker je naša letina slaba. Edino za koruzo se nam obeta boljša letina.
Povišanje poštnih tarif za liste
in časopise
Z odlokom ministrstva pošt itd. jo izpreme-njena ugodnostmi tarifa, po kateri uredništva v notranjem prometu odpremljajo svoje liste in časopise. Počensi s 1. avgustom je določena naslednja taksa za listo in časopise, za vsak izvod:
Teža do 110 gr odresirano 0.10 din. neadre-sirano 0.04, vrnjeno 0.04, nad 100 do 200 gramov naslovljeno 0.20, nenaslovljeno 0.3, vrnjeno 0.08, od 200 do 300 gr naslovljeno 0.30, nenaslovljeno 0.12, vrnjeno 0.12 din, nad 300 do 400 gr naslovljeno 0.40, nenaslovljeno 0.1G, vrnjeno 0.16 din, nad 400 do 500 gr naslovljeno 0 50, nenaslovljeno 0.20, vrnjeno 0.20. Najvišja dovoljena teža enega izvoda novin in časopisov ostane 500 gr.
Paketi z nenaslovljenimi listi in Časopisi, ki jih odpravljajo uredništva ali se jim vračajo od preprodajalcev, ne sinejo hiti težji od 10 kg.
Za liste in časopise, ki jih odpremljajo uredništva, se taksa plačuje v gotovini, za vrniene liste in časopise se taksa plača v poštnih znamkah, tako da znaša najmanjša taksa za te pošiljatve 1 din.
Za priloge, ki se ne bi nanašale na dotične liste in časopise, se plača za vsakih 100 komadov ali del tega števila 5 din. Posamezna teža priloge, ki se odpremlja po tej tarifi, ne sme prekašati 30 gramov.
Vozninska taksa za rekvirirane
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri odvisni želodčni kislini je treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria. Voda se najprej ogreje, da izhlapi ogljikova kislina. Polahko piti I
Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani
S 1. avgustom t. 1. začne poslovati nov kmečki denarni zavod — »Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom«.
Njen lokal se nahaja na Tyrševi (Dunajski) cesti 38, pritličje (v palači Zadružne zveze). Poslovala bo vsak delavnik od 8—12,
Prijave blokiranega blaga
Na poziv ravnateljstva za zunanjo trgovino z dne 21. junija 1940, da naj pfijavijo vsi uvozniki v državi svoje blago, ki ga imajo v posameznih tujih lukah ali vojskujočih se ali nevtralnih držav ali v ostalih krajih v inozemstvu, pa niso mogli to blago uvoziti v Jugoslavijo, je ravnateljstvo prejelo mnoge nepopolne prijave, ki 60 ji onemogočile uspešno intervencijo.
Zaradi tega poživlja ponovno vse uvoznike, ki doslej še niso prijavili ali so nepopolno prijavili ravnateljstvu svoje blago, ki ga imajo v inozemstvu, pa ga ne morejo uvoziti v Jugoslavijo, da takoj nujno dostavijo ravnateljstvu za zunanjo trgovino v Belgradu, Bojevniški dem, poštni predal 818 naslednje podatke o omenjenem blagu;
1. vrsta blaga. 2. a. količina blaga v kilogramih, b. vrsta ambalaže. c. teža posameznih paketov, d. eventuelni volumen blaga, 3. a. vrednost blaga v valuti, po kateri jc bilo kupljeno, b. odgovarjajoča vrednost v dinarjih, a. kje je bilo blago kitpljeno in od katere tvrdke. b. eventuelni posrednik pri nakupu, c. špedicijska tvrdka, ki je odpremila blago. 5. a. kje je blago bilo (luka ali železniška postaja) b ime ladje in parobrodne družbe, ki je prevozilo blago ali označba in številka vagona, če je bilo blago usmerjeno po kopni poti. c. 6mer poti, po kateri je moralo iti blago. d. luka, v katero je bilo blago. 6. a. kje se sedaj nahaja blago, odn. ladja ali žel. vagon, dali je blago v medčasu bilo izkrcano iz ladje ali vagona in kje se sedaj nahaja. 7 a. ali so izpolnjene vse formalnosti, ki so zahtevane za uvoz v Jugoslavijo, b. številka in datum uvoznega dovoljenja Narodne banke. c. številka in datum dovoljenja uvoza angl. konzulata, d. številka in datum navicerta 8. ali je blago plačano, b. ako je blago plačano, kateri znesek je bil plačan, c. sredstvo in način plačila (v devizah, kliringu ali kompenzacijah). 9. a. po kakšnih pogojih jc bilo blago kupljeno.
Uvozniki, ki prijavijo svoje blago, morajo obvestiti ravnateljstvo o vsaki količini blaga, katero morejo naknadno uvoziti v Jugoslavijo, da ne bi ravnateljstvo podvzelo nepotrebnih korakov. Opozarja nadalje uvoznike, da bodo sami nosili odgovornost za ono blago, katerega ne morejo uvoziti
v Jugoslavijo, če ga niso pravočasno prijavili ravnateljstvu.
Prijave, ki se pošiljajo ravnateljstvu, je poslati s tremi prepisi, originalno prijavo pa je taksirati z 10 din.
Prijave zalog za I. avgust
Urad za kontrolo cen je izdal naslednjo navodilo, kako je treba izpolniti prijave o zalogah blaga, katere je treba dati za 1. avgust. Urad opozarja vse one osebe, ki so zavezane prijaviti zaloge blaga na osnovi uredbe o kontroli zalog z dne 15. junija, da morajo po predloženi prijavi o stanju zalog 15. junija vložiti naslednjo prijavo dne 1. avgusta o 6tanju zalog dne 31. julija. V tej prijavi se morajo navesti skupni pregledi o nakupih in prodajah odn. predelavi blaga po 15. juniju do 31. julija, tako da bo predložena prijava o stanju zalog dne 31. julija vsebovala naslednje podatke: stanje zalog za vsak posamezni predmet posebej na dan 15. juniju, skupno prodajo odn. predelano količino blaga za tisti čas in na koncu 6tanje zalog dne 31. julija 1940.
Te prijave se bodo v bodoče dostavljale vsakega prvega v mesecu za pretekli mesec in sicer neposredno na nadzorstvo cen v Belgradu, nc več po upravnih oblasieh. Ker so nekatere tvrdke že predložile datum pred 31 julijem, jih opozarja urad, da teh prijav ne bo vpošteval. Odn. tvrdke morajo predložiti nove prijave po navedenem navodilu.
Ob tej priliki opozarja urad zainteresirane, da morajo bili podatki v predloženih prijavah točni po predpisih uredbe o kontroli_zalog blaga in navodil urada. Podatki v prijavi se morajo nanašati na vsako vrsto blaga posebej, naziv blaga odn. vrsto do-tičnega blaga je naznačiti na način, ki je običajen v trgovskem prometu in 6icer z označbami, katere ima dotična vrsta blaga ali se ji daje v prometu. Količino blaga je treba izraziti v enotah mere, s katero se dotično blago v prometu meri. Popolnoma negotovo je naznačena količina, če 6e za blago, ki se v prometu meri v kilogramih ali metrih, navede količina v paketih ali komadih, Za primer navaja: platno je treba naznačiti v metrih z označbo širine v cm, sukanec v ducatih z označbo, koliko ima en kos jardov ali metrov, volno in prediva v kg, neporabljene vreče je navesti v komadih, surovo kožo v kg, predelano V fusijah.
Pogajanja v Berlinu
Belgrajska »Politika« piše o naših gospodarskih pogajanjih v Berlinu, da še niso zaključena. Na podajanjih so govorili tudi o naših dobavah kovin in žita. Nemci so izrazili željo, da bi jim poleg lastnih kontingentov prepustili tudi kontingente rud in kovin, katere smo svojčas odobrili Franciji. To je menda najvažnejša točka razgovorov. Pri tem
Zbornica za trgovino, obrt ln industrijo je poslala ministrstvu financ posebno predstavko zaradi odpisa vozninske takse za rekvirirane avtomobile. Sedaj pa je prejela od finančnega ravnateljstva v Ljuijljani naslednje pojasnilo ministrstva financ, oddelka za davke, pod št. 41-799 111 7. dne 5. julija 1940:
Na vprašanje tamošnje zbornice od 29. junija št. 13.249 glede osvoboditve od takse iz tar. post. št. 101 zakona o taksah za avtomobile, ki so re-kvirirani za vojaške svrhe, odgovarja takole:
S samim tem, da so avtomobili vzeti v vojne svrhe, nimajo njih lastniki, odnosno taksni zavezanci možnosti osebno razpolagati in služiti z re-kvlriranimi avtomobili za časa trajanja inkvizicije. Na la način je odpadla i možnost konkurence drž. žel. od zasebnikov s pomočjo rekviriranih avtomobilov, zaradi česar preneha tudi pravica države vterjevati vozninsko lakso za časa trajanja teh okolnosti, ki jih je izzvala rekvizicija avtomobilov.
Na snovi dokumentirane pismene predstavke vsakega zainteresiranega taksnega zavezanca, katerega avlomobil je rekviriran, se bo ustavilo vlerjevanje cele ali dela takse, pač po tem, koliko je bilo avtomobilov rekviriranih od skupnega števiia, ki so služili pri odmeri takse. Ko preneiia rekvizicija in se avlomobil vrne lastniku na prosto razpolaganje, se bo odpisal del odgovarjajoče takse za ves čas trajanja rekvizicijo, sorazmerno številu rekviriranih avtomobilov proti številu onih, ki so služili pri odmeri vozninske takse. Odpiše se samo jk> naknadno predloženi in dokumentirani prošnji zainteresiranega.
Tega navodila se bo ravnateljstvo držalo, ali zaradi postavljenega vprašanja zaradi zainteresirane stranke ali pri reševanju eventuelnih sporov. O tem so bile obveščene vse davčne uprave na •območju tukajšnjega finančnega ravnateljstva.
Nova izdaja živinskih potnih listov
Finančni minister je odločil, da bo dal s 15. avgustom v promet nove živinske potne liste s povišano ceno za izdelavo od 0.10 na 0.20 din .Zato bo znašala prodajna cena skupno s takso 0.40, 0.70 in 1.20 din. Dosedaj veljavni živinski potni listi po 0.30, 0.60 in 1.10 din ostanejo v veljavi vse do njih porabe.
Ljubljani, da sme prodajati volneno mešanico št.
20/1 kval. 404/A/ZVAT 30 za kg 138 din; volneno mešanico št. 40/2 kval. 404/A/ZVAT 30 za kg 149 din; volneno mešanico št. 30/2 cefir. kval. 90370/3289 za kg 174 din. — Tvrdki A. Sarabon & Co. v Ljubljani, da sme prodajati mast tvrdke lterz pri prodaji na debelo po din 21.50 za kg in z 1 odst. popustom pri takojšnjem plačilu. — Tvrdki A. Sarabon & C«, v Ljubljani, da sme prodajati v trgovini na debelo čtj Ce.vlon Crange I'e-koe po 212 din za 1 kg z 1% blagajniškega popusta pri takojšnjem plačilu na debelo.
*
Naš pomorski promet v maju. V naša pristanišča in luke je prišlo maja meseca lelos 7948 ladij s 1,180 372 tonami, maja meseca lani pa 9259 ladij z 1,955.626 tonami.
Dobava koruze. Kr. banska uprava sporoča vsem interesentov, ki se obračajo nanjo s prošnjo, da bi jim dobavila koruzo, da koruze nima na razpolago. Pač pa je pričakovati, da bo sedanjega pomanjkanja koruze kmalu konec in bo koruza zopet na razpolago.
Dabave: Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema čimprej ponudbe za dobavo vložkov za vti-kalne doze in vtikače ter do 12. avgusta za dobavo tropolnih sklepal.
Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 12. avgusta ponudbe za dobavo svedrov za strojno vrtanje; 26. avgusta električnih samoslikal za motorje in zaščitnih stikal ter za dobavo dveh kompletnih rezervnih kontrolerjev.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 12. avgusta ponudbe za dobavo vijakov, matic, platna za čiščenje, žveplene kisline, kisika in di-sousa, snažilne volne, kremena za bencinske jamske svetilke.
Licitacije: Dne 2. avgusta bo v pisarni referenta inž. šlaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojnega objekta vojašnice Kralja Aleksandra v Celju; 12. avgusta za adaptacijo konjušnice v vojašnici Vojvode Put-nika v Mariboru.
Dne 30. julija bo v pisarni referenta inzenje-ricej štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za postavitev pralnice v vojašnici Kralja Petra I. v Ljubljani.
Licitacije. Za izvršitev regulacijskih del na notranji Muri v odseku Veržej—Sp. Mola med km 75.810 do 75.175 je razpisana druga licitacija za 10. avgust. Proračunska vsota 446.278.25 din. — Za rekonstiukcijo drž. ceste št. 51 skozi Tržič od lun 9.400 do 10.400 je razpisana licitacija za 21. avgust. Proračunska vsota 1,364.608.50 din. — Za oddajo gradbe carinskega oddelka v Libeličah jo razpisana prva licitacija za 21. avgust. Proračunska vsota 346.090.39 din. — Za zgraditev cevi pri zgradbi prve etape vodovoda za Rajhenburg je razpisana prva licitacija za 31. avgust. Proračunska vsota 149.869.35 di«.
Likvidacija. »TouffeJtt - Slovenija, tujsko prometna gospodarska zadruga z o. j. v Ljubljani, likvidatorji; so dosedan ji člani načelstva.
Nova delniška družba. V trgovinski register na Sušaku je bila vpisana delniška družba Erpek, d. d., trgovina z lesom na Sušaku. Glavnica je 1 milijon din in je razdeljena na 1000 delnic po 1000 din imenske vrednosti Vplačano je sedaj 600 tisoč dinarjev. Člani ravnateljstva so: Emil Ru-žička, Ivo F. Petrič, Zvonko Rihtmann, Baldo Co-sulich Pečinski in Ernest Hieng.
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Hiiher-tus, Celjska milarna d. z o z. v Celju, da sme prodajati pri prodaji na veliko k« navadnega mila pri prevzemu do 150 kg za din 13.--; do 300 kg za din 12.75; od 300 kg dalje za din 12.50. Pri prodaji na veliko za kg torpeiitinovcua mila pri prevzemu do 150 kg za din 14; do 300 kg za din 13.75, od 300 kg dalje za din 13.50. Cene so računane pri takojšnjem plačilu, brez vštetega 5 odst. prometnega davka. — Tvrdki M. Lazar v
Liubljana, 27. julija.
Denar{
Curih. Pariz 9.80 (bankovci 5.70), London 17.50 (bankovci 13), Ne\vvork 440 (bankovci 457), Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.75, Buenos Aires 96, resisier marka 50.50, trgovska marka 18.50.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem 26. julija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 195 6vinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad din 110—145, 7 do 9 tednov stari komad din 150— 200, 3 do 4 mesece stari komad dtn 210—320, 5 do 7 mesecev stari komad 350—470, 8 do 10 mesecev -stari komad din 480—610, 1 leto stari komad 750— 920, 1 kg žive teže din 8—10.50, 1 kg mrtve teže din 12—15. Prodanih je bilo 123 svinj.
Družinska žaloigra v Oplotnici
Oplotnica, 27. julija.
Vsa Oplotnica z okolico je pod vtisom pretresljive žaloigre, ki je zahtevala dve življenji ter se je pripetila v ugledni rodbini trgovca Mautnerja. V sredo, dne 24. t. m. je zadela trgovca z lesom Antona Mautnerja kap, kateri je podlegel. Bil je splošno priljubljen in pošten mož, ki je mnogim ljudem pomagal. Bil je rodom iz Hrvaškega. Na njegovo ženo, rojeno Somrak, pa je smrt ljubljenega moža, s katerim je živela toliko let v srečnem zakonu, silno vplivala. Bila je že prccej časa bolana na živcih. V četrtek se je ustrelila iz samokresa ter je živela še eno uro, tako da je bila še sprevi-dena. Mož. in žena sta bila včeraj položena v skupen grob. Naj v miru počivatal
Zagorje pri Pilštajnu
Dne 3. in 4. avgusta bo pri nas velik romarski 6hod. K Zagorski Materi božji bodo v velikem številu prihiteli kakor običajno iz velike Leekovške župnije, da pri njej odlože vse dušne težave in se posebej zahvalijo za ohranjeni mir. Vabljeni pa 60 tudi vemiki iz Krškega, Rajhenburga, Vidma, iz Ar-tič, iz Brcžic, Koprivnice, Sevnice in iz okoliških župnij. V sredi te slovenske mirne Bosne kraljuje milostna Zagorska Mati božja. Priditel Poskrbljeno bo za V6e z vsem.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
V	ptujski hiralnici je te dni umrla naša faranka, priletna vdova Liza Sagadin. Sirota jc prestala veliko hudega.
V	bolnišnico so odpeljali zadnji čas kovača Pernata in cestarjevo ženo Kozodcrc iz Zuipečje vasi ter posestniško hčerko Katarino Murko iz Apač.
Pri nagradnem žrebanju, katerega je priredila Vzajemna zavarovalnica ob 40 letnici obstoja svojim
zvestim članom, je udeležena tudi naša fara. V zadnji »Naši moči« namreč čitamo, da je izžreban naš domačin Matija Medved, Sv. Lovrenc št. 49.
Na Svete gore, največjo štajersko božjo pot, poroma danes teden naša fara, s svojo, že več sto let zaobljubljeno procesijo. Odhod bo ob 1 ponoči.
Bogoslovni proiesor na mariborski bogoslovni fakulteti je postal naš bivši kaplan g. Jaroš Kotnik.
Ptujska gora
Prosvetno društvo na Ptujski gori priredi v nedeljo, dne 11. avgusta t. L veliko tombolo v korist popravila svetišča M. B. na Ptujski gori. Ta vest je vzbudila med Gorci in vse okoličani toliko zanimanja, da bo ta tombola res uspela v vsakem oziru. Pa 6aj bodo tudi dobilki zares taki, da ne bo nikomur žal dati 2 din za tablico in 11. avgusta zadeti na Ptujski gori prvovrstno kravo 6 teletom, več moških in ženskih koles, klaftro drv, krasno namizno uro, kuhinjsko opravo, več skupin namizne posode itd. Vseh dobitkov bo nad 400, tako da bo mogel vsak zadeti sebi primeren dobitek dobre kvalitete. Zato pa hitro sezite po tablicah, ker po vsej okolici gre glas, da na Ptujski gori sreča čaka na6.
šoštanj
Danes je za našo širno župnijo nad vse radosten dan. Z blago Kasesnikovo mamo se raduje vsa župnija, ko ftjen vrli sin Ivan prvič stopa k božjemu oltarju. Res, da je v to kupo veselja kanila kapljica bridkosti, ker prezgodaj umrlega dobrega očeta ni več med nami, vendar nas tolaži zavest, da se blago-pokojni z namijfeseli v nebesih in blagoslavlja svojega ljubljenca. V6e priprave so pokazale, da ni samo mati tista, ki lUibi sina novomašnika, ampak cela župnija mu poklanja svoje ljubav. Slavnostni pridigar je gospod profesor Anion tfaro, nekdanji tukajiaji priljubljeni kaplan.
Ob 40 letnici Vzajemne zavarovalnice
Z objavo v »Slovencu« je konec julija leta 1900 oznanila na novo ustanovljena Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, da bo s 1. avgustom odprla pisarno v pritličju Medijatove hiše na Dunajski cesti, kjer bo s tem dnevom tudi začela uradovati. Tako je začel pred 40 leti delovati domač sloven-ski zavarovalni zavod, ki je glede na razmere imel poleg svojega gospodarskega pomena tudi velik narodnostni vpliv. Začetek prav gotovo ni bil la-hak, toda načela, ki so vodila zavod od prvih dni, so pripomogla, da se je z Vzajemno zavarovalnico razrastla v 40 letih ena najmočnejših in najtrdnejših slovenskih gospodarskih ustanov. 1. avgusta bo Vzajemna slovesno praznovala lepi jubilej dela in uspehov, hkrati pa bo kakor čujemo, dala jubileju še poseben poudarek s tem, da bo na več načinov z denarnimi žrtvami dokazala, da se zaveda socialnih nalog sedanjega časa. Za sedaj pa si oglejmo na kratko vso 40 letno dobo, v kateri je Vzajemna zavarovalnica zrastla iz skromnih sredstev do današnje pomembnosti.
žalostna usoda
prve zavarovalnice »Slovenije«
Na nekdanjem Kranjskem je bilo ustanovljeno prvo domače slovensko zavarovalno podjetje leta 1872. Bila je to zavarovalna banka »Slovenija«, ki jo je ustanovil pl. Treuemstein v zvezi z bivšim ljubljanskim županom dr. Etbinom Costo. Na žalost pa je to podjetje, ki je v začetku obetalo lep uspeh, žalostno propadlo, V tehničnem vodstvu podjetja so bili namreč dunajski borzni špekulanti in že leta 1874 je zašla zavarovalnica v težave. Njena postopna likvidacija se je končala šele leta 1885 in »Slovenec« z dne 5. marca 1885 se je poslovil od nje z besedami »Imela je rajnica poklic in zmožnost, postati blagoslov v deželi, a je postala nesreča mnogim.« Vprašanje ustanovitve nove slovenske zavarovalnice je sprožil spet prvi katoliški shod leta 1892. To misel sta povzela deželna poslanca Franjo Šuklje in dr. Žitnik, ki sta v kranjskem deželnem zboru februarja 1896 predlagala, naj se ustanovi kranjska deželna zavarovalnica. Predlog je bil sprejet in deželni odbor je začel zbirati podatke, potrebne za ustanovitev deželne zavarovalnice. O teh podatkih je bilo dano obsežno poročilo na zasedanju deželnega zbora v februarju 1898. Prav tako je bil stavljen predlog, naj se deželna zavarovalnica ustanovi. Proti pričakovanju pa je predlog propadel. Večina poslancev je bila namreč pod vtisom govora dr. Ivana Tavčarja, ki je prizadevanje poslancev Šukljeta, dr. Žitnika in tovarišev označil kot politično agitacijo proti poslancu Ivanu Hribarju, takratnemu glavnemu zastopniku češke zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljani.
Ustanovitev
Vzajemne zavarovalnice
Ker z deželno zavarovalnico ni bilo nič, so nekateri slovenski gospodarstveniki začeli misliti na zasebno zavarovalnico. Podrobne priprave je vodil upokojeni sodni svetnik, odvetnik in državni poslanec Ivan Vencajz, mož širokega obzorja in odločnih dejanj. Najbližji njegovi sodelavci pa so bili kanonik Ivan Sušnik, kanonik Josip Šiška, veleposestnik Josip Jarč ter industrijalec Karel Polak. Potrebni ustanovni sklad v višini 100.000 kron so podpisali najvidnejši predstavniki slovenskega javnega življenja. Dejanski utemeljitelj zavoda pa je bil tedanji škof dr. Anton Jeglič, ki je dal na razpolago potrebna denarna sredstva v znesku 100.000 kron, ki so bila potrebna za izvedbo organizacije in pričetek poslovanja.
Razvoj do svetovne vojne
Ustanovni občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je bil 5. julija 1900, potem ko je deželni predsednik Hein 14. aprila 1900 izdal ustanovitveno dovoljenje. 1. avgusta je začela zavarovalnica v Medijatovi hiši na Dunajski cesti že z delom in je
v tej hiši rastla do preselitve v novo palačo v septembru 1930. Ob ustanovitvi Vzajemne zavarovalnice je prevladovalo mišljenje, da bi bilo najbolj primerno, če bi kdaj kasneje kranjska dežela prevzela zavarovalnico in jo spremenila v deželno.
Ker se je pa že v predvojni dobi Vzajemna razširila po vsem slovenskem ozemlju, torej čez meje dežele Kranjske, je postala ta misel vedno težje izvedljiva. Začetek sicer za Vzajemno zavarovalnico ni bil lahek. Imela je polno konkurence in tudi Dunaj ni bil navdušen nad to narodno ustanovo, ki je pomenjala za Slovence osamosvojitev v zavarovalni panogi. S solidnim in previdnim delom se je fiamreč Vzajemni posrečilo, da je posegla daleč na zgornjo Štajersko in Solnograško s posebno ljubeznijo pa je skrbela za Koroško, Primorsko in Goriško.
Po svetovni vojni
pa eo mirovne pogodbe utesnile območje Vzajemne zavarovalnice na eni strani, na drugi 6trani pa je ustanovitev narodne države odprla zavarovalnici vrata po V6em ozemlju Jugoslavije. Številne zavarovance Vzajemne na Štajerskem, Koroškem, na Goriškem in Prmorekem 60 prevzele tamošnje zavarovalnice, Vzajemna pa je začela presti svojo organizacijo po državi, kjer sedaj ni skoraj večjega kraja, kjer je ne bi poznali. Najbolj udomačena je seveda v Sloveniji.
Uspeh 40 letnega solidnega dela
C razvojem zavarovalnice se je množila seveda tudi vrsta zavarovalnih panog, ki jih je uvedla zavarovalnica. Tako je doslej Vzajemna uvedla skoraj vse elementarne panoge, prav tako pa izvaja življenjsko zavarovanje v V6eh kombinacijah, ki so se obnesle tudi drugod v zavarovalstvu. Danes ima Vzajemna skoraj 150.000 zavarovalnih pogodb. Čiste premije elementarnih zavarovanj so znašale konec leta
1939 okrog 13 milijonov din, v življenjskih oddelkih pa skoraj 15 in pol milijonov din. Zavarovalna vsota V6eh življenjskih zavarovanj znaša 318 milijonov din, tako da je Vzajemna med domačimi zavarovalnicami v Jugoslaviji na drugem mestu, dočim se v elementarnih panogah krepko drži na četrtem mestu, v Sloveniji sami pa je zdaleka prva. Vseh njenih zavarovancev je okrog 115.000, torej manj kakor pa ima Vzajemna zavarovalnih pogodb. To je razumljivo, če vpoštevamo, da imajo nekateri zavarovanci po več pogodb. Za svoje zavarovance izdaja Vzajemna mesečnik »Naša moč«, ki velja za člane na leto 1 din. Vsaka številka ima naklado 115.000, zaradi česar je ta mesečnik po številu najmočnejša slovenska publikacija sploh.
Premoženje je varno naloženo
Vzajemna ima seveda pri sedanjem gospodarskem stanju velike premijske rezerve in poslovne sklade. Ta denar, ki je seveda last njenih zavarovancev, je varno naložen deloma v denarnih zavodih, hipotečnih posojilih in lastnih političnih posojilih, deloma pa v zgradbah. Vzajemna ima v Ljubljani reprezentančno zgradbo na Masarykovi cesti, dalje pa hiše na Miklošičevi ce6ti 17, na Poljanski št. 18 in v Gledališki ulici št. 4. V Zagrebu ima Vzajemna veliko palačo na Zrinjevcu ter lepo veliko stavbo v Čaničevi ulici. V letih 1931-32 pa je Vzajemna zgradila za Stadionom v Ljubljani 16 enodružinskih vil.
Svoj jubilej bo Vzajemna proslavila 1. avgusta e službo božjo, ki jo bo za njene umrle in še živeče sodelavce in člane daroval prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman v turistovski kapeli palače Vzajemne zavarovalnice. Za 40 letnico je bila namreč tudi ta kapela dokončno in lično urejena. Po maši bo slavnostno zborovanje, na katero so povabljeni najbolj odlični predstavniki našega gospodarskega in javnega življenja.
Zopet zmaga na NSU 350 ccm!
Znani slovenski dirkat i. Šiška je dosegel pri gorski dirki na Jezersko na NSU 850 ccm
kot prvi najboljši čas dneva!
■■■M^MMiMiMBli
Skoraj pol stoletja dela za ljudstvo
častni kanonik in dekan J. Weixl deluje pri Sv. Križu na Murskem polju že 46 let, od tega 40 let kot župnik	v
Križevska župnija, ki slovi v lavantinski škofiji po tem, da je dala katoliški Cerkvi največ duhovnikov, med njimi tudi prvega slovenskega kardinala Misijo in sedan-njega rektorja ljubljanskega vseučilišča g. prelata Slaviča — trenutno ima 21 živih duhovnikov — obhaja danes pomenljivo slovesnost, kakršne še ni bila deležna. Njen pri vseh župljanih izredno priljubljeni in daleč okrog priznani dušni pastir g. častni kanonik Jožef W e i x 1 obhaja danes 40-letnico,-odkar je na »Aninsko nedeljo« 1. 1900 kot novi župnik sprejel ključe cerkve Sv. Križa. Že prej je kot kaplan služboval šest let v tej župniji tako, da obdeluje vinograd Gospodov pri Sv. Križu polnih 46 let, skoraj pol stoletja. Zato je razumljivo, da je v tem času vsej župniji vtisnil pečat svojega dolgoletnega plodonosnega dela.
Prva njegova skrb je veljala časti božji in pa lepoti hiše.božje. Že njegov prednik župnik Lacko je postavil lepo, novo cerkev, ki je bila sicer dodelana, potrebovala pa je še notranje izpopolnitve in opreme. Zato je že kot kaplan 1. 1897 ustanovil cerkveno društvo za veliki oltar ter začel zbirati darove. V prvem letu njegovega župnikovanja je dozorel prvi sad njegovega truda. Glavni oltar sv. Križa, ki je krasno gotsko delo graških mojstrov, je bil slovesno posvečen na Aninsko nedeljo 1. 1901. Istočasno je bilo v presbiteriju izdelanih petero barvanih oken. Za tem je prišla na vrsto nova prižnioa 1. 1904. Cez dve leti je oskrbel lepo skulpturo Pieta z božjim grobom, nakar je čez tri leta sledil novi lepi nastavek za krstni kamen. Leta 1911 je po njegovi zaslugi dobila cerkev lepo slikana okna še v ladji. Njegove velike vneme za lepoto hiše božje ni ovirala niti zadnja svetovna vojna. V sredi vojnega hrupa je 1. 1916 križevska cerkev dobila nove orgle in naslednje leto edinstveno lepo gotsko srebrno monšlranco, ki jo je izdelal mojster \Vitte v Achenu ter jo prav v zadnjem trenutku, nekaj dni prej, preden so Nemci zaprli mejo proti bivši Avstriji ter prepovedali izvoz vsakih dragocenosti, spravil čez mejo. Mon-
štranca je stala takrat 13.000 kron in je precej težka. Po vojni je na rame neumornega g. kanonika legla nova skrb: kako cerkvi zopet oskrbeti nove zvonove, ki jih je vojna vihra pobrala. To se mu je posrečilo leta 1925, ko je obenem obhajal 25-letnico svojega župnikovanja. Nave zvonove je blagoslovil rajni škof dr. Karlin. V naslednjih letih je še vedno svoji cerkvi oskrbel kaj novega ali pa staro lepo popravil. Po njegovi zaslugi ima cerkev veliko število lepih masnih oblačil. Zadnje večje delo,, ki je bilo izvršeno pod njegovim vodstvom pred dvema letoma, je napeljava električne razsvetljave v cerkev.
Tu smo seveda samo v glavnem našteli njegove zasluge za lepoto križevske cerkve. Popolnoma razumljivo je, da je ta velika vnema vzpodbudno vplivala na njegove župljane, ki so vedno radi poslušali svojega dušnega pastirja, tudi takrat, če jih je moral kdaj pokarati. G. kanonik je znal vzporedno z olepšanjem svoje cerkve kot dober pridigar in vnet spovednik prenavljati tudi duše in srca svojih ovčic. Zato je bila njegova župnija v verskem oziru vedno dobra, kar nazorno priča veliko število duhovnikov, ki izhajajo iz te župnije. In tu ima g. kanonik zopet največ zaslug. Pisec teh vrst ne pozna v vsej škofiji nobenega župnika, ki bi tako zelo ljubil dijake, zlasti bogoslovce, in ki bi se toliko brigal, da spravi vse nadarjene dečke v višje šole, kakor g. kanonik Weixl. In ta njegov trud je bil bogato poplačan. Saj je vseh 21 sedanjih živih duhovnikov razen enega imelo svoje nove maše za časa njegovega župnikovanja pri Sv. Križu. Povprečno torej pride na vsaki dve leti njegovega župnikovanja ena nova sv. maša. Zadnja nova sv. maša je bila letos 14. julija izjemoma na Rakovniku, ki jo je imel salezijanec g. Franc Štu-hec. To dejstvo pač dovolj glasno priča o njegovi veliki ljubezni do dijaške mladine in je vsaka pisana beseda odveč.
Mimogrede naj omenimo, da že dolga lota deluje tudi pri križevski posojilnici ter drugih ustanovah gospodarskega značaja. Razumljivo je, da njegovo obširno delo ni moglo ostati neopaženo v širši javnosti. Cerkvena oblast ga je odlikovala z imenovanjem za dekana, konzistorijalnega svetnika in častnega kanonika, svetna oblast pa mu je pred leti podelila visoko odlikovanje za njegove zasluge.
Jubilantova slika pa bi ne bila popolna, če bi pozabili omeniti njegovo veselo naravo in družabnost. Vsak človek, zlasti tisti, ki veliko dela,
potrebuje od časa do časa malo razvedrila in vesele družbe. In kdo bi mu zameril ali se pohujšal, če g. kanonik v družbi svojih sobratov s posebnim veseljem lovi »pagata« ali napove »trojko«, četudi mu tu in tam »nevolaši« — tako imenuje nekatere gospode, ki so mu posebno pri.srcu — lov preprečijo ali »trojko« ujamejo, kar se pa redko zgodi. Ob taki priliki njegova dobra volja in veselje ni nič izkaženo, ker se ravna po apostolovih besedah: Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi.
H koncu mu želimo, naj ga Vsemogočni ohrani še dolga leta prelepi križevski župniji, kjer bo, če bo božja volja, pel svojo zlato sv. mašo.
Naš novi podlistek
ki ga pričnemo priobčevati v torek, jo roman svetovnoznanega francoskega pisatelja Alphonsa Daudeta:
JAKEC
(J A C K)
Sijajno opisovanje značajev, pariških brezposelnih in »skrahiranilK umetnikov, ki jim jo v karieri izpodletelo.
Ganljiva povest, polna življenjskih' zgledov, duhovitosti, pikrosti in tragike, da človeku pridejo solze v oči.	j
Vsakdo jo bo z užitkom bral, vsakdo sočustvoval z ubogimi Jokem.
Višek pripovedne umetnosti! Krasno lo zanimivo!	,	...v, <*f»i
Slovenski
delavski romarski dan
Na Vel. šmaren letos prireja Zveza združenih delavcev romanje svojega organiziranega delavstva. K soudeležbi na romanjih vabi organizacija vse ostalo verno slovensko delavstvo. Po določenem programu bodo tako slovenski delavci, ki jih druži katoliška vera in slovenska narodnost ter skupni stanovski interesi romali v Marijina svetišča in k Marijinim oltarjem.
Na teh romanjih bodo delavci poudarili svojo zvestobo veri očetov, svojo usmerjenost v slovensko narodno skupnost Ko velik del slovenskega naroda že danes pripada delavskemu stanu, ko se dežela vsako leto bolj industrijalizira in se narod proletarizira, vstajajo nove razmere, novo čustvovanje in novo hotenje. Da bi pri svojem delu našli trdnih skupnih smernic za bodoče stanovsko delo, zato bodo delavski romarji molili in o tem se bodo tudi pomenili na svojih božje-potnih zborovanjih.
Organizacija pripravlja devet romarskih bož-jepoti in devet z božjo potjo združenih versko-organizacijskih zborovanj. Sešli so bodo tako na Vel. Šmaren slovenski delavci na sledečih božje-potnih krajih: 1. Ljubno pri Brezjah, 2. Šmarna gora, 3. Homec pri Kamniku, 4. Nova Štifta pri Ribnici. 5. Sv. Planina nad Trbovljami, 6. Gora Oljka, 7. Ptujska gora, 8. Jeruzalem, 9. Gorca v Sv. Petru pri Mariboru.
Dosti imamo vzrokov, tako pravi okrožnica organizacije, da k Mariji romamo. Javno bomo izpričevali, da se svet brez Boga urediti prav ne da. Preko častne borbe za pravično družbo ne smemo pozabiti zadnjega, višjega namena človekovega. Prosili bomo za nas same, za naše svojce, za slovenski delavski stan, za veg narod. Prosili bomo za izgubljene delavce, da se po milosti vrnejo nazaj k Bogu. Molili bomo, da nam po Marijini priprošnji Bog prizanese 9 preizkušnjo teh nevarnih časov in da po božjem razsvetljenju ob vztrajnem delu prav rastemo v lepšo bodočnost.
Prav je. da se vse verno slovensko delavstvo na Vel. Šmaren pridruži navedenim deveterim romanjem. Zaveden slovenski delavec se bo z veseljem odzval temu organizacijskemu klicu in pohitel k Materi božji z mnogimi preizkušenimi tovariši in z njihovimi družinskimi člani, da zase in zanje, za stan in za narod in za njegovo vodstvo izprosi Marijine priprošnje, božjo pomoči in lepšo bodočnost.
Vel. Šmaren naj tako zajame lepa organizacijska zamisel in naj slovenski delavski slan, pa tudi njegove prijatelje ta dan združi pri Materi vseh milosti in Kraljici miru.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sitrurno odvaja, a vrhu tega tudi v zastarelih primerih ne odreče. ....
Ogl. re.g. 3. br. 30474/33.
Prijeta vlomilska tolpa
Videm ob Savi, 27. julija.
Orožnikom iz Krškega se je pod vodstvom komandirja g. narednika Meršola Filipa posrečilo razkrinkati 5 člansko vlomilsko družbo, ki je od lanskega poletja zelo strašila po okrajih Brežice, Krško, Novo mesto in Zagreb. 28 letni samski delavec, oče treh nepreskrbljenih nezakonskih otrok, Omerza Jože iz Rožnega pri Blanci, Zakšek Jože, delavec, rodom iz Artič, 35letni posestnik iz Bre-zine pri Brežicah, Cizel Ivan in 31 letni samski delavec Černoš Martin iz Artič ter 30 letni zidarski pomočnik Omerza Anton iz Žadovinjka pri Krškem, so izvršili od lanskega poletja 42 vlom-nih tatvin z skupno škodo okrog 120.000 din. Ro-kovnjači so kradli vse od kraja. Odnesli so lepo števiio kokoši in raznim gospodarjem in trgovcem mesa, slanine, usnja in čevljev za lepo vsoto. Tudi kolesa so jim prišla prav. Kolesa so demontirali in posamezne dele zamenjali in prodajali.
Orožnikom iz Krškega pa najlepša hvala za njihovo čez 3 tedensko delo pri preiskavi, ki nas je rešila ljubiteljev tujega imetja.
Aretacija drznega vlomilca
Celje, 27. julija.
O številnih vlomih v Celju in okolici zadnjih štirinajst dni listi niti niso poročali, da ne bi po nepotrebnem razburjali prebivalstva. Policija in orožništvo pa sta se trudila, da izsledita predrznega vlomilca, ki je podnevi in ponoči, zlasti pa ob nedeljah vlamljal v podstrešne sobe v raznih celjskih hišah ter kradel blago in denar. Izvršenih je bilo 11 vlomov. Vlomilec se je spretno skrival po Celju, vlamljal, ukradeno blago pa prodajal in si s tem nakupil obleke. Na sled mu je prišel uslužbenec Ljudske posojilnice g. Cestnik Rudolf,
l/i nn in ennnnol nn VilnXnU lr o Inrn to ill/ro^ol hi.
U> gu j V O^UUUUl	U1UVUU) UUtVIU JV UUtMUVt u>
šniku Ljudske posojilnice. Stopil je s kolesom za njim ter mu sledil čez Glavni trg v Gosposko ulico. Vlomilec je zavil v vinotoč Matkovič, to pa je izrabil Cestnik in hitel po stražnika Emeršiea Alojzija, da sta pohitela za njim. Stražnik je dohitel vlomilca v Gosposki ulici. Ko je vlomilec zagledal stražnika, je spustil kovčeg z raznim vlomilskim orodjem ter hotel zbežati. Stražnik se je podvizal in ga aretiral. Na stražnici so dognali, da imajo opravka s starim pretkanim vlomilcem, 23-letnim Sotovškom Avgustom, ki je pristojen v Posredo. Šele 24. junija je prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je odsedel kazen dveh let težke ječe zaradi številnih vlomov v ljubljanskem okraju. Odsedel pa je 14 mesecev tudi že pred to kaznijo. Takoj, ko je prišel na svobodo, se je napotil peš v Rogaško Slatino in skozi Zagorje v Zagreb, da bi iskal dela ali našel sorodnike. Ker mu za delo ni bilo, sorodnikov pa ni našel, je začel zopet svoje staro življenje. Od Zagreba do Ljubljane in vso Gorenjsko se je prevozil s tovornimi vlaki, med vožnjo izstopal, se klatil po deželi, kradel, prosjačil in vlamljal. Prekoračil je tudi jugoslovansko-nemško mejo in bival dva dni v Nemčiji, odkoder so ga pa pregnali. Nato je bil v službi pri nekem lesnem trgovcu na Jezerskem. Ker pa mu delo ni ugajalo, se je napotil v Savinjsko dolino in 12. julija nastopil kot pomožni delavec službo pri nekem trgovcu v Žalcu. Odtod je prirejal ponoči in ob nedeljah izlete v Celje in vlamljal po raznih hišah v Celju. Ponekod so se mu vlomi ponesrečili. Do sedaj je priznal skoraj vse vlome, na vesti pa jih ima še več v celjskem okraju in drugod. Nujno so ga osumili, da jo napadel na Starem gradu mekinjskega g. župnika in njegovi sestri. Gospa Mohorjeva, sestra g. župnika iz Mekinj je pri soočenju z vlomilcem potrdila, da je Sotovšek prav sličen napadalcu na Starem gradu, le da je imel drugo obleko. Sotovšek je svojevrsten specialist za vlome na podstrešjih. Na policiji ga sedaj zaslišujejo in upajo, da bodo v kratkem pojasnjeni tudi drugi vlomi v Savinjski dolini.
Eter. I7T.
novice
Koledar
Nedelja, 28. julija: 11. pobinkoštma nedelja. Viktor (Zmagosiav), papež, mučenec; Inocencij, papež.
Ponedeljek, 29. julija; Marta, devica; Bcatrika, mučenica.
Torek, 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; Ju-lita, mučenica.
Novi grobovi
Zlatomašnik
f JaM Ginglak
V soboto zjutraj je umrl v Ptuju zlatomašnik g. Jakob Cinglak. Pokojnik je bil rojen 11. julija 1858 na Sladki gori. Po dovršenih srednješolskih študijah in po končani 3 letni vojaški službi je vstopil v mariborsko bogoslovje, kjer je bil 16. julija 1888. leta posvečen v duhovnika. Kaplanoval je v Selnici ob Dravi, v Št. Uju v Slov. goricah, v Loki pri Zid. mostu, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Žalcu, v Sv. Petru v Savinjski dolini in končno v Vojniku. V teku svojih kaplanskih let je bil štirikrat provizor. Morda je ta služba zagrenila misel na samostojno župnijo, ker se nikoli ni hotel potegovati z njo. Zadnjih deset let je užival svoj zasluženi pokoj v Ptuju. Meščani so skromnega gospoda prav radi imeli. Svojo duhovniško službo je opravljal natančno in vestno. Bil je do zadnjega časa kljub svoji visoki starosti duševno izredno čil in svež. Najmanjših podrobnosti iz svojih prejšnjih let se je spominjal z naravnost neverjetno natančnostjo, duhovniki in ljudstvo ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Naj v božjem varstvu mirno počiva!
-}- V Ljubljani je v splošni bolnišnici umrl splošno znani in spoštovani gospod Matevž Za-gorc, nadsprevodnik v pokoju. Rajni je bil dolga leta naročnik »Slovenca«. Pogreb bo danes ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim ostalim naše globoko sožalje!
-J- V Sevnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Jožefa LipovSck, vdova železniškega zvanič-nika. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
OBISKOVALCI »ŽAL«! Vence, šopke itd., vedno sveže vetličarna Šimenc Pavel, nasl., ov Križ, poleg Žal — tel. 49-59.
Osebne novice
= Poročil se ho danes v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani g. France Capuder, profesor na 1. drž. real. g;mnazij« v Ljubljani, z gdč. Vido Suhadolnili, hčerko nadsvetnika drž. železnic g. Ivana Suhadoln.ka. Novoporočencccna želi obilo sreče in božjega blagoslova.
= Poroka. V torek, 16. t. m. sta se poročila_v baziliki Matere Božje v Rajhcnburgu gospod Ivačič Ernest, uradnik tovarne »Celuloze« na Vidmu, z gdč. Vidko, iz znane in ugledne rodbine Klešioove iz Rajhenburga. Mladima zakoncema želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
— Bibliotekarski izpit je opravil na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani gospod profesor Cene Krajnc, Čestitamo!
Moderna verzija tulo»!tega ■omara ,TRUE MUŠKETIRJI'
od slavnega pisatelja Aleksandra Dumas-a v velikem pustolov. filmu
bo pokazala nemško produkcijo za 1. 1940-41. Zastopane bodo vse vodeče nemške tvrdke kot Tcle-funken, Lorenz, Blaupunkt, Minerva, Seibt, Nova itd. S to razširjeno razstavo radijskih aparatov bo združena tudi razstava nadomestnih delov. Nemška radijska industrija bo s to razširjeno razstavo pokazala celotno proizvodnjo radio aparatov, kakor tudi nekatere iiove konstrukcije in boljšanja.
_ Ljubljanskim bogoslovcem kongreganistom
..poročamo, da bo napovedana počitniška rekolek-cija na Brezjah od 31, julija do 1. avgusta. Iz Ljubljane odidemo z vlakom ob 15.40. Kdor hoče imeti četrtinsko vožnjo, se mora (na kolodvoru) vsaj 20 minut pred odhodom vlaka javiti za to določenemu bogoslovcu. — Vodstvo kcmgregacije.
_ V šmihclskem samostanu bodo v dneh od 7.
do 11. avgusta t. 1. zaprte duhovne vaje za bivše učenke m gojenke, pa tudi za druge gospe in gospodične. Oskrbnina ICO din. Priglasiti se je do 3. avgusta na vodstvo samostana d. N. D. v Šcnihelu. Lepo povabljcnel
— A. K. D. »Danica« v Zngrebu bo priredilo duhovne vaje za vso člane in novince v času od 1. avgusta zvečer do 4. avgusta zjutraj na Starem gradu pri Sv, Petru, slabo uro hoda od Novega mesta. — Zbrali se bomo vsi skupaj ol) 16. uri 1. avgusta pri novomeškem kolodvoru, nato pa se bomo odpeljali z avtobusom do Starega gradu! — Pridite vsi in točno, s s&lx>j >n prinesite svoje potrebščine, ki jih lx)šte ranili tudi na tečaju! — Prijave za duhovne vaje pošljite vsaj do 31. julija na naslov: Tancik Rudi, abs. agr., Mala čolnarska ulica 12, Ljubljana.
skim letom pa bo pod isto streho tudi nova gimnazija, tako da si idealnejši konvikt poslej težko zamišljam«. — Sprejemajo se dijaki, ki nameravajo obiskovati prvih pet razredov realne gimnazije. Plačilni in ostali pogoji so razvidni iz prospektu, ki ga na zahtevo razpošilja vodstvo zavoda. Zagotovite svojemu otroku čimprej sprejem v zavod, ker je število razpoložljivih mest omejeno.
— Lipski jesenski sejem ho od 25. do 29. avgusta, vendar se pa morajo vložiti prijave za nabavo vizuma, ki se podeli za lipski sejem brezplačno, pri častnem zastopniku najpozneje do 8. avgusta.	, ,
_ V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o administraciji vojske in mornarice« in »Odločba o maksimiranju cen drvam za kurjavo.«
Iz Julijske Krajine
župnik Dominik Janež — zlatomašnik
Danes obhaja v Studenem pri Postojni — tik onstran naše državne meje — 50 letnico mašništva g. duhovni svetnik in župnik Dominik Janež. Rodil se je v Globeli pri Sodražici 2. avgusla 1865. Kot duhovnik je nastopil prvo službo 1890. na Blokah. L. 1891 je prišel kot ekxpozit na Goro pri Sodražici, kjer je deloval do 1. 1903. Tega leta je postal župnik na Studencu pri Postojni, kjer še sedaj deluje med našimi zamejskimi brati v popolni telesni in duševni čilosti in z nezlomljivo gorečnostjo.
Zakaj se ob njegovi zlati maši veselimo vsi, ki ga poznamo?
Ker je g. Dominik v resnici mož božji, mož molitve in slmtega življenja v Boga. Druga osnovna poteza njegove osebnosti je ponižnost in ljubez-njivost. Ni blesteč govornik, ne organizator, ni po-
2AIN1VENCI
NASPROTI
LEPI IN POCENI _UNI0N A" FRANČIŠKANSKA 3
.mM
—	V uršullnskem snmostanu v Ljubljani se
bodo pričele duhovne vaje za učiteljice 15. avgusta zvečer in ne 16. avgustu, kot je bilo prvotno naznanjeno.
—	Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi letos za zmerno plačo na stanovanje in hrano učence ptujske državne realne grimnazije ali tukajšnje meščanske šole. Zavod ima zračne, svetle in sončne učilnice in spalnice; odmaknjen je od prahu in prometnih ulic. Prostora je v njem za okrog 70 dijakov. Hrana je izdatna in dobra. Dijaiki so pod stalnim nadzor; stvom, imajo svoj dnevmi red in pomoč pri učenju. Zavod je tik ob gimnaziji in le par minut oddaljen od Glasbene Matice, kjer se lahko gojenci na željo staršev vpišejo ter strokovno izobrazijo v glasbi. Starši, ki nameravate poslati svoje sinove v naš zavod, dobite natančnejša navodila pri vodstvu ali v poslanem prospektu Prošnje za sprejem pošljite najkasneje do 10. avgusta na Vodstvo dijaškega doma v Ptuju.
ZUNDAPP aiutEK
KVALITETNI	, LJUBT3ANA
mDT0C IKLI TivČAftievA lf ?' .VSAK MODEL DOBITE TAKOJ.
— Z naše severne meje. 2e več let v<idi na
Kapli na Kozjeku pevski zbor tamkajšnji učitelj. Ker nima na razpolago primernega notnega materijala, 6e je pevovodja obrnil na več pevskih zborov. Prvi se je odzval »Tabor«, ki je podpisanemu poklonil precej notnega materijala. Prisrčna hvala — to je bilo edino plačilo, ki ga je mogel dati pevovodja. Najlepše se zahvaljujem pevovodji g. Gučku, ki je pripomogel, da se jc izročil toliki del ziborovega arhiva. Marsikje so še razne note lažjih pesmi, po-
Legendarni pustolovni A t o s, Por t os in A ram i s v družbi s tovarišem D' Artagnanoin v junaški borbi na življenje in smrt v arabski puščavi
l.t
tega Uma.' — Predstave ob 15,17,19 in 21 — KINO S10GA. tel. 27-30 — Nabavite vstopnice v predpmilai.il
ki sta šele po ločitvi spoznala, POZOR! Obenem predvajamo najnovejši
V glavnih vlogah: l.uise Ullrth Hans Sofinker, Johanites Riemann in drugi
barvan modni filmi Predstave ob 17., 19. in 21. uri.
KINO UMOM
Telefon 22 21
—	Obrtniška razstava v Št. Vidu bo danes odprla. V nedeljo ob 11 dopoldne bo ban g. dr. Marko Natlačen, ki je ljubeznjivo prevzel pokroviteljstvo nad sedmo obrtniško razstavo v Št. Vidu nad Ljubljano, razstavo odprl. Razstava bo leto6 izredno bogata in je za prvi teden dovoljena p>o železnicah tudi polovična vožnja. Obiskovalci, ki bi 6e hoteli poslu-žiti polovične vožnje, naj na odhodni postaji kupijo celo vozno karto ter obrazec K-13. Ta obrazec naj dajo žigosati na razstavi. Razstava bo odprta do 18. avgusta.
—	Gorenjci prosijo za postajališče na Kočui.
Včeraj 6e je v Ljubljani mudila delegacija ZZD z Jesenic in iz Gorij pri Bledu ter obiskala pristojne či-nitelje, katere je naprosila, naj dosežejo, da se bo zgradilo postajališče na Kočni, ki bi v veliki meri koristilo tamošnjemu prebivalstvu. V delegaciji so bili Martič Matevž, Ra;ner Franc, Jordan Franc in Jan Maks. Delegacijo je sprejel g. 6enator dr, Ku-lo-vec, ki je zastopnikom ZZD iz Jesenic in iz Gorij obljubil, da 6e bo za njihovo akcijo zavzel in posredoval za pospešeno zgraditev nujnega postajališča na Kočni. Prav tako je bila delegacija sprejeta pri načelnrku železniške dirckcije inž. Timaniču v Ljubljani. Delegacijo je vodil bivši poslanec g. Mašič Pavle. G. načelnik je zastopnikom zagotovil, da se bo graditev postajališča v najkrajšem času začela, najkasneje pa v 14 dnevih. Tega zagotovila so bili delegati od srca veseli ter so se v imenu prizadetega prebivalstva prisrčno zahvalili.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Radio razstava na jesenskem velesejmu v lipskem. jesenski velesejem v Lipskem, ki bo od 25. do 29. avgusta, bo razširil svojo dosedanjo razstavo radijskih aparalov. Tu bo pokazan ves napredek radiofonije, iz katerega bo razvidna izvozna moč na tem polju tehnike. Novi radijski oddelki, ki bodo odprti na Lipskem velesejmu, bodo imeli namen, da nadomeste ono, kar je vsako leto pokazala radio razstava v Berlinu. Radio razstava
svetnih in cerkvenih, ki jih zbori ne uporabljajo in bi jih lahko brez škode odstopili. Pevovodja kakor zbor b« bila zelo vesela in okrepljena. Potrebovali bi zlasti lažje pesmi; predvsem narodne pesmi, ki tu še niso posebno znane. Naj se zaveda vsak, ki bp kaj poklonil, da bo tako pomagal širiti našo lepi slovenstvo pesem po naši lepi Štajerski, po naši zapuščeni severni meji. — Vahen Miha, učitelj, p. Kapla (med šolskimi počitnicami: Resljeva c. 29. — Ljubljana).
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvicj srca, prot' kamnom, sklerozi, 9ečni kislini in podoba no Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Pri vnetiih od potu, ali pri volku pomaga Tschamba Fii. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
m Kino Kodeljevo tet. 41-64
DANES ob pol 3, pol 6 in pol 9 uri, JUTRI ob pol 9 velefilm v naravnih barvah
KARflJERA
FREDF.RICH MARCU, JANETTE GAYNOR ter drama iz življenja v pariških varijetejih:
OBTOŽENA
DOLORES DEL RIO in DOUULAS FAfHKANKS mlajši
— Dijaški konvikt nn Rakovniku v Ljubljani je že doslej ustrezal vsem pogojem, ki jim mora odgovarjati vzgojni zavod te vrste. Poleg ugodne lege na prostem v ne|x>sredni bližini mesta je imel nn razpolago svetle in zračne prostore ter prostorno igrišče pred zavodom; nadalje so bili gojenci deležni ljubeznivega nadzorstva, uspešne pomoči pri učenju ter v vsakem oziru dobre oskrbe. Pričenši z novim šol-
litik, ne znanstvenik, pač pa je strokovnjak v delu za zveličanje duš. To je njegova moč to je njegov neizčrpljiv arzenal, iz katerega dobiva učinkovito orožje v boju za duše, za vero in za Boga. Tretja poteza njegovega svetniškega lika je pa dobrota, ljubezen do vseh, ki so v potrebi Od njega ne gre nihče praznih rok. G. Dominik je bil zlasti velik prijatelj dijakov. Lepo število jih je danes na vidnih mestih, ki jim je kot dijakom pripravljal pot do izobrazbe in ki so bili pod njegovim blagodej-
Sen vsakega
mladega dekleta!
V dekliški sobi so posebno potrebne Indantbren-tkanine. Za vsak okus j« velika izbira vzorcev z rožami, progami, okraski, slikami in stilskimi desseni mi. Zastori, prti in vzglavniki v pestrih barvah da ejo sobi vesel izgled. Sončna svetloba In pranj« barvam ne škedi, ker je lndanthren-blago ncprekosljivo stalno v pranju, In po vsakem vremenu.
na soncu
Indanthreh v vseh pttiVf


nim vplivom. Z Gore, Loškega potoka in od drugod smo se shajali pri njem v počitnicah. Spored teh sestankov je bil običajno sledeč: razgovor o šolskih in domačih zadevah, obisk v cerkvi in malica. Iz te dijaške zadruge na Gori so prišli zastopniki najrazličnejših poklicev: duhovniki, profesorji, ravnatelji, advokati, okrajni načelniki itd. Ta dijaška zadruga na Gori je ustvarila tradicijo, ki živi še danes. Leto za letom prihajajo iz krajev njegovega prvega delovanja nadebudni fantiči v ljubljanske šole. Tako je bil g. Dominik kulturni delavec, ko še nismo poznali tega izraza	_	_ .
V imenu vseh, ki Vas poznajo ln spoštujejo, zlasti pa v imenu Gornikov — in Gora Vam je bila vedno najbolj pri srcu — Vam k Vaši zlati maši najiskreneje čestitam in Vam kličem Ad plurimos annosl Molite za nas, ki smo Vaše molitve potrebni!
lova cesta Hoee-ileka-Sv. Ireh
Maribor, 27. julija.
Zgradba ceste na vrh Pohorja je že stara želja prebivalstva na Pohorju in v nižavi. Že za časa stare Avstrije so občine iz pohorskega ozemlja ponovne vlagale prošnje na tedanji mariborski Okrajni zastop, ki je bil v rokah meščanov, in na deželni odbor v Grazu. Vse vloge pa so bile brezuspešne. Pred 15 leti je tedanji župan pri Sv. Miklavžu, sedaj že blagopokojni Jakob Florjančič pri tedanjem okrajnem zastopu mariborskem, kateremu je načeloval dr. Josip Leskovar, vložil predlog, da se zgradi nova cestna zveza Sv. Miklavž—Rogo-za—Hoče—Reka—Sv. Areh. Okrajni zastop je takoj ugodil predlogu g. Florjančiča ter se je zgradila cesta Sv. Miklavž—Hoče, ki je bila blagoslovljena in odprta leta 1926. Stala je 335,865 dinarjev. Naslednje leto pomladi je dekan in nadžupnik v Ho-čah Sagaj Alojzij skupno s tedanjim predsednikom SPD Maribor dr. Martinom Senjorom in narodnim poslancem Žebotom in županom Vernikom stavil predlog na okrajni cestni odbor in tedanje veliko županstvo, da se naj začne s preddeli za veliko cesto iz Reke proti Sv. Arehu.
Načrti in gradnja nove ceste
Prva komisija oz. ogled trase je bil meseca marca 1928 iz Reke preko strmega pobočja do Ruške koče. Prvotno je bila trasa nameravana od Reke na severozapadni strani Pohorja v smeri proti Mariborski in Ruški koči. Strokovnjaki tehniki pa so pozneje ugotovili, da bi zgradba na tem delu Pohorja bila za 100% dražja, kakor pa na južni strani pobočja. Na trasi, ki se je prvotno nameravala, bi trebalo zgraditi veliko število že-lezobetonskih objektov čez strme hudournike in mnogoštevilne struge. Sedanja trasa teče preko krajev Reka—Kapla—Legvanjska ravna, mimo Le-dinekove žage do Areha.
Lastniki zemljišč po katerih teče nova cesta so zemljišča odstopili, mnogi brezplačno, drugi pa po zmernih cenah. Sveta se je porabilo za cesto okoli 300.000 m5. Stroški za zemljišča in pristojbine znašajo din 300.000.—. Dolžina ceste znaša od Reke od gostilne Podkrižnik do kraja pod Sv. Arehom točno 14 km. Širina ceste je večinoma 5 m v ovinkih in na izogibališčih pa 1—3 m več. Cesta se bo še za 1 m razširila s tem, da se bodo cestni jarki tako tlakovali, da bo možno vsakemu vozilu izogibanje tudi v cestni jarek. Vsako leto od 1931 dalje se je povprečno napravilo 1 km in pol ceste, ker se je cesta gradila večinoma s sredstvi okrajnega zastopa oz. okrajnega cestnega odbora in s prispevki banske uprave. Vsako leto je bilo zaposlenih pri cestnih delih povprečno 60 delavcev. Z ozirom na pomanjkanje kreditov in težavni teren ni bilo mogoče zaposliti več ljudi. Celotna cesta stane 5,600.000 din ali povprečno 400.000 din na 1 km. Poleg glavne ceste 14 km se je zgradilo istočasno tudi odcep od konca glavne ceste do Sv. Areha. Ta odcep je dolg 850 m in stane približno 200.000 din. SPD Ruše je dala okrajnemu cestnemu odboru na razpolago kamen za tlakovanje in izbo-ren kamen za gramoz.
Kamenja za tlak ceste od Reke—Sv. Areha se je porabilo 14.000 m-1, za gramoz 9000 m3 in zemeljskih del pa se je izvršilo 140.000 m3.
Položaj oz. teren nove ceste je zelo ugoden, ker leži na takem ozemlju, da ni bilo treba graditi večjih mostov ali objektov. Za odtok vode zadostujejo večinoma močni cevni propusti. Za zavarovanje cestišča pa pod cesto suho zidovje in beto-nirani zidovi. Največji objekt je zid pod cesto na Kapli, ki stane 70.000 din. Sreča pri celem delu je bila ta, da svet na južnem pobočju Pohorja, kjer teče nova cesta ni plazovit. Niti enega resnega plazu ni bilo za časa gradnje in tudi ne pozneje.
Pri cestnih delih so sodelovale naslednje tvrdke: »Probuda« iz Ljubljane, največ pa ing. Ivan Ferluga iz Maribora, družba »Cesta«, podjetnik Svetina iz Ljubljane in podjetje Intra s Pobrežja pri Mariboru. Največ del je izvršila tvrdka ing. Iv. Ferluge. Mnogo del pa je izvršil okrajni cestni odbor v lastni režiji, Vse to je pripomoglo, da je okrajni cestni odbor s pomočjo banske uprave zgradil to važno cesto na sicer težavnem strmem terenu do 1250 m visoko z razmeroma zmernimi sredstvi.
Velika težava je bila pri zgradbi le ceste dobava dobrega kamenja. Človek bi mislil, da je Pohorski masiv poln izbornega kamenja za ceste. Te-
mu pa ni tako. Na pobočju, kjer teče nova cesta leži večinoma že trohneli škriljevec, ki je večinoma v razpadajočem stanju. Graditelji in okrajni cestni odbor so morali mnogokje dovažati kamenje po več kilometrov daleč, da so mogli cesto tlakovati. Še hujša težava pa je bila z dobavo kamenja za gramoz. Samo na treh mestih na 14 km dolgi progi so tehnični vodje našli kamen, ki je bil dober za gramoz. Težava je bila spraviti stroje za drobljenje kamenja na pohorske višine. Tudi z valjarji smo težko prišli navzgor. Treba je bilo napeljati vodo od daleč za potrebe ceste. Pa vse te težave je okrajni cestni odbor premagal pod spretnim vodstvom tehničnega vodje ing. Stergarška Antona. Okrajni cestni odbor je s pomočjo banske uprave kril večji del izdatkov za to cesto z okrajnimi cestnimi dokladami. Zadnja leta pa je najel posojila, s katerim jc končal cesto, ker bi sicer, če bi se naprej gradilo samo na podlagi proračuna, bila cesta dograjena šele čez pet let.
Tujskoprometni in gospodarski pomen nove ceste
Pokrajinsko je nova cesta menda najlepša v Sloveniji. Ko zaviješ pri gostilni Podkrižnik v Reki na levo v južno smer, se Ti že na prvi serpentini, ko jo zaviješ ostro na desno, razvije pred teboj krasen razgled na bližnje Hoče, Dravsko polje, mariborsko okolico in Slovenske gorice. In čim višje se voziš ali greš peš, se Ti odpira vedno lepši razgled na široke Slovenske pokrajine. Pred seboj se ti odkriva krasen razgled daleč preko Slovenskih goric v Prlekijo in Prekmurje. Celo dele madžarske države tam pri Dolnji Lendavi in višje gori lahko vidiš z dobrim očesom. Če ,greš k Sv. Arehu malo na zapadno stran lahko opazuješ Koroško in pogorje na Koroško-štajerski meji in pred teboj leži tudi mesto Gradec z okolico. Na južno-vzhodni strani imaš pred seboj staro mesto Ptuj z mičnimi vasmi po celem Dravskem polju, malo na desno pa Haloze z mogočnim Bočem in Donačko goro ter v ozadju štajersko-hrvatsko obmejno pogorje Macelj. V južni smeri imaš Pohorje ob Konjicah ter konjiške gore. Na zapadni strani imaš pohorske vrhove Črni vrh, Velika kopa itd. Ob jasnem dnevu je vožnja ali pešhoja po novi cesti nekaj edinstvenega. Vsak kdor ljubi lepoto Slovenske domovine, mu kipi veselja srce, ko gleda vse to lepo božje stvarstvo, ki je sedaj last slovenskega naroda.
Nova cesta ima posebno važen pomen za narodno gospodarstvo in tujski promet. Ogromni pohorski gozdovi so bili dosedaj nedostopni in le z veliko težavo 60 naši pohorski kmetje spravljali drva in hlode iz globin do strmih kolovozov. Tudi druge kmetske pridelke je pohorski kmet težko spravil v dolino in ga je navadno vožnja stala več truda in časa, kakor pa je bilo blago vredno, ki ga je z veliko muko po dolgotrajnih nevarnih vožnjah spravil v nižave.
Naši planinski domovi: »Poštarski dom« na Petkovem sedlu, »Pohorski dom« malo višje, »Mariborska koča«, »Ruška koča« in drugi privatni domovi so morali z mulami in z nosači spravljati živila in druge potrebščine iz Maribora na pohorske višine. Odslej je to drugače. Tujski promet je silno oživel in že zadnjo nedeljo pri Sv. Arehu, ko je bilo »žegnanje« je bilo na tisoče ljudi iz vseh krajev mariborske okolice na vrhu Pohorja.
Načrti za bodočnost
Okrajni cestni odbor namerava s pomočjo banske uprave in prizadetih občin nadaljevati cestno zgradbo do Šmartna nad Slov. Bistrico, kjer je znani »počitniški dom kraljice Marije«. Treba je dograditi še kakih 8 km ceste pa bo mogoča simpatična krožna vožnja Maribor—Hoče—Sv. Areh— Šmartno—Slov. Bistrica—Slivnica—Maribor. V zapadni smeri pa bo mogoče v bodočih letih zgraditi po vrhovih Pohorja cesto v smeri proti Slovenj-gradcu oz. Mislinjski dolini. Seveda je ta ideja »godba bodočnosti«. Če Bog da mir naši domovini in nam bodočnost ne prinese kake nepričakovane nesreče, se bo tudi ta načrt v doglednem času mogel izvršiti.
Eno pa je gotovo ,ko delamo pregled čez to veliko in res lepo delo na Pohorju: Privatna iniciativa in samouprava ter hrepenenje, da olepšamo našo domovino, žanjejo z novo pohorsko cesto svoj uspehi
IJUBD4NA
mmmMm..
V	spomin na kongres Kristusa Kralia
V	cerkvi sv. Jožefa bo danes, jutri in v torek tridnevna pobožnost v sj)oinin na lanski mogočni kongres Kristusa Kralja in obenem kot priprava na god sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda. Vsako jutro te dni bo ob 6 sv. maša 8 petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim, zvečer ob pol osmih pa pridiga in litanije sv. Imena Jezusovega. V torek pri večerni pobožnosti bo slovesen blagoslov vode po priprošnji sv. Ignacija. V sredo, na god sv. Ignacija, bo Najsvetejše izpostavljeno ves dan. Sv. maše bodo tudi ob 8, 9 in 10. Sklep bo zvečer ob poi osmih: pridiga, litanije presv. Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. K tej spominski tridnevnici in zlasti k celodnevnemu češčenju sv. Rešnjega Telesa v sredo lepo vabimo vernike iz vse Ljubljane. V cerkvi sv. Jožefa, ki je zaščitnik našega notranjega življenja, obnovimo spomine na kongres in izprosimo moči, da bi izjx>lnjevali sklepe, ki smo jih sedai slovesno napravili. — Predstoj-ništvo cerkve sv. Jožefa.
Fc
1 Nočni častilci presv, Rešnj. Telesa bodo v stolnici molili presv. Zakrament v noči na >rvi petek avgusta (od 1. na 2. avg.). Opravlja-e se bodo vsako nočno uro iz knjige »Večna molitev« molitve 8. ure: V čast preblažene Dev. Marije. Možje in mladeniči ljubljanski, pridite in žrtvujte vsaj eno nočno uro na mesec!
1 Križanske moške kongreganiste vabimo, da v nedeljo, 4. avgusta darujejo sv. obhajilo za pre-vzvišenega našega nadpastirja, se dalje udeleže njegove slovesne sv. maše ob desetih v stolnici, popoldne pa poldn^vnega izleta na Žalostno goro pri Preserju.
1 Pred graditvijo »Slovenskega doma« Na vogalu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice bodo še letos začeli graditi lepo palačo osrednjega prosvetnega doma, ki bo dobil ime »Slovenski dom«. Podrobni načrti za dom bodo v kratkem dokončani. Zalo so te dni začeli podirati staro stanovanjsko hišo, ki stoji na stavbišču »Slovenskega donia«. Ko bodo ruševine starih hiš odstranjene, bo najbrž že mogoče začeti z zemeljskimi deli za izkop temeljev. Zamisel »Slovenskega doma« se torej uresničuje. Naj ne pozabijo tega tisti, ki doslej še niso prispevali svojega deleža, čeprav je zgraditev »Slovenskega doma« vprašanje naše zavednosti in narodne zrelosti.
1 Mestna počitniška kolonija iz Mokronoga se vrne v Ljubljano na glavni kolodvor v ponedeljek, 29. t. m. ob 18.02, prav tako pa tudi mestna počitniška koloni ja iz Št. Petra pri Novem mestu in iz Škocjana pri Mokronogu v torek, 3. t. m. ob 18.02. Starše otrok vabimo, da jih pričakujejo na glavnem kolodvoru.
1 Smrtne posledice padca v Gorah. Pred dvema dnevoma so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 14-ietnega dijaka Mirka Maharja, ki se je ponesrečil na Stolu. Mirko je bil na brezniSki planoti pod Stolom v počitniški koloniji. Pred dvema dnevoma pa je šel na Stol. S pota je stopil v strme stene, na katerih mu je sjiodrsnilo, da je padel v globino in se hudo potolkel po glavi. Tovariši so spravili Mirka v dolino, od koder je bil prepeljan v ljubl jansko bolnišnico. Na prvi pogled jx)škodbe niso bile videti nevarne in so zdravniki mislili, da bo Mirka mogoče rešiti. Predvčerajšnjim pa se je Mirkovo stanje začelo naglo slabšati in v soboto zjutraj je Mirko izdihnil. Mirko Mahar je bil sin kovača iz Ljubljane ter je končal drugi razred meščanske šole. Bil je priden učenec in žalujejo za njim starši in mlajši bratec ter sestrica.
M. U. dr. Mavrici! Neuberger
nova telefonska številka 47-88 ne ordm ra od 29. VII. do 15. VIII. 1940
Zobni atelje
Rliiard Klemencic - Privoz
od 1. do 15. avgusta zaprt
Primarij dr. Ješe
ne ordinira do 22. avgusta
Očesni zdravnik
dr. R. BassSn
ne ordinira do 11. avgusta
Zobozdravnik - specialist
dr. Mirko Kambič
ne ordinira do 27 avgusta
kem se je dež izlil. Okrog poldneva pa se je vsula vnovič. Da obe plohi res nista bili od muh, dokazuje, najlepše dejstvo, da je metereološka postaja namerila v času od 7 zjutraj do 12 dopoldne 19 mm padavin, kar pomeni, da je na vso površino Ljubljane padla v dveh nevihtah skoraj dva centilitra visoka plast vode. Tudi poj)oklne se vreme ni popravilo. Če so bile dopoldanske nevihte še nekako podobne nalivom iz pasjih dni, tedaj je bilo popoidne izrazito jesensko. Vse kaže, da dežja še ne bo konec. To tudi napoveduje stoletna pratika.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grejičiee.
1 V Ljubljani umrli od 19. do 26. julija t. 1. Fabčič Ivan, 58 let, branjevec, Vodmatska ulica II; Peternel Marija, roj, Erlah, "2 let, za-sebnica, Sv. Petra c. 85; Bendu Frančiška, roj. Modrijan, vd. Januš, 66 let, žena železničarja v pok., švabičeva ul. 15; Kreč Ana. roj. Papič, 67 let, vdova krojaškega mojstra, Vidovdanska cesta 9; Erzar Marjeta, 85 let, postrežnica, Rožna ulica 15; Ilribernik Frančiška s. Cirina, 26 let, usmtljenka, Slomškova ul. 20; Božič Ana, 87 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Brcar Ana s. Eilomena. redovnica, Vidovdanska 5; Pavle-nič Frančiška, 4t let. služkinja, Vidovdanska c, 9 — V ljubljanski bolnici umrli: Kompan Neža, roj. Petek, 31 let, žena maserja, Sv. Petra c. 9t; Cegnar Jožef, 39 let, delavec, Kranj, Ljubljanska c. 5; Tschetschek Alojzija Barbara, 69 let, zasebnica, Bleiweisova c. 21; Steindt Jelica, roj, Tripalo, 35 let, žena zdravnika, Mau-rerjeva ul. 18; Strupi Marija. 79 let, vdova železniškega delavca, Zbilje 3, obč. Medvode; Iloržen Jožef, 61 let, posestnik, Češnjica, obč. Cerklje pri Krškem; Lipuš Janez Blaž, 18 let, torbarski vajenec, Sv. Petra c. 62; Rožič Jakob, prevžitkar. Naklo 20, obč. Črnomelj; Hrovatin Friderik, 24 let, delavec, Zaboršt 19, obč. Dol; Karlin Angela, 18 let, tovarniška delavka, Zg. Pirniče, obč. Šmartno p. Šm. goro; Sever Marija, 54 let. dninarica, Bojanji vrh 12, obč Stična; Podgoršek Alojzij, 40 let. rudar, Retje 101 pri Trbovljah; Polak Lovro, 42 let, poštni služitelj, Koroščeva ul. 11; Zadražnik Jože, 36 let, delavec, Primskova 140 pri Kranju.
Dr. Jože Jakša
zopet redno ordinira
Dr. Švajger Drago
zopet redno ordinira
1 Kolonisti pomladka Rdečega križa se vrnejo z Vranskega v torek, 30. t. m. Avtobus jih bo pripeljal okrog 19 pred pisarno Rdečega križa na Gosposvet-6ki cesti.
1 Bolničarji in bolničarke Rdečega kriza v Ljubljani, vsi, ki so položili izpit bolničarskega tečaja in želijo vršiti prakso v bolnišnici, naj se takoj javijo v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-11., uradne ure od 16 do 19. — Načelstvo.
1 Dr. Kallay redno ordinira od 8.—12. m 4.-7., razen sobote.
1 Pnsclska zveza priredi v nedeljo 4 .avgusta izlet v Škofjo Loko. Odhod z glavnega kolodvora ob 13.28. Dekleta, udeležite se polnostevilno in pripeljite s seboj svoje tovarišice!
1 Nesrečen padec z voza. 36-letna žena banovinskega cestarja, Marija Belec iz Gabrja, je pa-
dla včeraj z voza in si pri tem nalomila hrbtenico
in zlomila desno roko. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
1 Hudi plohi v Ljubljani. Včeraj se je okrog
9 pooblačilo nebo nad Ljubljano in od severozahoda so se bližali Ljubljani črni oblaki, ki niso obetali nič prida. Zanimivo pri tem je bilo posebno to, da je spodaj pihal izredno močan vzhodnik. dočim jo v večji višini gnal zahodnik grozeče oblake nad Ljubljano Okrog 10 se je nad Ljubljano vlila ploha, ki je v trenutku pregnala vse ljud» z ulic in trgov. Nekaj voznikov, ki se niso pravočasno umaknili v zavetje, je bilo namah do kože mokrih. Prav velike reve so bile prodajalke na trgu. ki iim strašni naliv ni prizanesel. V krat-
lzklfnCnte sonfne opekline!
Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA OLJE-NIVEA vsrkava opekline, sončne žarke in propušča le tiste, ki povzročajo porjavitev. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno. Ultra• olje- Nivea deluje takole:
kratkovnlovne (opeklino pov/.ročujočo) sončne žarke zadržuje
dolgovalovne (porja' itev povzročujdče) sončile žur-ko pa propuSča
p o n e d e 1 i e k : mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohincc ded., Rimska cesta 31.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško službo opravlja danes mestni zdravnik dr. Debelak, Tyršcva cesta 62, telefon 2729 (ne dr. Ahčin, kakor je bilo javljeno včeraj).
Poizvedovanja
Izgubljen ščipalnik. Ko sem šel v četrtek ob 7.30 od maše pri cerkvi Sv. Srca Jezusa v mesto, sem zgubil duble ščipalnik. šel sem mimo zavoda sv. Jožefa. Najditelj se naproša, da ga odda v Grablovičevi ul. 6, proti nagradi.
Izgubila sem 2 košarici, jopico in jakno. Najditelja prosim, da odda v upravi »Slovenca«.
Našel se je v tramvaju dežnik dne 27. t. m. popoldne. Dobi 6e v upravi »Slovenca«.

GOSPOD1E. SEP Al PA!
Če imate ali pa ne namen kupiti blago za obleko — odločite se za nakup! Precej lepih kuponov angleškega in češkega blaga iz čiste volne Vam je na izbero po ceni kot še nikoli. Res izredna prilika — škoda če bi jo zamudili! PRIDITE, ČE TUDI LE NA OGLED K
BRATA VE.AJ • woifova m. s.
Radio Ljubljana
Nedelja, 28. julija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Narodne pesmi poje gdč. P. Zupanova, s harmonika spremlja Avgust Stanko — 8 Napovedi in jjoročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (p. dr. Gvido Rant) 10 Jules Massenet: Slike iz Alzacije, silita (plošče) — 15.15 Jožek in Ježek U Gorenjski trio in plošče — 12.30 Objave —
13	Napovedi — 13.02 Koncert Delavskega pev. društva — 14 Operetni venčki (plošče) — 17 Kmet. ura: Vzreja in nega prašičkov (inž. J. Padar) — 17.30 Popold. koncert: Cimermanov kvartet in Fantje na vasi — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Srbske naselbine v Gorskem Kotam (Ljubo Sundač) — 19 Objave 20 Nekaj okroglih (plošče) — 20.30 Kitara in klavir (Stanko Prek in Raf. Eilec) — 21.15 Koncert Pevskega zbora iz Ježice — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za oddih (plošče).
Ponedeljek, 29. julija: 7 Jutranji j>ozdrav 7.05 Najiovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Balalajke (plošče) 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Dvospevi. Sodelujejo: Andrej Jarc, Tone Pe-trovčič, s harmoniko spremlja Avgust Stanko
14	Poročila — Napovedi in poročila — 19.20 Nae. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe 19.40 Objave — 20.10 O štajerskih gradovih (Leo Pettauer) — 20.30 čajkovskega dela izva-jnjo: ga. Marta Osterc-Valjalo in gdč. Ida Valjalo — 21.15 Fantazije iz znanih operet (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Citra-ški dueti (Kosi Ivan in Vilko Skok).
Drugi programi
Nedelja, 28. julija: Belgrad: 20.20 Zabavni koncert — Zagreb: 20 Massenetov »Werther«
—	Bratislava: 19.25 Slovanski plesi — Praga-Brno: 20 Pisan spored — Sofija: 20 Violina — Beromiinster: 21 Cerkvena glasba — Budimpešta: 19.25 Madžarski napevi — Stockholm-Horby: 21.30 Ork. koncert — Rim-Florenca: 20.30 Verdijeva opera »Rigoletto — Kodanj: 20.15 Danska nar. gl. — Sottens: 20 Zbor.
Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila: v slovenščini — YUE, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko
—	3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Ponedeljek, 20. julija: Belgrad: 19.40. Nar.
pesmi — Zagreb: 20 Vok. konc. — Bratislava: 19.40 Slovaški plesi — Prnga-Brno: 21 Bruck-nerjeva IV. simfonija — Sofija: 20 Simf. kon. —■ Beromiinster: 22.10 Švicarske pesmi — Budimpešto: 20.10 Operna gl. — Stockholm-Hor-by: 20.40 Goundova opera »Romeo in Julija« —
—	Rim-Florencn: 20.30 Operetna glasba — Kodanj: 21.45 Kvartet — Sottens: 20.15 Orkestralni koncert.
Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko
—	3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 1. avgusta v uršu-linski cerkvi s svetimi mašami zjutraj ob petih, pol šestih in ob šestih. Za vse žive in rajne člane bratovščine bo darovana sv. maša z blagoslovom ob šestih. Ker se vsak mesec opravi sv. maša za člane bratovščine sv. Rešnjega Telesa, naj prav zaradi velikih duhovnih milosti ostanejo vsi člani bratovščini vedno zvesti in naj pridobivajo tudi druge, da se vpišejo v bratovščino. Vsi župni uradi v ljubljanski škofiji sprejemajo nove člane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; v nedeljo: mr. Bakarčič Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr, Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v
Št. Vid nad Ljubljano
Danes praznuje v Št. Vidu v krogu številne družine svojo 80-letnico gospa Anka Vrtafinikova. Rodila 6e je 28. julija 1860 v Dvoru pri Št. Vidu. Leta 1885 se je omo-žila s pok. kolarjem Francetom. V zakonu se jima je rodilo deset otrok, od katerih jih živi še osem. Po 6mrti moža, s katerim je preživela 46 zadovoljnih let, se je v letu 1932 preselila iz Svet-ja pri Medvodah v svoj rojstni okoliš Št. Vid, kjer živita sinova Tine, žel. uradnik, in Ludvik, uslužbenec mestnega dohod, urada, ter poročeni hčeri« Tonca in Ančka. Najstarejša hči Micka je omožena v Ljubljani, Helena v Škofji Loki, Ivanka v Eagrebu, dočim je sin. Janez ostal v Medvodah. Sin France, ki je bil žel. sprevodnik v Velenju in hči Frančiška, poročena v Belgradu, sta pred par leti umrla.
Žena in mati, ki je nad pol stoletja v znoju in žuljih negovala blagoslovljeno slovensko grudo in ki vse življenje ni imela časa za drugo čtivo, razen nedeljskega molitvenika, se je zadnja leta v V6eh prostih urah posvetila slovenski knjigi. Z vztrajnostjo, kakor bi hotela nadomestiti vse zamujeno, obrača list za listom ...
JubilantUi želimo še dokaj zdravih in srečnih
let!
Vrhnika
»Močilnik«, revija, ki jo izdaja počitniško dijaško društvo »Vrhnika«, je pravkar izšla in vzbudila pri onih, ki so jo dobili v roke, veliko zanimanja in navdušenja. Vsekakor moramo občudovati te mlade študente, da so se v tako kratkem času zavzeli za tako važno kulturno poslanstvo, ki naj ga vrši nji hovo glasilo ne samo v domačem kraju, temveč tudi po ostali Notranjski in pa zlasti med našim izseljen-stvom. Komaj je javnost zvedela, da bo list izšel, že so prihajala na upravo številna naročila, zlasti so vredna vpoštevanja ona, ki so prišla od naših rojakov v diaspori, kar jasno kaže, kako je list uprav v tem oziru zelo potreben. V prvi številki, ki je izšla na cirka 50 straneh, najdemo toliko raznovrstnega gradiva, da mora zanimati slehernega bralca, saj dobiš v njej poleg urednikove Uvodne besede in Mislih o našem društvu tudi različne prispevke iz poezije, proze, zgodovine, kulturnih razmišljanj in kronike iz društvenega in splošnega domačega življenja. V list pišejo naši priznani domači kulturni delavci, ki jam-č\ia z- ciegovo dostojno vrednost.
»Močilnik« naročajte pri upravi, Rokodelski dom na Vrhniki; posamezna številka stane 10 din. Priporočajte ga svojim prijateljem in znancem!
Jesenice
Gorenjski akademski klub Jesenice sporoča, da bo izredni občni zbor 3 avgusta t. 1. ob 3 popoldne v Grajskem dvoru v Radovljici. Vabljeni vsi akademiki in abiturienti, ki bivajo v radovljiškem okraju in Tržiču z okolico.
Kino Krekov dom predvaja danes ob treh popoldne detektivski film »Smrt na dnu moria«. zvečer ob pol 9. velefilm »Heroji zahoda«. Kratek dodatek in predfilm.
Godba Krekovega društva priredi drevi ob 7 pred Domom promenadni koncert s pestrim glasbenim sporedom.
Zavetišče za učenke v Krekovem domu bo tudi v prihodnjem šolskem letu sprejemalo učenke, ki bodo obiskovale jeseniške šole Oglasiti se je pri vodstvu zavetišča v Krekovem domu. kier dobe za sprejem točna pojasnila.
Sv. Križ pri Kostanjevici
Že drugi mesec teče, odkar nas je zapustil vzoren mladenič Joško Kerin. Vsi ga le pogrešajo: žalostni starši, bratje in sestre ter ostali sorodniki. -Šele 23 let star nas je zapustil. Od vojakov je prišel domov konec oktobra 1939 in bil nato še trikrat poklican na orožne vaje. 21. junija je zvedel, da je dobil dopust. Peljal se je z avtomobilom iz Zagreba domov k staršem. Sredi gozda od Cerkelj proti Vel. Mraševem je na avtomobilu počila pnevmatika. Avtomobil je vrglo z desne strani ceste na levo stran prav v brzojavni drog. Pri tej nesreči se je Joško tako hudo poškodoval, da je čez dve uri umrl. Pred Veliko nočjo je bil doma in je za svoj god prejel sv. zakramente; za velikonočne praznike pa je bil že spet pri vojakih. Njegova smrt je hudo zadela uboge starše, brate in sestre. Naj počiva v Bogu dobri in blagi mladenič.
Kranj
Na Primskovem praznuje v svojem prijetnem domu tiho in skromno, kot je vse njeno življenje 70 letnico življenja ga. Ana Gros, žena upokojenega organista Jerneja Grosa. Obenem praznujeta oba zakonca 45 letnico poroke. Ker jima Bog ni dal otrok, je ga. Ana z veliko ljubeznijo vzgojila več drugih otrok, ki jim je bila vzorna mati. Še sedaj s svojimi 7 križi ima veselje z njimi in matere ji rade zaupajo svoje malčke. Verni slovenski ženi, ki je vse svoje življenje mnogo trpela in molila, želimo ji še mnogo let v zdravju in veselju.
Primskovo pri Kranju
Fantovski odsek na Primskovem priredi dne 15. avgusta ob 3. popoldne veliko javno tombolo. Česti dobiček je namenjen za dograditev Prosvetnega doma kjer bo sčasoma tudi dnevno otroško zavetišče za delavske otroke. — Glavni dobitek je lepa kuhinjska oprava, dalje več koles, moderni plug-obračalnik, večja množina zidne opeke itd. Torej sami res lepi in praktični dobitki. — Pridite zato v velikem številu na Veliki šmaren na Primskovo pred Prosvetni dom, kjer vas čaka sreča. Ce pa bo na praznik slabo vreme, bo tombola v nedeljo, 18. avgusta ob isti uri.
Škofja Loka
Verski tabor mož in fantov loške dekanije, ki bi se moral vršiti 11. avgusta v Crngrobu, se zaradi gasilskih slovesnosti isti dan v Stari Loki in zaradi drugih vzrokov preloži za nedoločen čas.
V torek, 30. julija bo tabor Marijinih vrtcev za loško dekanijo na Bukovem vrhu pri Poljanah.
Zamorec se pere. Za vse dobro navdušeni »Slovenski narod« je prinesel zagovor obrtniškega društva v Škofji Loki zaradi evharističnega križa, ki stoji na njihovem svetu. Značilno je, da se pisec, dopisa najprej huduje na župni urad, nato pa daje v svetem navdušenju nekaj dobrohotnih nasvetov g. župniku, z izredno posrečenim humorjem se zahvaljuje bivšim tovarišem iz društva, nazadnje pa toči grenke solze nepristranske nevoščljivosti zaradi dveh glavnih dobitkov, ki sta po neznani usodi prišla v roke nezaželjenih srečni kov. K vsemu dopisu moremo reči le to, da je približno toliko resnice v njem, kakršna je razlika v ceni oprave, ki je bila pred tombolo na letakih vredna 17.000 din, po tomboli pa le še 8000 din. lies, upravni odbor je izvršil težko nalogo, ko se pa vse tako spreminja.
Hitra smrt mlade delavke. Iz vrst delavk v »Škofjeloški predilnici« je smrt zopet iztrgala mlado življenje komaj 18 letne Angelce Karlin V ponedeljek je še vsa nasmejana delala, v torek pa ji je začeta zatekati roka, tako da je morala v posteljo. Bolezen se je vedno slabšala m zdravnik je moral odrediti prevoz v bolnico. V bolnici je bila le tri dni. Kmalu jo je Vsemogočni poklica! k sebi. Prepeljali so jo domov v Pirniče, kjer so jo pokopali. Pokojna Angelca je bila pobožna in pridna, svojim sodelavkam je bila dobra tovarišica. Naj ji sveti večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje.
Kino Društveni dom bo predvajal drevi ob pol 9 izredno napet film »Podmornica«. Najnovejši tednik v slikah!
Bloke
Žalostno je odjeknil glas po naši fari, da je umrla županova mama Pokojna Ivana Modic je bila vzor dobre krščanske gospodinje in matere. Vsak jo je poznal in spoštoval. Naj bo revež ali bogat, za vsakega je imela dober nasvet. Veliko revežev se je nasitilo pri njej in tudi dobra društva je rada podpirala. Dolgo let je vodila 6ama vse gospodarstvo iti gospodinjstvo in gostilno, saj ji jc mož že pred več leti umrl. Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v molitev. Žalujočim naše iskreno sožalje.
Trbovlje
Stavbno gibanje. Pri zadnji povodnji, o kateri smo že poročali, je tukajšnjemu gostilničarju in mesarju Pustu Rudolfu, p. d Špancu, podrla voda tudi njegovo mesnico. Na istem prostoru zida sedaj novo večjo in higijenično urejeno stavbo, katera bo v kratkem dograjena Lični in okusni brivski salon si je tudi sezidal poleg gostilne Dimnik brivski moiGter Hutar Maks.
Bt®v. 171*.

Počitniški &m kraljice kareje pri Sv. Marta
na Morju
Obisk v najlepši koloniji naše države
Na počitniški doni kraljico Marijo na Pohorju so bili te dni povabljeni zastopniki tiska iz Maribora. Povabilo jih ie Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, ki ie lastnik te prelepo ustanove, da se na svoje oči prepričajo, kako živi in napreduje mladina, ki je_ prišla sem med pohorske gozdove na počitnice. To, kar so novinarji videli, presega daleč vsa pričakovanja.
V Počitniškem domu letuje slabotna, gorskega zraka potrebna deca neimovitih in srednjih slojev v starosti 7—14 let. Večinoma prihajajo sem na počitnice otroci iz delavskih središč: Maribora, Trbovelj, Zagorja, Celja, Ljubljane in drugih industrijskih krajev in mest naše banovino in države. Dom je ustanovilo Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru v spomin na poroko blagopokojuega kralja Aleksandra s kraljico Marijo.
Že pred 1. 1929 ie pošiljalo društvo otroke na počitnice v Sv. Martin na Pohorju, ki ima idealno srednjevišinsko lego med mogočnimi gozdovi. Otroci so stanovali v šoli, spali na slami, jedli pa v gostilnah. Občutila pa se je takoj potreba po lastni strehi — iz vzgojnih, higienskih, zdravstvenih, pa tudi iz gospodarskih razlogov. Zato je kupilo društvo leta 1929 pol ure od Sv. Martina oddaljeno 23.159 ha veliko posestvo, ki leži v višini 850 m. Zraven je dokupilo potem Sčasoma še okoli 10 ha zemlje. Mnogo je pridobil dom z avtomobilsko cesto, ki vodi od SI. Bistrice preko Sv. Martina do praga doma. Majhno kmečko hišo, ki je stala na posestvu, so prezidali da je že prvo leto lahko sprejela 70 deklic. Pozneje so hišo dvignili in razširili v mogočen dvonadstropni dom za deklice. Poleg doma so postavili še tri Decker-barake, kjer so spali dečki. Ena teh barak je služila za ambulanco. Zgradili in sijajno uredili so gospodarsko poslopje, ki služi za ekonomijo, pralnico itd. V zadnjih letih so zrastle še nove pridobitve: postavili so nov dom za dečke s 54 posteljami. V tem domu je velika dvorana, ki služi za diievui prostor in igralnico v slabem
vremenu. Otrokom je na razpolago mnogo družabnih iger in knjižnica.
Velika pridobitev Je lasten vodovod, ki je napeljan v vse zgradbe. V obeh glavnih poslopjih so umivalnice z mrzlo in s stalno toplo tekočo vodo, kopulnice, mrzle in vroče prhe. Prejšnjo barako za ambulanco so podrli ter postavili sredi mecesnov bolniški paviljon s petimi prijaznimi sobicami. Paviljon ima celo izolirnico z dvema ločenima oddelkoma. Pod hribom pa leži velik kopalni bazen 10 krat 30 m, pred katerim se nahaja 15 krat 15 m velik predbazon. Povprečna toplota vode v bazenu je 20—22° C. 5 minut od gospodarskega poslopja stoji moderna lastna elektrarna ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za črpanje vode, za pogon crospodarskih strojev itd.
Društvo posveča tudi posestvu vso pažnjo. Ima vzorno urejeno gospodarstvo z njivami ogromnim vrtom, ki daje vso povrtnino in zelenjavo, 10 krav, ki dajejo dnevno nad 100 1 mleka, poleg krav redi tudi svinje. Zelo so kultivlrani tudi cozdovi. V gozdovih in na travnikih so številna igrišča za deklice in za dečke.
Vsako loto sprejme društvo nad 450 otrok na letovanje po 30 dni v treh skupinah od 10. junija do 10. septembra. Od ustanovitve do danes je letovalo tu nad 5000 otrok. Na počitnice pošilja otroke banska uprava, mestna občina mariborska in zdravstveni domovi. Preostala mesta izpolnijo otroci, ki jih pošil jajo sem starši po nasvetu zdravnikov.
In kako žive ter se počutijo v tem raju otroci? Jed, spanje, igranje je njihovo opravilo. Po 5 krat dnevno jedo — obilno in zelo dobro, po obedu spe dve do tri ure, ostali čas pa posvetijo igranju in kopanju. Ni čuda, da se v enem mesecu zredijo za 3—4 kg nekateri »rekorderji« dosežejo tudi 6 kg. Vsaka skupina ima 4 pretekte in 4 pre-fektinie, glavno nadzorstvo vodiio odborniki-šolski upravitelji iz Maril>ora. gospodinjstvo pa je v rokah gospodiniske šole Vesne, zdravstveno nadzorstvo vodi šef Zdravstvenega doma v Mariboru, stalno pa sta v zavodu zdravnik in zaščitna sestra.
zamenjali svojih delavskih knjižic, da zaradi reda to čimprej store.	.
m Umrla jc v splošni bolnišnici gospa Marija
Trobiš, 59-letna soproga trgovca. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
mMariborsko mestno kopališče bo zaradi čiščenja v dneh od 5. do 13. avgusta zaprto.
m Krajevni odbor Rdečega križa na Teznem se intenzivno pripravlja na svojo tombolo, ki se bo vršila dne 18 avgusta na sokolskem telovadišču na Teznem. Prosimo vsa društva v kraju in v okolici, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev.
m Darilo. Na mesto venca na grob pokojne ge. Marije Potočnik je daroval predsednik Rdečega križa na Teznem g. Sabeder Joiko Rdečemu križu
100 d:narjev,	. ,,
m Z zidarskega odra je omahml v smrt, V Kam-
nici pri Mariboru si zida svojo hišo posestnik Poro-pak. K njemu je pred dnevi prišel 55-lctni Kari Pozival od Sv. Jurija ob Taboru in ga prosil za delo, Pravil mu je, da je že dolgo brezposeln, in da je pripravljen delat le za hrano. Poropak ga je zares vzel na delo. Ko je predvčerajšnjim Pozival delal z drugimi sodelavci, je s tri metre visokega odra omahnil in padel na betonski tlak, kjer je obležal brez zavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer jc kmalu nato, ko so ga položili v bolniško postelj, izdihnil.
m Župnijski hlev pogorel. Dne 24. julija zvečer je izbruhnil jx>žar na strehi župnijskega hleva v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Prihiteli so gasilci, ki so požar lokalizirali. V nevarnosti so namreč bila tudi sosednja poslopja. Hlev s skednjem vred je pogorel do tal. Poslopje je bilo vredno kakih 40.000 din in je bilo zavarovano.	__
m Šest stotakov je izgubil. Posestnika Matijo Pavliniča iz tlajdine je zadela v Mariboru nesreča. V petek je izgubil listnico s 600 din gotovine, ko je šel iz Čopove ulice po Vrbanovi, Vrtni, Koroški cesti, čez Glavni trg in most po Ruški cesti v Studence. Priporoča se poštenemu najditelju, da vrne listn ico z vsebino policiji.
Skale pri Mnju
V tukajšnji cerkvi bo v dneh 1. in 2. avgusta porciunkubka pobožnost po sledečem 6poredu: Na predvečer so ob »večni luči« večernico in epovedo-vanje vernikov. Na dan Porciunkule je ob 6 pridiga in sv. maša pred Najsvetejšim; po maši litanije Srca Jezusovega. Ob pol 9 pridiga in slovesna sv. maša. Pride gospod lazarist od sv. Jožefa pri Celju. Verniki iz sosedinih župnij, ki nimajo tega privilegija, naj se bogatih odpustkov udeleže v kur največjem številu.
Ptuj
Dr. Popovfč Nfko
je Hle! edin lati v Ptuju. Ijulomerska cesta 7. Delal je kot asistent na Dunaju. Bilje na I. medicinski univerzitetni kliniki pri prof. Eppingerju. Nato se je čisto posvetil naravnemu zdravljenju (Naturheil-kunde). Delal je v Wflrishofenu kjer je deloval Kneipp. Pozneje pa je bil na kliniki za naravno zdravljenje v Dresdenu, ki jo vodi dr. Alfred Brauchle.
novice
si polna razumevanja do bližnjega, saj si vsakemu tako rada pomagala. Tako rada si poslušala petje teharskih pevcev in še nedavno si izrazila željo, da bi Ti zapeli za Tvoj god Tebi tako priljubljeno pesem: »Vsi so prihajali.. .«• Ni ti bilo dano, -da bi dočakala dan svojega godu, da bi' se Ti želja, izpolnila,.Prišli so sicer teharski pevci, toda niso Ti •"zŠ^cli Tvojo ljubljeno pesem, — zapeli so Ti zadnjikrat v slovo — »Vigrcd se povrne ...«.
Kako priljubljena si bila med nami, je dokazal veličastni 6prevod, ko smo Te spremljali na Tvoji zadnji poti k večnemu počitku in obsuli Tvoj grob s svežim cvetjem, katero si tako ljubila. Strtih src smo stali ob Tvojem preranem grobu in se poslavljali od Tebe s solzami v očeh.
Tea, v teh težkih urah nam je v uteho zavest, da si danes rečnejša nego kdajkoli v življenju, ki je itak ena sama borba, pomešana z bridkostmi in nesrečami. Le spi, le epi, le mirno spi in sanjaj
najlepše sanje, čakajoč na nas vse)	V. J. M.
*
c Važno opozorilo za goste in izletnike na novo mašo v Šmartnem v Rožni dolini. Danes zjutraj ob 8 uri bo peljal izpred celjskega kolodvora avtobus na novo mašo v Šmartno v Rožni dolini. Prijavljen-ci in tudi tisti, ki se pripeljejo z jutranjima vlakoma v Celje in so namenjeni v Šmartno, naj stopijo v avtobus, ki bo čakal pred kolodvorom. V primeru, da bo prvi avtobus poln, bo vozil tudi drugi. Novo mašo bo pel g. Lipičnik Franc, govoril pa mu bo senator g, Smodej Franc. Vabljenil
c Poroka, V Moravčah, v svojem rojstnem kraju, se je poročil vodja pisarne celjskega Avtobusnega podjetja g. Kopač s svojo sorojakinjo gdč. Vrečarjev o. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in blagoslova na njuni novi življenjski poti!
c V Salezijanskem Mladinskem domu v Gaber-jih sprejemajo pridne in nadarjene dečke za prvi in drugi razred gimnazije. Oglejte si zavod! Prepričali se boste, da ne najdete lepšega in ugodnejšega mesta za vašega sina.
c Savinjska podružnica Alpinističnega kluba Skala v Celju ima v sredo svoj redni sestanek v klubovi sobi ob 8. zvečer. Na sestanku bo zanimivo predavanje o plezalnih turah iz Julijskih gora. Predaval bo g. Janko Žagar iz Sv. Jurija pri Celju. Skalaši in ljubitelji planin, pridite!
c Celjski zvon ima jutri, 29. julija ob 8. pevsko vajo za mešani zbor.
c Koncert vojaške godbe v mestnem parku. Vojaška godba 39. pp. v Celju priredi danes od 11. do 12. dopoldne v mestnem parku promenadni koncert z zelo lepim programom.
c 17 nacionalni amaterski turnir bo ob priliki proslave 20 letnice Celjskega šahovskega kluba v Celju od 10. do 26 avgusta v veliki vrtni dvorani hotela Evrope. Kakor smo zvedeli, je CŠK, ki je prireditelj nacionalnega turnirja, zaprosil za pokroviteljstvo nad prireditvijo prosvetnega ministra g. dr. Ant. Korošca.
c Danes ob 9. dopoldne se prične na dvorišču okoliške osnovne šole tečaj za kapunjenje.
c Na Olimpovem igrišču v Gabcrjih bo danes ob pol 5 zanimiva nogometna tekma med SK Olimpom in ljubljansko Svobodo,
c Žrebanje loterije I.KB v Celju bo nepreklicno 8. septembra t. 1. Del dobitkov je razstavljenih v izložbi veletrgovine R, Slrmecki. Avto kot glavni dobitek bo pred pisarno LKB, Dečkov trg 6. Rodoljubi, pohitite z nakupom srerk! Naročila po pošti pa naslovite na Loterijski odbor LKB, Legije koroških borcev, Celje. Dečkov trg 6.
c Nov živinski in kramarski sejem bo v petek 2. avgusta v Vojniku.
c Važna pridobitev za naše turistično mesto. Družba sv Mohorja je izdala »Vodnik po Celju in okolici«, ki ga je napisal celjski zgodovinar in kulturni delavec g prof. Janko Orožen. Knjiga, ki se ji na prvi pogled pozna, da jo je napisal strokov-
40 letnica mašništva
Dne 30. julija praznuje pri Sv. Juriju v Slov. goricah g. svetni in župnik Bosina Ivan v krogu svojih tovarišev 40-letnico odkar je bil posvečen. V prijazni Dobovi je bil rojen 30. apr, 1876 kot sin kmetske hiše. Po odlično dovršeni gimnaziji je 6topil v mariborska bogoslovje in bil posvečen 20. julija 1900. Kot kaplan je služboval najdalje pri Sv. Juriju v Slov, goricah devet let. Po kaplanski službi v Šmartnem ob Paki, pa je nastopil župnijo v Podčetrtku, odkoder je prišel nazaj k Sv. Juriju v Slov. goricah, po desetletnem blagoslovljenem delu.
Velika dolžnost nas veže, da se ob lepem jubileju spomnimo slavljcnca in se vsaj nekoliko oddolžimo za vse njegovo zaslužno, žrtev polno delo. Doba štiridesetletnega duhovniškega dela pri našem jubilantu, je bila zares doba, polna najrazličnejših dogodkov, polna dela, skrbi in trpljenja. Kot mlad kaplan je zastavil vse svoje sile v službo Bogu in domovini. Prosvetno vzgojno delo je ob njegovem prihodu povsod doživljalo pomlajenje in dosegalo velike uspehe. S pesmijo si je osvajal srca mladine. Pa ne le v verskem, prenovitvenem delu, marveč tudi v narodnem, je g. svetnik bil nezlomljiv, dosleden, zvest! Po vsej pravici smemo trditi, da je bil on tisti, ki ie preprečil sovražni vpliv potujčevanja v naši obmejni župniji. Skozi ves čas svojega dela je stal v prvih vrstah v borbi za slovenstvo. Kakšnega pomena je to bilo, vemo šele danes! Vse nasilje od strani tuje oblasti, je prenašal povsem mirno. Konfinacija v Gradcu, javno zasramovanje od strani narodnih izdajic mu nista štrli mladostnega idealizma.
Kot župnik se je z ljubeznijo lotil velikih popravil pri farni cerkvi. Prav tako pa je preuredil vse ostale nadarbinske zgradbe, ki so zahtevalo marsikatero žrtev.
Kljub hudim boleznim, ki spremljajo jubilanta že par desetletij, je g. Ivan še vedno veder, prijazen, gostoljuben, podjeten. Velik ljubitelj mladine, je v svojem 6rcu vedno gojil misel postaviti župniji »Slomškov prosvetni dom«. Ta misel ob visokem jubileju prehaja v uresničenje. Dela pri zgradbi 60 v polnem teku. Bog daj svoj blagoslov in varstvo do konca.
Predragi g. svetnik! Ob Vaši štiridesetletnicl nam dovolite, da Vam izrečemo besedo globoke hvaležnosti za vse, kar 6te nam storili kot posrednik božje milosti, kot narodni buditelj in vzgojitelj, kot tisti, ki nam je oče. Vsemogočni naj Vam bo plačnik. Pri 6v. daritvi ob Vašem jubileju pa bomo prosili Boga, kateremu ste dali svoje življenje v dar, n'aj Vas še dolgo ohrani v zdravju med nami.
Vaši hvaležni župljani.
pove marsikaj zanimivega iz preteklosti. V posebnih slikah nam še opiše važnejše stavbe, kakor muzej, cerkve, grofijo in vrata z antikami. V četrtem poglavju »Izprehodi po okolici« pa nas popelje pisatelj v lepo celjsko okolico, v bližnjo in daljno. Peto poglavje, ki nosi naslov »Kopališča«, pa nas vodi v Laško, Rimske toplice, Dobrno in v Rogaško Slatino. Tu nas pisatelj opozori na naša zdravilišča, nam pove o njihovi preteklosti in nas poučuje, kakšne bolezni se ozdravijo v tem ali onem zdravilišču. Opozori nas tudi na izlete, ki jih lahko prirejamo v enem ali drugem kopališču. Zadnje poglavje nosi naslov »Izlet na gore«. Tu delamo ture kar po vrsti na Celjsko kočo, Grmado, Tovst, Lisco, Kum, Mrzlico, Šmohor, Sv. Planino, hitimo k Sv. Kunigundi, napravimo izlet na goro Oljko. Pa še dalje nas vede »Vodnik«. Pokaže nam pot na Mozirsko planino, njene lepote, Smrekove, ter nas končno privede celo v Logarsko dolino ter odtam na naše Savinjske alpe. Knjiga je opremljena s slikami.
c Požar in tatvina v eni noči. Posestnika An-tleja v Št. Vidu pri Grobelnem je v eni noči zadela huda nesreča. Okrog 11 ponoči je nenadoma izbruhnil požar v Antlejevem kozolcu Ker je bil kozolec obložen s senom in žitom, je ogenj v hipu zajel ves kozolec, ki je pogorel do tal. Poleg tega je uničeno mnogo gospodarskega orodja, več lepih voz, žito, ki se je sušilo v latah, nad 100 stotov sena, tako da znaša skupna škoda okrog 80.000 din, ki je la delno krita z zavarovalnino. Istočasno, ko je na kozolcu divjal ogenj in je vse hitfclo k reševanju, pa se je doslej še neznani zlikovec, ki je bil verjetno tudi povzročitelj požara, splazil v stanovanjsko sobo in odnesel okrog 5 200 din gotovine, lovsko puško in uro. Šmarski orožniki so z vso ener-giio na delu in je upati da bo storile«- kmalu dajal odgovor za svoje podlo zločinsko dejanje.
c Ukradeno kolo je vrgel v Voglajno. Pred mesecem je bilo ukradeno z vrta graščine Bežigrad v Bukovžlaku kolo 11 letnega Čaterja Iva. Oblast je ugotovila, da je kolo ukradel neki 161etni K. Ivan iz Trna pri Kalobju. Pri aretaciji je Ivan tatvino priznal. Z ukradenim kolesom se je odpeljal proti Ormožu in Ljutomeru in se tam zadrževal okrog sedem dni. Ko se je vrnil in prišel v bližino Št. Jurja, je vrgel ukradeno kolo v Voglajno. To kolo so našli in ga vrnili lastniku.
c Ponarejen 500 dinarski bankovec so orožniki zaplenili v Mozirju. Ker ni izkliučeno, da ni v tem kraju ali v bližini še več falzilikatov, opozarjamo ljudi, naj bodo previdni.
m Danes teden na Pohorje! V nedeljo, dne 4. avg. bo na Pohorju lepa slovesnost: blagoslovitev in otvoritev nove Pohorske ceste iz Hoč do Sv. Areha na Pohorju. Ob 9 dopoldne bo v Reki pri Hočah sprejem g. bana dr. M. Natlačena in prevzv. g. škofa dr. I. J. Tomažiča, po sprejemu odhod do Sv. Areha, kjer bo na koncu ceste tik fx>d cerkvico blagoslovitev in otvoritev nove ceste. Ob 11 sv. maša, ki jo bo bral prevzvišeni gospod škof. Popoldne ljudska veselica. Pri vseh prireditvah sodeluje Ipavčeva pevska župa s pevskima zboroma »Maribor« in pevsko društvo v Rušah. Planinci in drugi, pridite!
m Opozorilo fantovskim odsekom mariborske podzveze. Te dni so vsi odseki prejeli razpis lahkoatletskih tekem v Mariboru za prehodni pokal »Slovenskega gosjiodarja«, ki se bodo vršile v nedeljo 10. avg. ,ob 9 dopoldne na Livadi in tekem v odbojki za? prvenstvo,pod/.veze. Te tekme bodo v nedeljo, dne 11. avgusta ob 8 dopoldne na Livadi. Ravnajte se po navodilih, okrožnic ter tekmovalce pravočasno prijavite!
m Prosvetno društvo v Kamnici pri Mariboru ponovi danes popoldne ob 3 igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Pridite!
m Poročila sta se g. Alojzij Šuman, preglednik finančne kontrole, in gospodična Marica Godniče-va, učiteljica ženskih ročnih del. Obilo sreče!
m Z državnega pravdništva. — Prvi državni pravdnik dr. Matko Zorjan je nastopil svoj redni letni dopust. Za časa njegove odsotnosti ga bo na-domestoval državni pravdnik Fr. Sever.
m Otvoritev nove razredne državne pošte Pohorje. S 4. avgustom 1940 prične poslovati nova razredna državna pošta Pohorje. Okoliš nove pošte tvorijo deli krajev: Pohorje (Poštarski dom, Pohorski dom, vile: dr. Blanke, dr. Robič, Kitfman) in Slivniško Pohorje (Mariborska koča z depan-danso, gostilna Kop Fr. in vili dr. Kovačeca ter Spragerja), ki se izločijo iz okoliša pošte Hoče. Nova pošta bo vsak dan v zvezi s pošto Hoče. Krajevni dostavni okoliš tvorita obe hiši »Poštar-skega doma«. V širšem dostavnem okolišu pošte bo dostavljal selski pismonoša vsak dan razen ob nedeljah v vilo Kitlmana, dr. Blanke, Pohorski dom, vilo dr. Robiča, Mariborsko kočo, vilo dr. Kovačeca, gostilno Kop Fr. in vilo Sparger.
m Sprejemni izpiti na I. in II. realni gimnaziji ter na klasični gimnaziji za 1. razred. Učenci ki so v junijskem roku t 1. opravljali sprejemni izpit in ga niso uspešno opravili, smejo ta izpit izjemoma ponoviti. Istotako smejo v avgustu opravljati sprejemni izpit oni učenci, ki zaradi bolezni v juniju niso mogli k izpitu. Prijave za izpit je treba predložiti do 24. avgusta in priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Izpiti bodo dne 28. avgusta ob desetih predpoldne.
1910, ker je v teh mesecih železnica najmanj obremenjena s prevozom drugih transportov. Inšpekcija zemaljske odbrane ministrstva vojske in mornarice polaga veliko važno-st na to, da se industrijska in trgovska podjetja kakor tudi privatniki preskrbijo pravočasno z zadostno količino goriva za zimo.
m Združenje zidarskih mojstrov paziva zidarske pomočnike ki še iz katerega koli razloga niso
Celjske
Celjski mestni svet
Celje, dne 27. julija.
V petek je bila v mestni posvetovalnici pod vodstvom predsednika mestne občine g. dr. Voršič Alojzija seja mestnega sveta. Na seji ie mestni svef rešil važna vprašanja, ki so bila neodložljiva. Tako je mestni svet končno uredil razmerje med mestno občino in Sokolom ter Športnim klubom zaradi za-menjalne pogodbe športnega igrišča. Da se čim prej
Dr. Vladislav Kerže
se je preselil v Kopališko ulico 4. Ordinira od 3—4. — Tel. št. 23-95
m Na učiteljišče šol. sester v Mariboru se sprejme v šol. 1. 1940—41. 30 učenk. Pravico do sprejemnega izpita imajo absolventke nižje gimnazije z nižjim tečajnim izpitom in absolventke meščanske šole, ki so dovršile završni izpit z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom. Sprejemni izpiti se začno 28. avgusta. Gimnazijke ga delajo samo iz petja, absolventke mešč. šole pa iz petja, slovenščine (pismeno in ustno) in matematike. Zahtevana je snov za vso nižjo gimnazijo. Pred sprejemnim izpitom je zdravniški pregled. Vpisovanje v I. letnik je 5. septembra, kdor je sprejet, s tem še ni vpisan. Zavod bo dal prednost onim, ki bodo zadostile v polni meri vsem zakonitim predpisom in bodo razen tega stanovale v zavodovem internatu ter resno hočejo dovršiti vseh 5 letnikov na zavodu. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo učiteljišča do 25. avgusta in jo kolkovati z 10 dinarskim cerkvenim kolkom. Priložiti ji je treba:
i. rojstni in krstni list, 2. izpričevalo o nižjem tečajnem, odn. završnem izpitu. — Ravnateljstvo.
m Opozorilo vinogradnikom! Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, naj do 30. t. m. izvrše peto škiljenje proti peronospori. Deževno vreme bo razvoj bolezni zelo pospešilo povsod tam kjer škropljenje ni pravilno in pravočasno izvršeno.
m Oskrbite se pravočasno z gorivom. Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja vsa industrijska podjetja, trgovce z gorivom ter privatnike, da se preskrbijo a potrebnimi količinami goriva do 1. okt.
__...________ Športni . ,	.
zgradi mestna občina Sokolu in Športnemu klubu novo igrišče z vsemi napravami na zemljišču meščansko oskrbovalnega sklada ob Stritarjevi ulici. S tem je rešeno sporno vprašanje, ki bi v nasprotnem slučaju oviralo prepotrebno gradnjo justične palače. Mestna občina je pripravljena dati v najem hišo meščansko oskrbovalnega sklada v Vrvar-ski ulici davčni upravi v Celju, Finančno gospodarski odbor se pooblasti, da nabavi za po toči oškodovane posestnike v celjski mestni občini semena in obenem izvrši razdelitev na predlog mestnega poglavarstva.
Zveza Fantovskih odsekov, celjska podzveza, dobi za dobo enega leta igrišče za Hribom sv. Jožefa proti letni priznalnini 10 din. (Celjskemu Sokolu je prejšnji mestni svet dal v najem proti letni priznalnini din 10 Glazijo za dobo 25 let, obenem pa kril tudi izdatke za gradnjo ograje). Za napeljavo vodovoda proti Novi vasi naj se v bodočem proračunu vstavi znesek 50.000 din. Tlakovanje Vodnikove ulice in napravo hodnikov je mestni svet oddal najaižjemu ponudniku Neradu Franju za 578.902 din. Mestni svet je odobril bilanco Avtobus mesta Celja. Aktiva znašajo 1,625.765 din, čisti dobiček pa 13.716 din. Podjetje ima 12 voz, 7 na pogon z nafto, 4 na pogon z bencinom in en avtolurgon. Predsednik g. dr. Alojzij Voršič se je zahvalil za poročilo in izrekel upravnemu odboru podjetja, zlasti pa marljivemu predsedniku g. Faza-rincu Antonu priznanje za> uspešno delovanje pri podjetju, ki se lepo razvija.
V smislu pravil Mestne hranilnice je mestni svet izvolil na seji nov upravni in nadzorni odbor Mestne hranilnice, v katerem so: Fazarinc Anton,' ing. Dolinar Janko, Dorn Franc, Repnik Anton, Šmigovc Viktor, dr. Voršič Alojzij, Dobrave Mihael, Roš Franjo, Pere Karel. Golob Karel, Hočevar Mirko, Čuk Franc, Vrabl Vanči, Knez Ivan, Sotler Avgust, Mikeln Friderik, Vivod Bogdan, Josip Delakorda, v nadzorni odbor pa prof. Bitenc Mirko, Magajna Peter in dr. Mašič Stanko.
Tei čaterjevi ob prerani smrti
Zapustila si nas tako nenadoma in nepričakovano, da še danes ne moremo doumeti, da Te ni več med nami.
Kako je to mogoče? Še pred nekaj dnevi si gledala v svet z veselimi očmi, v srcu polna upov in načrtov. Kdo bi si mislil, da je že takrat segala kruta smrt po Tvojem mladem življenju. Tudi Ti nisi slutila, da so Ti ure štete in še celo v zadnji uri, ko si se borila z neizprosno belo ženo, se nisi zacedala, da visi Tvoje življenje samo še na nitki. Dobro je bilo tako! Prihranjena Ti je bila grenka bol slovesa od življenja, od katerega si si še toliko obetala. Kako težko bi Ti bilo, če bi vedela, da se boš morala tako zgodaj za vedno posloviti od Tvojih dragih, v najlepših letih svojega življenja.
Tvoje trpljenje je bilo kratko, a težko Potrpežljivo si prenašala hude bolečine težke operacije in iz Tvojih ust ni bilo slišati bolestnega vzdiha. Trdno smo upali, da Ti bo tudi tokrat, kakor že v Tvoji težki bolezni, usoda prizanesla in da se boš kmalu zopet z nami veselila. Toda usojeno Ti je bilo drugače. Nit življenja se Ti je pretrgala in preselila si se od nas tja, od kod r ni več vrnitve.
Bila si tako dobrega in plemenitega srca. Bila
njak in dober poznavalec Celja, Celjanov in celjskega življenja, bo vsekakor mnogo pripomogla k povzdigu tujskega prometa v Celju in okolici. Pisana je v prijetnem domačem in kramljajočem slogu tako, da jo človek prebira z veseljem in užitkom. Živo slika preteklost Celja ter varno vodi tujca po njegovih ulicah, mu kaže njegove posebnosti, zgodovinske spomenike ter ga opozarja na krasote celjske okolice. Razdelitev knjige je sistematično urejena in se deli v 6 poglavij, v katerih nam razvidno slika ter nas poučuje v vsem, kar je potrebno in kar tudi zanima tujca. V prvem poglavju »Mesto in pokrajina«, je opisana zemljepisna lega mesta in njegova važnost kot prometno križišče. V drugem poglavju »Preteklost mesta« pa je opisana vsa pestra zgodovina Celja od davnih pred-zgodovinskih dni preko rimske dobe, preseljevanja narodov, do dobe mogočnih celjskih grofov ter njihovega propada, ko je prišlo Celje pod oblast Habsburžanov. Lepo opisuje pisatelj narodnostne boje slovenskega meščana v predvojnem Celju za osnovne pravice slovenskega življa ter za enakopravnost slovenskega jezika. V zadnjem podnaslovu tega poglavja opisuje bohoten razmah Celja v svobodi in življenje mesta po vojni — v domači državi. Tretje poglavje nosi naslov »Celjske znamenitosti« in je seveda eno najzanimivejših poglavij, ker nam v njem slika pisatelj vnanjo sliko mesta, nas vodi po njegovih ulicah, nam pripoveduje o njegovih zgodovinskih spomenikih ter nam
E. Burford:
K L A T E 1
Veter je pihal od vzhoda. Fleming je zaril roke v žepe in se malo stresel. Joda ni vstal s sedeža, od koder je imel razgled preko reke. Skoraj da se ni zavedal mraza; reka ga je vedno očarala.
Rad je gledal migotajočo rdečo luč, ki je odsevala iz temine; rad je poslušal lahno vršeče šumenje — zamolklo, zadovoljno šumljanje valčkov, ki so oplakovali kamenje; ves prevzet je gledal odsvit luči, kadar je kaka temna barka počasi peljala mimo.
Reka je bila visoka ta večer. Tlak je bil vlažen. Močno deževje zadnjih dni je ponehalo, toda Fleming je vedel, da je le začasno prenehalo. Nad lučmi se je nebo približalo.
Fleming si je zapel dežni plašč do vratu in je bil zadovoljen.
Na Pobrežju je bilo mnogo ljudi. Nekateri so se sklanjali preko ograje in zrli dol v vodo. Fleming je vedel, da večina njih ne misli na svetlobe in sence, na plešoče črne valove, ki so jih prešin jali prameni rdeče, zelene in rumene luči; ti niso videli poezije reke in niso culi njene glasbe.
Voda je bila višja kakor kdajkoli zadnja leta. Neprestano deževje in naraščanje vode. Reka je bila ta čas nekaj novega. Prav zaradi tega so ljudje strmeli v njeno temo.
Flemimg ni vedel, kdaj je mož zaprav sedel poleg njega. Toda spregovoril je in prestrašil 1'leminga.
»Dobro, da je dež vendarle ponehal!«
Fleming se je obrnil. Videl je, da so moževi čevlji bili obnošeni in blatni. Takoj je pogledal proč.
»Dobili bomo kaj kmalu drugega!« je odvrnil.
Pozabil je reko in izginjajočo ladjo. Vse njegove misli so bile zdaj pri tem možu. Vselej je vedel, da je bila množica tista, ki je napravila to mesto zanj tako mikavno. Opazoval je ljudi, kakor je opazoval reko.
Tako mnogo različnih ljudi je šlo mimo. Reka je zmeraj ostala, medtem ko so ljudje odhajali. Fleminga je zanimal mož.
Zdaj si ga je natančrtfc ogledal. Moževo lice je bilo mrko in vedro hkrati. Čeljust mu je bila močna, oči jasne. Bil je majhen, čokat človek močne rasti. Fleming je opazil ogulje-nost njegove obleke.
Bilo je videti, da je bil mož željan pogovora.
»Še dežja?« je dejal. »Upam, da ga ne bo! Zame bi bila presneta smola, če bi ga nocoj še dobili!«
Fleming je tedaj neugodno občutil, da mož nocoj ni imel kam iti (lomov. Skušal je odvrniti pogovor od te stvari, zato se je preziral in je naposled kar nenadno naravnost vprašal: »Pa ne spite zunaj?«
Mož je prikimal.'
»Kaj... menda ne tukaj?«
»Bom, če mi uspe.«
»Pa saj se vendar dobe prostori, kjer bi mogli prenočiti...«
Mož je odkimal.
Za trenutek je nastal premor. Fleming ni vedel, kaj naj reče. Bilo je očitno, da mož ni imel denarja, ila bi plačal prenočišče. Fleming je »poznal na trmastem izrazu njegovih čeljusti, da bi bilo brezuspešno govorjenje o »tistih prostorov, kjer vsakdo lahko dobi posteljo.«
Ali ni mož pravkar rekel, da spi zunaj — in je to povedal s takim prepričanjem, da je Fleming vedel, da je za moža s tem zadeva končana?
Oba moža sta gledala preko Teka
»Narašča!« je dejal tujec.
Fleming je pritrdil in dodal:
»Poglejte no oni pramen luči. Ali ni čudovit? Glejte — lahko vidite cel odsev poslopja onstran. Ali pa se vi ne menite za takele reči?«
»Človek ne more jesti odsevov!« je dejal mož.
Fleming je z občutkom neugodja zmignil z glavo. Ves čas svojega govorjenja je mislil na svoje malo stanovanje, ki je bilo oddaljeno pet minut hoje.
Domislil se je svoje male, a udobne spalnice in sprejemnice poleg nje s širokim di-vanora... Ni mogel pozabiti divana.
Moževe besede so ga vznevoljile. Morda ga niso toliko besede kot glas, s katerim so bile izgovorjene. Glad! si je mislil Fleming Nekaj strašečega je v gladu! Nekaj ponižujočega je. pomisliti, da je vsakdo lahko lačen.,, da lahko strada.
Vedel je, kaj bo storil. Bila je blaznost. Toda vendar bo to storil. Mora poizkusiti prepoditi take misli. Bilo bi nespametno gojiti tako ljubezen do bližnjega
»Hočete reči... da ste lačni?« je rekel.
»Dejal sem le, da ne morete jesti odsevov reke!« Mož se je odmaknil na klopi. Fleming je zdajci postal veseli On je pravi mož, si je mislil. Ne mara usmiljenja. Ne mara moje pomoči. Ponosen je.
Izlahka, polagoma je Fleming izvlekel vso storijo iz svojega novega znanca. Bila je čisto preprosta. Uporniška otroška doba, zmerno dobra vzgoja, ki je bila nenadno prekinjena zaradi očetove smrti. Piše se Jackson, je rekel. Ni mogel strpeti doma; zbežal je z doma. Mislil jc na morje, pa ni bilo lahko. Malce se
KADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
je prepustil tokovom. Nikdar ni storil nič dobrega. Zdaj pa... je bil tukaj, brez denarja, toda jutri se mu obeta služba. Da ni dežja, bi bil še dovolj zadovoljen Toda prav nocoj si res ni želel biti premočen do kože. Zakaj svetli obeti so se mu kazali za jutri. Bila je smola, da 11111 je ves denar pošel.
Ponuditi temu človeku denarja, na to ni bilo misliti. Bilo ga je cclo težko pregovoriti, da naj gre spat na njegov divun.
Fleming je vtaknil ključ v ključavnico.
»Vse to je vaše?« je vprašal jackson.
»O, ne, hiša jc oddana najemnikom. Moje stanovanje je v pritličju. Starinska hiša, kakor vidite, je precej značilna za ta konec sveta. Meni je všeč.«
»Da.« je rekel Jackson, »tudi meni je všeč.«
Fleming je postavil predenj mesno konzervo in odprl vrč z vloženo zelenjadjo. Tudi steklenica rdečega vina je bila v njegovi shrambi.
Po večerji sta posedela, kadila in se razgovor jala.
»Res je lepo.« je dejal Jackson, »da ste me kar tako vzeli na stan. Ni mnogo takih ljudi, ki ...«
»Vsakdo bi.c
F leming je pogledal v svoj kozarec. Vsakdo bi? Kakopak da samo kak zanesen jaški bedak bi to storil! Tujca. Moža. ki ga je srečal na Pobrežju. Človek, ki je povedal verjetno zgodbo.
Tedaj je Fleminga prevzelo neugodje. On ni bil borec.. . Zmeraj je bil prece j slabiča. Pred enim letom je opustil svoje delo. Imel je dovolj denarja, da lw> živel preprosto življenje.
peljal v hišo, zločinec; bil je malone gotov, da je vprav ta hip pričel svoje skrite priprave, bilo zelo tiho Molk, si je mislil Fleming, je bilo zelo tiho. oMIk, si je mislil Fleming, je zlonosen. Malo da ni čutil, kako mož v sosedni sobi čaka... Saj to je bila groza. Zakaj bi ga bilo strah? Vrata je vendar zaklenil. Tako je bil dovolj na varnem. Drugi ljudje v hiši? \lar bi jih moral posvariti? I ako zelo se je bal, da bi se osmešil. On ni bil človek tiste vrste, ki vzbujajo pozornost s tem, :la kričijo za drugimi, ki jim je kaj padlo i/, rok. Bil je eden izmed tisočev, ki se nemo zagrinjajo v molk — ter se plaho čuvajo opazovanja.
I'a vendar je privedel tega moža domov! Bil je strahopetec! Ni bil zmožen pustiti človeka pri miru. še celo pregovoiil ga je, da je šel z njim. Pretkanega zločinca je pa res še bilo treba »pregovarjati«.
To je bil struh. Potihoma je stopal po sobi, ves pozoren je napenjal ušesa. Taka tišina je bila v oni sobi. Če bi mož vsaj smrčal — če bi kako pokazal, da je že spal. ali tla se pripravlja na spanje! Toda sama tišina .
Ko je napeto prisluhnil, je Fleming mogel čuti jedva slišno šumenje reke. Bila je lik hiše in iz njegove hiše je imel ra zgini na njo.
Toda njemu ni bilo do tega, da bi zdaj mislil na reko. Spominjala g« je klopi, obraza, ki mu ga je domišljija slikala zlonosnega. Potepuh s Pobrežja, ki je iskal svoje žrtve.
To je smešno. Mora poizkusiti spati. Spravi se v posteljo ...
Zdajci se vzravna in prisluhne.
Neki gib — gib v sosedni sobi. Groza ga stresa. Zakaj bi se tako bal? Jackson je bil samo človek in tak strah je bil nenaraven. Jackson ne more storiti drugega, ko kaj ukrasti.
Izpraševal se je. kaj ga je predramilo Bilo mu je, kot bi bil v snu slišal krik, in ko se
Ob košnji
Dvokotcsa, otroSkl voztfkl, tlvatnt »troji, prevozni trt-clkljl, pneumatika
Tribuno f.D.L. Ljubljana, Karlovška c.4
ruuruiuioa; ilAGiSJOIi, Aleksandrova 2S.
Bolje je živeli preprosto, kakor sploh ne živeti.
.Ta mož Jackson je imel silno postavo. On, Fleming, je bil bedak, kako lahko bi bilo zanj, da bi bil zapustil klop in odšel sam domov.
»Ali je mnogo ljudi v hiši?« je malomarno vprašal jackson.
Fleming ga je pogledal v oči in se zlagal: »Ho, kar dovolj jih je!«
»Menim, da mora biti to stanovanje pošteno drago. Mislim, ker je tako v sredini mesta ...«
»Ne takele hiše... Saj je oddana po sobah. T11 cela kopica ubogih družin...«
Jackson je kazal zanimanje.
»Povejte mi kaj o sobah!« je dejal odkrito. »Veste, če si jutri zagotovim delo, hočem kje poceni stanovati.«
Flemingovo srce je pričelo biti proti rebrom. Kakšen tepec1 Smešen tepec! Privedel je tujca v to hišo. Bilo je jasno, da je mož bil lopov. Zakaj bi sicer izpraševal take reči? Kakšen tepec!
Kajpada je mož iskal povabila. Saj zaradi tega je prisedel na njegovo klop. Zato je pričel govoriti! I11 on, Fleming, je bil tepec. Dopustil je. da mu je trenutno čustvovanje prevzelo pamet. Moral bi si olajšati vest s tem. tla bi dal možu denarja. Seveda bi ga možakar sprejel. Samo... ta je imel nekaj drugega v mislih.
Zvito so se zaiskrile Flemingove oči. Bil je slab mehkočutnež, toda vendar tako popoln tepec, da bi se povsem predal tujčevim nu-mertfln.
»šest družin je v hiši.« je rekel. »Seveda je to stanovanje naj razkošnejše. Kakor rečeno, otali del hiše je oddan po posameznih sobah. . in celo jaz nisem sam. Vsi skupaj so strahovito ubo/ni ljudje... V vrhnjem nadstropju prebiva družina petih ljudi Prav za prav so v podstrešnih prostorih. Pod njimi živi neki mornar z ženo in tudi neki stari upokojenec ima poleg sobo... Samo taki stanujejo tod. I11 seveda v podpritličju... Doli stanuje majhna krojačica. Uboga stara ženica — je pohabljena. Spodaj sedi — in lahko si mislite, da ji ni prelahko — in šiva in šiva na svojem starem stroju.«
Jackson je pogledal naokrog po sobi.
»Po tem tu se ne bi zdelo...«
»Oh, saj sem rekel, da je to že kar sijajno, če se primerja z ostalimi stanovanji.«
»Ne, ne, si je mislil Fleming, ne bom ti povedal, da je v prvem nadstropju neka ženska s šatuljo draguljev, za katere bi se trud izplačal Ne. tak bedak pa že nisem... In ne lxim ti povedal, da ni v podpritličju nič drugega ko vinska klet polkovniku Vi ragga. *
Fleming je naglo in tiho zasukal ključ v ključavnici. Tako se bo čutil varnejšega. Kljub vsemu pa mu vse skupaj ni ugajalo Zdaj je bi! prepričan, da jc bil mož, ki si ga je pri-
je v postelji vzravnal, jc slišal tisti gib v drugi sobi.
Divan je zaškripal. Spomnil se je, kako je zmeraj škripal. Jackson se je premikal.
Fleming se je potiho spravil iz postelje. Oblekel se je v svoj jutranji plašč. Postavil se je tik k steni ter poslušal, Jackson se je kretal okrog.
Fleming ni bil več prestrašen — ssmo razburjen. Splazil se je k vratom in jih odklenil, šel je ven v vežo in srečal Jncksona.
Jackson je bil videti v zadregi. Moral je zapaziti sumničenje v Flemingovih očeh.
»M'islil sem — zdelo se mi je. da sem nekaj cul,« je dejal Jackson nekako slabotno,
Fleming je ponovil: »Nekaj culi?« Videl je, tla je bil Jackson povsem oblečen. Sree 11111 je pričelo neugodno tolči. »Kaj ste čuli? je dodal.
»Ne morem prav reči... Nekaj pač. To me je zbudilo.«
Fleminga se je polasti! nenaden občutek, da si želi biti v svoji sobi za zaklenjenimi vrati. Hiša je bila tako mirna in Jackson je bil neznanec, mož. ki ga je staknil na Pobrežju.
Pogledal je naravnost v Jacksona.
»Morali ste si to umišljnti!« je rekel hladno. »In svetoval vam bi. da ne bi hodili po hiši. Dosti ljudi je v njej, a ne vedo. da ste tukaj.« Živčno se je zasmejal. »Prestrašili bi se, če bi vas slišali. Človek ne more vedeti, kaj bi utegnili napraviti«
Jackson ni ničesar odvrnil Fleming je opazil živo rdečico na njegovem licu, ko se je obrnil in brez besede odšel spet v svojo sobo
Ko je bil spet za zaklenjenimi vrati, je občutil zmagoslavje. Saj ni bil strahopetec. Postavil se jc nasproti obupanemu človeku. Nemara ga je navdahnil z grozo. Zdaj ni več pričakoval, da bi se Jackson še upal pleziti okrog. Zakaj vedeti je moral, da je bil na drugi strani stene čuječen in pogumen mož.
Fleming je zaspal...
Prestrašen se je zbudil. Glasni klici so mu sunili v ušesa. Kričanje... šum bežečih stopinj.
še vedno je bila tema. Morda je spal samo eno uro, odkar je videl Jacksona v veži,
Jackson! Torej Jackson ni posluša! njegovega opomina. Bil jc odkrit. Fleming je upal, da je bil ujet.
Skočil je iz postelje. Jutrnji plašč je ležal na tleh, kamor ga je bil vrgel. Odklenil je vrata.
Bogata vdova je stala na stopnicah. Čvrsto je tiščala k sebi šatnlo z dragulji. Za njo so bili tlrugi.
Fleming se je začudil. Krivili bodo njega, da je privedel tega človeka v hišo
»Vi ste torej živi in zdravi!« je zaklicala vdova, »Bala sem Se. da je v pritličju.. «
Strmel je vanje. Zgneteni so stali na stopnicah.
»Žal mi je... žal mi jc ...» je bilo vse, kar je mogel izpregovoriti.
Vsi so bili preveč razburjeni, da bi ga poslušali. »Ali torej ni prišla do vaše sobe?« je dejal nekdo
Tedaj začuje krik s ceste in pravi: »Kaj pa je? Jaz ne vem...«
»Reku!« je dejala vdova. »Povodenj. Saj ni prvič. Preblizu smo. Za nič ne bi hotela stanovati v pritličju. I'u da ste le na varnem.«
I/ okna svoje sobe je Fleming lahko videl vodo. Zunaj na cesti je še vedno slišal, kako so ljudje tekli. Hitro se mora obleči in videti, kaj bi mogel narediti. Pri tem se čisto i/nennda spomni na Jacksona. Pozabil jc nanj, čira je vdova pojasnilu, kaj je / reko.
Potrkal je na steno. »Jackson!« je zaklical. »Jackson! Vstanite! Reka.. «
Oblekel si je suknjič in šel v drugo sobo.
Nikogar ni bilo v njej.
Tedaj ni bilo časa misliti na Jacksona. Ni bilo časa misliti na morebitne tatove, ko so bila življenja ljudi v nevarnosti. Mor«I je premislili, ka j bi mogel storili. Moral je pomagati.
»Podpritličje je v vodi!« je rekla vdova. »Oh. gospod Fleming! Če pomislite, da bi bila le malo viš ja ...«
»Bolje bi bilo, da si pogledamo, kako je spodaj!« je dejal nekdo iz drugega nadstropja.
»liodiie oprezni!« je zaklicala vdova. »Poglejte! Nevarno je... Voda je dosegla že pol zadnjih stopnic... Gospod Fleming, če pomislim, da ste v pritličju... Res ni varno tako blizu reke!«
*
Fleming je našel Jackonov suknjič na di-vanu. Potemtakem ni mogel oditi, lega ne hi bil pustil tukaj. Poleg suknjiča je bila oguljena torba V njej je bilo nekaj fotografij in papirjev. Moral jc biti nekje v hiši. Strašna misel je prešinila Fleminga. Stekel je v vežo.
»Tu je bil neki mož!« jc zavpil. »Prenočil je tu! Njegov suknjič jc tu. . a njega ni!«
Fleming je jel teči v podpritličje...
Ko so našli Jacksona. je bil že mrtev. Lice mu je izražalo začudenost in zmedenost.
»Kaj ga je napotilo dol?« je rekel polkovnik Wragg. »Moral je videti, kaj se jc pripetilo. Moral je videti naraščanje reke. Zakaj neki je moral iti dol?«
Fleming je sklenil roke. Domisli! se je večerje, ki sta jo imelo skup z Jacksonom. Spomnil se je svojih besed: »11 boga stara ženica — je pohabljena. Spodaj sedi, in šiva in šiva...«
I11 sklonil je glavo in spoštljivo pogledal na Jacksona.	(Iz angl prevedel A. P.)
■Ma, &o£ji
Tri reči morejo vzbuditi našo pozornost, ko beremo ali slišimo, kako je Kristus ozdravil gluhonemega. »Vzel ga je ocl množice vstran ... vzdihnil... zapovedal, naj nikomur ne pravijo ...«
Ljudje živimo skupno življenje in srno navezani na medsebojno zaupanje. Večkrat izvemo reči, ki niso za javnost, če pa jih le komu povemo, pričakujemo, da bo la naše zaupanje spoštoval in molčal. 2alibog si morda tudi ti že večkrat vzdihnil, da nisi svoje skrivnosti zaupal rajši gluhonememu. Le la more in mora molčali.
Nekateri ljudje, kakor zdravniki, duhovniki, sodniki, babice in podobni, so po svojem poklicu dolžni, da molče o tem, kar se jim je zaupalo. Skrivnost mora ostati krivnost. Brezvestno, surovo, in večkrat tudi krivično ravna, kdor jo izblebela. — »Ali morete molčali?« je vprašal načelnik svojega tajnika, ko je ta radoveden želel izvedeti neko reč. — »Kakor grob, gospod načelnik/« je bil vesel odgovor — »Jaz tudi, gospod tajnikIn radovednost je bila poparjena. To je edino pravilen odgovor človeku, ki se vlika v skrivnosti drugih.
Velika neumnost je, če kdo reči, ki naj bi ostale tajne, zaupa ljudem, ki po svojem poklicu niso dolžni molčati. Tako je sam kriv, da se množi rod ovaduhov. In v naši dobi la obrt lepo cvete ...
Tenkovestnost ljudi v zaupanih tajnostih ni ravno velika. Včasih je zgolj blebelavost in jezičnost vzrok, da se ljudje igrajo z zaupanjem svojega bližnjega. »Jezičnega človeka se boje po vsem mestu« (Sir. 0, 25). še večkrat je razblebetane tajnosti kriva brezsrčnost. — Ljudje ne pomislijo, da se tiste lajne reči lesno drži bratova srčna kri... Milijoni že so postali nesrečni, ker so brezvestni ljudje hinavsko ali zvijačno izrabljeno skrivnost izrabili ler oskrunili medsebojno zaupanje.
Največ skrivnosti pa izda: sebičnost, ne-voščljivost, ljubosumnost. Iz teh razlogov so bili že večkrat izdani dolgotrajni ter morda najboljši prijatelji. Gospod je vzdihnil, preden je gluhomutcu vrnil dar jezika. Ali ni morda mislil na vse grehe, ki se store s pripovedovanjem in poslušanjem skrivnosti, ki bi morale ostali skrivnost? Pazi se jezičnikov in jezičnosti.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-I hihtjana telefon 49-Og
O Smrekovcu in njegovi planinski koči
Do doftifJtc brazde, ki 6ta jo v prijetni izmenjavi izorali, obkopali in izoblikovali pohorski »re-kj« Mislinja in Paiia od Drave do Savinje, segajo smolnato strme Karavanke v treh svojevrstnih, skoro r/^orednih panogah; na koncu severne stoji ostro-robati Plešivec (1696 m), ki v svojem zunanjem licu, v svojih oblikah in potezah, pa tudi v svojem rastlinstvu in v živalstvu združuje še V6e posebnosti in značilnosti znanih gor v Karavankah, kakor so Jopa, Golica, Stol, Begunjščica, Zelenica, Baba, Košuta, Obir ali Peca. V divje razdrapanih navpičnih čereh, stenah in pečeh pada proti severu ter nudi v nedostopnih zelenicah vama ležišča in skrivališča divji kozi; proti jugu pa 6e niža po sončno jasnih, na široko izbočenih obronkih ter veže po razsežnih kmetijah, pašnikih, poljih, travnikih in obrobnih gozdovih nad 300 let staro cerkev 6V. Urše z dolino, z njenimi idilami in tišinami. Po pohorski pravljici je povodnji mož Jczernik, ki 6edaj samotari v globinah Ribniškega Jezera (1530 ni), prvotno s svojim jezerom bival vrh Plešivca; ko so tam koncem 16. stoletja zgradili znano romarsko cerkev, je zbežal pred hruščem in truščem pobožnih romarjev na tedaj še mirno in zapuščeno gozdnato Pohorje; beg starih poganskih bogov naših prednikov pred svetlo zarjo in lučjo krščanskega boga, krščanskih svetnikov in svetnic, ki so poganstvo iz Podjune, z Go-sposvetskega polja in iz Roža pregnali sprva na Plešivec, od tam pa v skoro neprodirna ruševja in v njih skrita jezera na visokem Pohorju. Plešasti Plešivec in slovenski kmet Plešivčnik pod njim pa šo hranita staro, prvotno ime v borbi z novim nepotrebnim,
Tudi južna panoga, po kateri stopajo sive Karavanke do temno porčnjene Pake in ndjenih razorov, znamenite Golti, bi skoro zgubile značilno, nad vse utemeljeno ime, od kar so na njih Savinjčani v južno odprti zarezi med Medvedjakom in Boskovcem (1591 m) v varstvu Goltskega Smrekovca, njihovega Ostrega in Kačjega vrha postavili ljubko »Mozirsko kočo«. Toda Golti in »Govčke« planine, dobro znane smučarjem in tudi poletnim turistom, s svojo cerkvico Sv. Radegunde, nekdanjo ecclesiae s. Vili »sub Goutmi«, bodo zmagale prav tako gotovo, kakor gotovo imajo slovenski planinci zdravo razumevanje za lepoto 6tarih, prvotnih imen za naše gore in planine. Golti segajo od Tera, Konjšce in Med-vedjaka do potoka Ljubije, ki jih loči od Sv. Križa nad Belimi vodami, od nekdanje, sedaj žal že pozabljene »Oslice«, tvorijo viseko romantično razkljano kraško planoto z mnogimi neizmerjenimi lijaki, žreli in globelmi, kakršne najdeš edino še na Menini planini; v njeni »Istcji«, v skalah stisnjeni stezi, podobni vratcern v demači peči, tik nad Šmihclom, lahko vidiš pravilno izoblikovane, čiste kristale; na Ravni loki kraljuje Naraločnik, na koncu pa Koneč-n:k; v skriti, težko dostopni »Konečki jami« ti Golti odkrivajo v malem, skromen obsegu čuda in lepote Postonjeke ali Škocjanske jame; odprta iZijavka, ki ti reži nasproti iz 6trme, skalnate rebri svetokrižke Oslice, pa te spominja na Potočko zijalko.
Sredi med Plešivcem in Goltmi se dviga Smre-kovcc (1575 m) kot podaljšek in konec Komna (1695 m) in travnatozelenega, skoro planega Travnika (1637 m), ki vsi trije v svoji sklenjeni celoti kot osrednji sklop onih treh vzhodnih karavanških raz-rastkov stoje tudi po svojih oblikah, po svojih značilnih potezah v svojih glavah in vrbeh, po svojih gozdovih in visokoplaninskih pašnikih 6redi med Plešivcem in Goltmi. To so pravzaprav zapadno pohorske kope, vrhovi in planje; nad sklenjenim gozdom, ki se vedno bolj redči v samotne, suho okleščene smreke »komarče«, se preko kopastih vrhov, hrbtov in planjav Smrekovca, Komna in Travnika razprostirajo obsežni planinski pašniki, v nižjih legah tudi travniki, enako kakor na zapadnem Pohorju od Rogle (1517 m) do Velike in Male Kope. In tako je tudi Smrekovec, dvigajoč se sredi na črti med Plešivcem in Boskovcem (1591 m), najvišjo vzpetino v Golteh, gora svoje vrste na vzhodnem koncu Karavank. Tu se ti ni treba bati nobenega prepada, nobene stene, nobene skale. Zaman iščeš na Smrekovcu značilnosti Karavank, Plešivca ali Golti. Smrekovec je pohorska gora, je pohorska kopa v Karavankah, na njihovem vzhodnem koncu tik pred ono zanimivo dolinsko brazdo Mislinje, ki loči apneniške Karavanke od pohorskega pragorovja. To izvanredno značilnost Smrekovca 6pozna izletnik najbolje in najlažje, ako 6e mu bliža in se vzpenja nanj z Dravske strani, iz Črne ali s Savinjske plati preko Golti ali ob Ljubiji, levem pritoku Savinje, navzgor. V globoko zarezanih in ostro izklesanih jarkih in jarugah, skozi katere te Vodijo trde kam-nate poti ob hladnih šumečih vodah v njegovo bližino, ti štrli iz žive vode, iz mladega smrekovja, iz strmih pobočij povsod nasproti goli, ostro izrezljani apnenec v najrazličnejših tvorbah, v iglah, v zobeh, v zijalkah, v začarani deklici, v svetih stopinjah Matere Boije; stara na pol podrta kovačoica v 60-teski, kjer tik pod Oslico in njenim svetim Križem drvi Ljubija proti Savinji, te s svojo poezijo opominja na «Govčkega psnika« Karla Vodovnika, ki je v nemških verzih opeval njo in njeno idilo, ko je v njej vihtel njegov oče težko kladivo nad zvenečim neklom. V stranskem, levem jarku Ljubijinega pritoka, prihajajočega s sedla Kramarice, naletiš na 6kale in kamenje vulksnskega izvora. Simrekovec je namreč ugasel ognjenik in gole, že osivele skale zelenkastega and azila, podobne granitnim kvadrom na pohorskem Velikem vrhu ali onim pri Sv. Arehu, leže tudi še sedaj na zapadnem hrbtu Smrekovca, sredi zelenih pašnikov, sredi gostega borovničevja in baš v avgustu bujno pestro dozorevajočega netečja. Močni izvirki Ljubije so pravcati kraški pojav; tako močno kakor njeni vrelci, more vreti izpod navpične skale ali stene voda samo iz podgorskega jezera,
kojga gladina je mnogo višja nego »o vrelci sami. Celo okleščeno smreko lahko vtakneš v vodno žrelo. Voda sili s tako silo na dan, da požene drevo takoj zopet iz živega žrela. Od tod hodiš skozi pravcati Vintgar; pelje te na vznožje Smrekovca, v Zaloko, kjer imajo Zaločan, Luka, Leskovšek, Sp. in Zg. Brložnik lepa posestva z lastnimi lovišči. Strma vozna pot te mimo Brložnikov kmalu dovede iz pristno apneniških jarkov in jarug v pohorski 6vet Karavanškega Smrekovca. Po »Laški cesti« so nekoč laški drvarji »kuhali« in vozili oglje; sedaj veže ona naš Smrekovec in njegovo okusno kočo z Goltmi preko Kalckega vrha, Kala in Ptfsranka v svetu s pristn m karavanškim obeležjem. Ko pa prekoračiš Laško cesto in stopiš na sedlu podobno ravnico pod vrhom Smrekovca, imaš pristno pohorsko sliko pred sabo. Poševna planica »Roma« je za Smrekovec to, kar je s svojo kočo »Pesek« za Roglo in Pohorje. Trdno podzidana gleda »Koča na Smrekovcu« iz njegovega varstva proti jugu, za,padu in vzhodu; razgled na Savinjske alpe in njihovo predgorje, na Rogatec, na Lepenatko in na Menino planino tekmuje glede učinkovitosti in slikovitosti s pogledom na Pohorje, na Pajki »Kozjak« na Šoštanj in na Šaleško dolino, koje Šaleški podružnici SPD gre zasluga, da je zgradila važno, zlasti za beli šport pre-potrebno »kočo na Smrekovcu«. Gozdna tišina, vonj duhtečih planinskih pašnikov, ubrana pesem glasno
žuborečega vodovoda in poletno zvonjenje pasoče 6e »žvajge«, udarci, pesem in žvenk klepačev, ostrih kos in veselih koscev, ki potem na pravih »žlajfah« z oplenom, žrdjo in s 6Vorom spravljajo seno v dolino, k Ljubnici in Ljubiji, se ti vse zliva v mogočno harmonijo, ki doseže višek učinkovanja, ko si dospel na goli kopasti vrh Smrekovca. Pogled s Smrekovca ti sega na sever preko 6everne, na jug preko južne panoge vzhodnih panog v Karavankah; objema celo Pohorje, proli jugovzhodu Kozjak, Vi-tanjsko-Boško pogorje, Dobrič, Goro Oljko, Stožča-sta gora sv. Križ nad Belimi vodami se dvjga pred Šaleško dolino in njenim Šoštanjem slikovito kakor grad Ostrovica nad Gosposvetskim poljem. Proti severu se ti odpira gorati svet od Olševe, od Obirja, preko Pece do Plešivca in Košenjaka. Koprivno, Kordeževo glavo na Peci, gorsko cerkvico sv. Helene z. grobom srbskega junaka nad Žerjavom in še mnogo drugih cerkvic ti uzre oko. Očaran pa se boš vedno znova oziral na slikovitost, resnost in veličastnost favinjskih alp, na ostro odrezano Ojstrico in košato nabrano Brano in Planjavo. Ko pod Javorjem iz cerkvice sv. Jošta doni večerni zvon do Smrekovca, se ti družita lepota planinskega sveta in milina zvonjenja v zahvalno molitev,
Kakor znane koče in domovi na sosednem Pohorju, ima tudi koča na Smrekovcu V6e pogoje, ki omogočajo daljše prijetno bivanje za odmor in oddih, za turistiko in za smučarje. Za letoviščarje pa, ki so si pokrajinsko in zgodovinsko enako zanimivo Šaleško dolino, Šoštanj, Velenje ali katero vas v njej izbrali za svoje letovanje, je koča na Smrekovcu cilj prijetnega izleta na zapadu, kakor na vzhodu planinski dom »Skaza« pri Sv. Joštu na Pašftecn Kozjaku, pod Špikom.	Dr. F. MUič.
Messidor 1940
Knjiga o italijanskem slikarstvu, ki mi je izmed vseh v moji knjižnici nujbolj pri srcu, ima med številnimi barvnimi prilogami tudi prelepo pokrajinsko sliko Guglielma Ciardija z. naslovom »Messidoro«: gorka in svetla beneška ravnina ob žetvi, z nizkimi modrimi hribi daleč na obzorju; preko travnikov, dreves, rumenih žitnih njiv in zagorelih kmetov razlita popoldanska sončna luč, prihajajoča nekje z rahlo vijoličastega, razgretega nelm.
Messidor, mesec košnje in žetve, deseti v francoskem revolucijskem koledarju, prvi mesec poletja ...
Gledam po globelih, goricah in hribih. Zrak je čist', da zginjujo razdalje, predmeti so jasni in živi, tudi slabše oko jih lahko razbira. Nebo je modro kakor nad planinskimi jezeri, beli oblački plavajo od severa... Davi o prvem svitu je bila huda nevihta, nekje pri Semiču je klestila toča. V polsnu sem poslušni na senu presunljive glasove semiškega zvona.
Ta letošnji messidor!
Ponedeljek je jasen in vroč, v torek pride veter, v sredo je dež, v četrtek se po mrzli noči zjasni... nedelja je soparna in v ponedeljek spet neurje...
Po oi,rovih med dragami se sušijo kotarji sena. Odložim knjigo, vzamem vile in grem obračat. Sonce žge, da me obhaja vrtoglavica.
»Danes bomo pa spravili nekaj pod streho!«
Sediva pri kosilu. Na nebu obstane, se širi temen oblak... in že tleska jo prve kaplje. Pustiva vse skupaj in hitiva k senu. Slišati je. kako se bliža vihar. Seno mečeva v lovnieo, debele kaplje se K*istij9- Z*šuhU grmovje, . zaječi drevje... sapa prevrne lovnieo, raznasa skoraj suho seno. Potem se ulije ploha. Mokra se vrneva pod streho, jed ne diši več niti materi niti meni.
Messidor 1940...
Tam na jugu z.a poljanskimi hribi se slisi zamolklo streljanje: tako si nova železnica krči pot na morje. Tudi od zahoda, izza Kočevske, prihaja grmenje. Ali je to daljna nevihta ali so topovi?
V vasi že mlatijo ječmen, medtem ko se zlata pšenica zadnje ure preliva med zelenimi omejki in rjavimi potmi. Tudi ona je začela kloniti pod srpom. Snoj« romajo v kopice, na gumna... Sinji messidor se smehlja od obzorja do obzorja.
Zarje Vidove so minile, dnevi se krčijo. Ob večerih zašije mesec, zaupnik ljubezni, sel ko-prnenja plava nad vasicami, nad samotami, psi tulijo vanj in se trgajo z verig.
Kdo igra vsak večer v Tu.še vem dolu na harmoniko? Ležim na senu, med suhim travniškim cvetjem, in zastonj čakam spanca. Harmonika gode... umolklc melodije se prebujajo v srcu, tiha in zatrta otožnost zastane v grlu.
Senk... senk... sen k... udarja v nočni tišini bet po železnem svedru pod otavskim viaduktom, kdaj pa kdaj žabobni strel. Ah, ta messidor in idila...
I/, srede vinogradov, gozdičev in pustih dobrav mi sili duša med planine, k Bohinjskemu jezeru, k bistrim potokom. A jaz ostajam doma.,. iz srca gre antena v nedogled. Zemlja še srka kri, žitna polja so poteptana, v zraku in po morjih žanje smrt...
Smrt — kraljica messidorja 1940!
Ali je moralo umreti toliko življenj za neko novo dobo. ki se obeta?
Gledam modre hribe na jugu, ljube in domače kukor otroški spomin, in srce zadrhti: kak božji dur je življenje!
Francoska revolucija je pridrvela ko vihar v dušljive razmere... koliko življenj je pohodila? Napoleon je zgrabil vajeti, rušil stare in gradil nove države, kakor bi bile otroške igrače... koliko življenj je žrtvoval?
Messidor 1940, mesec košnje in žetve... kmetovalec pospravlja, kar je sejal...
Nekdo pa je šel v smrtni žulosti globok p vase in se je zamislil. Gledal je svoja uničena polja in izpraznjene Jggfffc videl oj^j^J^, razdraženo družino okrog sebe.
»Končan je messidor! Začnimo z novim mesecem setve ...«
Veje se tiho majejo v vetru.
Moj Bog, kako daleč, je Bohinj, kako dolgo ga bom še čakal, kako čudovitega si bom ustvaril v sanjah... koliko lepšega nego je v resnici! A kam naj grem izpod tega čistega, modrega neba? Zdaj je messidor, pšenica čaka, da jo povežem v snope... da bo polna žitnica za čas, ki je na pohodu.
Le v mesečini, ko se bo spet oglasila harmonika, bom odšel s svojimi sanjami na potovanje k Bohinjskemu jezeru... in messidor mi bo pel himne sonca, zrelosti in zdravja.
V. Beličič.
Jaroslav Ilašek:
Pošteni najditelj
Ljudem je že nekam v krvi, da sploh ne vračajo stvari, ki jih kdo zgubi.
Dokler še ni bilo časopisov in je človek živel tako rekoč v živalskih razmerah, je sem ter tja ravno tako zgubil kakšno stvar kakor danes.	,
Lovec iz pradavnih časov je izgubil n. pr. kamnitno sekiro, pa tudi raznovrstne druge predmete, ki so jih našli šele čez. nekaj tisočletij, kar nam dokazujejo številne najdbe po muzejih in zasebnih zbirkah.
Ko se je razširila in poglobila splošna omika, je čisto razumljivo nastala tudi potreba, da se uredi pravno razmerje med človekom, ki je kaj izgubil, in onim, ki je izgubljeno stvar našel. Tako je nastul zakon o tako imenovanem »prikrivanju najdenih reči«.
Da bi pa ta postava le ne bila prehuda, so pozneje izdali naredbo o nagradah za poštene najditelje, Poštenost se po tej na red bi nagradi z desetimi odstotki najdene vsote ali vrednosti najdene in poštene oddane stvari.
Ko sem namreč pomoči taval po Pragi, sem poleg nekega jarka našel desetvinarski novec. Takoj Sem šel z njim na policijsko
upravo. Tu sem najdeno vsoto oddal službujočemu nadzorniku in zahteval, da moje hne objavijo po dnevnem časopisju ter mi izplačajo tudi nagrado v znesku enega vinarja.
Policijski upravnik me je pa nahrulil, češ da me že pozna, in siknil samo še dve besedi: »V zapor!«
Zjutraj so me privedli k nekemu gospodu v prvem nadstropju, ki ie brž ^estavil zapisnik in po določilih posebnega kazenskega zakona so me obsodili na globo petih kron, ob neizterljivosti pa na dva dni zapora. Da se okoristim z državo, sem pač moral sprejeti drugi pogoj in tako so me pitali dva dni v celici štev. 4. Vendar sem se pa zaklel, du nikoli več ne vrnem nobene stvari, pa čeprav bi našel ne. vem kaj. Na žalost nisem našel pozneje ničesar več razen solznega otročička v prvi veži, kamor sem zavil z ulice, da bi si popravil trakove na čevljih. Prepustil sem ga, hočeš nočeš, lx>Ij usmiljenim rokam.
Ana Buklova, postrežnica i/. Stresovfc, je šla zjutraj ob petih proti Vinohradom, da bi pri družini, kjer je služila, prala perilo. Ko
Valvazorjeva koča na Stolu
je pri križniškem samostanu prečila železniško progo, se je spotaknila ob neki predmet. _
Nehote se je ozrla nanj in s prirojeno bistroumnostjo je takoj uganila, da je pač usnjata torba.
Odprla jo je in videla v nji razne listine, vsebine pa ni razbrala. Vsa dobrodušna in do krvi poštena je takoj šla na policijsko upravo, kjer je najdene stvari izročila službujočemu uradniku.
Ko je uradnik pregledal vsebino torbe, je prebledel, vstal in z drhtečim glasom dejal Ani Buklovi: »Res. čestitam vam. Našli ste sedem milijonov osem sto še°t in devetdeset tisoč kron, v čekih, ki se lahko takoj vnov-čijo pri »Češki banki«.
Ana Buklova je vsa preplašena gledala policijskega uradnika in za njim ponovila: »sedem milijonov, 896.000 kron.«
»Da,« je resno prikimal policijski uradnik: »7,896.000 kron, kar usedite se, da sestavim zapisnik.«
»Za božjo voljo vas prosim, gospod, pustite me, naj no grem domov,« se je začela jokati Ana Buklova, »jaz vendar prav nič ne morem z.a vse to in na Vinohrade moram iti, da zmencam perilo. Ob tistole torbo sem se pa čisto nehote spotaknila.«
»Ali, gospa, saj vendar ne gre za ne vem kakšno stvar, glavno je. da rešimo spis. Zadevo pač moramo službeno preiskati. Poročali liomo o tem še tiskovnemu uradu in vaše ime se bo bralo v časopisih. Torej, kako se pišete?«
»Marija pomagaj, gospod,« je planila v jok Ana Buklova, »v teli letih, pa takšna sramota! Zjutraj vstajam navsezgodaj in sem poštena ženska, zvečer naj me pa vlačijo po časopisih. Ne, tega res ne prenesem. Vse življenje garam kakor živina, iz Stfesovic hodim na Vinohrade, z, Vinohradov v Liben, povsod samo perem, iz Libna hodim pospravljat v Ulupočep, mož mi vse zapije, otroci so vsi raztrgani, zadnje krilo imnm na sebi — —«
^jaz pae moram sesTavni zaplšniK, nikar
..............I I J _ _ \t~—\A„ nrehivclce b Posaaria. ki s« s posebnimi vlaki vozijo na svoje domove, la so jih morali začasa vojne na
P^^li k£e hancoske beguncc, ki, se 'po dolgotrajnih blodLjah utruieni . svojo skromno prtljago vračajo v svoj. saca-!! »_•><-----— "	vasi. kjer ijn čakajo poiuš^ui uOmO",L
se ne jokajte. Saj vidite, da gre za milijone.«
»Preljubi moj Bog,« je Ana Buklova rjula dalje, »za milijone, pravite. Saj vendar nisem nič naredila! Kaj takega, pa na stare dni! Vesela sem, če si zaslužim oikorijo za svoje male. Zdaj je čedalje dražje in če bi na Vino-hradih rekla, da mi vsaj kronico primaknejo za milo, me vržejo na cesto, potlej pa glej, kje si drugod kaj zaslužiš. Svoj živ dan se mi še ni dobro godilo, ampak tudi ukradla nisem nikoli nič, čeprav sem oprala že ne vem koliko reči.«
»Lepo vas prosim, gospa, pomirite se vendar. Saj gre za deset odstotkov.«
»Z odstotki, gospod, pa ne maram imeti prav nobenega opravka, samo pustite me, da grem,« se je cmerila Ana Buklova, »res ne prenesem tega. In ob sedmih moram biti na Vinohradih, že zaradj perila.«
Uradnik je divje, zastrmel vanjo, udaril s torbo po mizi in zakričal: »Zdaj mi je pa že odveč! Kako se pišete?«
»Ana Buklova, gospod,« je hlipala revica.
»Kje stanujete?«
»A' Stresovicah.«
»Hišna številka?«
»67.«
»Kdaj ste rojeni?«
»Oh, gospod, moja rajna mati — —«
»Vprašam, kdaj ste bili rojeni.«
»Dva in sedemdesetega leta ...«
»Kje?«
»Doma.«
»Ampak kje doma, v Pragi ali na kmetih?«
»Na kmetih.«
»Za božjo voljo, torej kje, v katerem
kraju?«
»V Zbraslavu pri Pragi.«
»Okraj? Glavarstvo? Kaj pa je t vami, gospa, saj mi še omedlite!«
Ko se je spet opomogla, jo je zasliševal dalje in slednjič vprašal:
»Torej zahtevate deset odstotkov? Povejte razločno!«
»Kaj pa mislite, gospod, samo pustite me, da grem.« Moja rajna mati je zmeraj rekla, da poštenost najdlje trpi.«
»Podpišite zapisnik!«
»V liožjem imenu,« je zastokala Ana Buklova in se na široko podpisala.
Kake štiri ure nato se je pri policiji zglasil mlad, skrbno obrit mož, ki je po svoji zunanjosti bil videti Amerikanec.
»Pogrešam,« se je za silo izrazil v domačem jeziku, »svojo usnjsno torbo. Najbrž mi je ponoči kje v kaki ulici padla iz rok.«
~ - - - i0t0( nnvedel značke _____ ___
iti ne gre toliko za denar,
Povedal ie vsoto, navedel značko čeka in pripomnil: »Mi niti ne gre toliko za denar, kakor za važne poslovne beležke o cenenem
nakupu gosjih črev.«
Takoj so sestavili zapisnik in ko so mu sporočili, da se je pošteni najditelj odrekel zakoniti desetodstotni nagradi, je Amerikanec, kralj gosjih črev, dejal: »Dobro.« Nato je odšel, ne da bi sploh vprašal zu naslov Ane Bnklove.
Večerni listi so obširno poročali o po?teni najditeljici, ki je zavrnila taksno l>ognstvo.
Ano Buklovo so pripeljali v bolnišnico, ker jo jc mož. še tisto noč skoraj do mrtvega pretepel, ko je bil v gostilni bral, kaj ie naredila. Iz bolnišnice so jo prepeljali na kliniko za duševne bolezni, od tam pa v norišnico.
(Preverila Nsdu Zs^srjcvu.)
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
Nej reče eden kar če, ampak tu pa mor-ma Idem priznat, de sa čezdali bi kunšten. Prou usak dan bere-itia u časupiseh o no-veh iznajdbah. Kene, kdu b s mislu pred stu letem, de borna Ide lohka kar pu luft letal, koker grabci. Še mn pa, de moba lohka tud pud vudo živel, koker ribe. Pa še velik drugeh reči znatna dondons, ke se nem pred stu letem še sajnal ni ud nh. Svet res napreduje. Pumiselte, kašne kanone sa tud zdej zadne čase znajdel. S tem ta novem kanonem lohka tku deleč strelaja, de sta že sonce in luna u u navarnast. Kar naenkat nam jih znaja dol z neba izbit. Sevede, pol borna pa Ide po celmu svet nuč in. dan u teme. Tu bo za nas hedu naroden. Mestna elektrarna se nam bo pa u pest smejala,' ke bo tku fajn kšefte delala. Lepu vas prosem, tu tud nisa mačkene souze. Že dons Ide tulk enga gnarja za luč vn zmečeja, ke nam še sonce ceu dan tku lepu svet, keder na gre dež, de nam še bouh ni treba z lučja iskat. Kua bo pa pol?
Sej nč na rečem. Tu je čist prou, de sa Ide bi brihten, če b na bla ta nhna brintnast ldem sam u škoda. Zavle mene nej Ide le pu luft letaja, de se saj mal preluftaja. Ampak bomb b na smel dol na Idi metat in jih pubijat. Sej tiči tud pu luft letaja, pa zavle tega nima nubeden škode, še du-pade se nam, ke tku lepu pojeja. Če b tud Ide kera zapel, keder letaja nad nam, b jm bli še hvaležen. Tku b jim pa ploskal, koker u tejatre, keder se jim kašna opera pusreč. Če se Ide pud vudo dober počutja, jim prou ^višen ni nubeden fouš, ampak ti-steh min jim ni treba nastaulat, ke sa za barke strašen navarne. Tu ni kršanska lubezen do bli-ženga, koker sma se že u šul učil. Tu b se jim mogel na usaka viža prepuvedat. Pa prou strogu prepuvedat. Kua je treba Idi ukul prnašat, ke sak rad saj du smrt ževi? Nej boja te ta kunšten Ide saj tulk pameten, de boja začel taka iznajdbe šte-derat, ke boj ldem h nuc, ne pa u škoda. Ce b kdu kašna taka reč znajdu, ke b ldem prou pršla, b jih že člouk ubraitu. Za take iznajdbe, ke ldem sam škoda delaja, jim pa na more bt nubeden hvaležen. Lepu vas prosem, dondons je ja člouk sam tekat na varnem, keder ga pud zemla zakopleja. Tam se lohka šele pusten uddahne, ke grob je ša ta narbl varen zakluniše. Tam šele člouk uživa ta prau mir in pokoj. Ce mu glih kdu dol z groba sveče z lajhterjem pukrade, al pa še clu križ ukrade in ga za star želez preda, s tisi, • ke u grob pučiva, še glihe na stri.
Verjamete, de mene kar srce buli, keder take reči tkula punoč premešlujem, če spat na morem. Al b na blu za use ledi bi pameten, če b začel štederat, kuku b se dal sojmu bliženmu pumagat? Ceu svet bi biu tistmu hvaležen, ke b pugruntu, kuku b se s čluveka smola spraula. Dondons je velik takeh Idi na svet, ke maja ceu soj žeulejne smola. Kamer se ubrneja, gre smola z nim.
Puglejte! Jest mam že smola udkar sem ns svet pršla. Mugoče je tud, de sm smola že s saba na svet prnesla. Tega sevede jest na morem vedet. Mama m je pa že večkrat praula, de sm že na svet prjukala. Mam morem pa že verjet, ke je bla
tekat zraven. Asten, pol sm mela prou gvišen že pred smola, preden sm zagledala luč svela. De mam še zdej smola, pa sama dober vem. Jest že mislem, de se ja na bom nekol znebila, ke se tne tku hedu drži, de na gre z nubena žajfa več stran. Puskusla sm že use, kar m je kdu nasvetvu, pa je use zastoju. Ke sm bla še mejhna, sm že kašna reč tku nardila, de sm bla pol ud mame tepena. Ke sm se umužila, sm mela tud smola, de sm tacga dedca dubila. Sej nč na rečem. Moj mož ni glih slab. Tak pa le ni, koker b ga jest rada mela. Dedec je holt dedec, pa nej bo že tak al pa tak. Glih za sila ga mam že rada. Učaseh ga pa že tku pulom, de ga ceu teden na pugledam. Ce me kej praša, mu sam pukimam, besede pa na guvarim z nim za nuben gnar.
Noja, pa z dedcam b že še putrpela. Tu še ni ta narveči smola. Smola mam še usa drgačna. Puglejte! Zadenč enkat sm s facanetlnam stou pu-brisala, ke sem se tla najnga usest. Jest zmeri stou pubrišem, preden se usedern. Tu sm se pa navadla ud penzjtmistu, ke sm jh že večkat vidla, kuku s štajctihelnam pred klop gor pud Tibuli pubrišeja, preden se najna usedeja. Kdur nima glih šnajc-tihelna pr rok, s pa pred s kasnem časupisam klop pugrne, de se na kašna taka žvau, ke jih nahter kar na klop puzabja, na prime. Kene, nahtere žvali se tku Idi prvadja, de kar na morja žiut brez nh.
Asten, ke sm jest enkat stou vorenk pubrisala, sm pa šnajctihel pr vokne vn iztrepala, de je biu spet tak, koker de b biu frišen. Kumi pa roka s šnajctihelnam vn prv vokne pumulinT, pa že en pulcaj, ke je slučajen stavu glih pud voknam, zarezi nad mana: »Kok se pišete?« Ke sm mu jest puvedala soj ime, ga je pa prec u ene bukelce zapisu, pa še numara na hiš je pugledu in tud zraven mojga imena zapisu. Jest s iz tega nism glih dost sirila, ke sm mislela, de sm mu murde tku ušeč, de se je začeu zame interesirat. Na, čez ene par dni sm dubila pa že s pulcije en cegelc, de morem tulk in tulk štrafenge plačat zatu, ke sm ena cujna pr vokne kar na cesta izprepavala, ke je strogo prepuvedan. Kua m je blu druzga za nardet, koker tih bit, pa plačat al se pa zaprt pestet. Al ni tu smola?
Še nisem čist na ta smola puzabila, pa že spet dubim s pulcije en cegelc, de morem spet štrafenga plačat zatu-, ke nisem pred smeti sežgala, preden sm jih u tist kišt tistmu, ke pu mest z vu-zam smeti pubira, izručila. Verjamete, de sm bla jest kar čist scagana. Kene, dondons pride člouk tku tešku du gnarja, pol ga pa same štralenge vsega pužreja. Glih tulk sm s pr birtšoft pršpa-rala, de b lohka dala čeule putemplat, zdej jih bom mogla pa kar sama s štrafengam putemplat al pa bosa ukul hodet. Zdej nej pa eden reče, če ni tu smola.	.
Pa tu še ni use, kar sm vam tlela puvedala ud moje smole.
Sej mende še pounete, ke sm vam unkat puvedala ud tiste ta stare ženice, ke je tista gespo, zavle nabirajna darou za en križ, u Šelenburgu ulc tku strašen nahrulila, de sa Ide kar skp drl. Veste, tista ženica me je te dni enkat dubila na plač, ke sm glih za ta nou krumpir z ena brainuika glihala. Kar za cekar me je pueukala ,koker kašna stara znanka. Sevede jest ja nisem več puznala, ke s j tekat pr tist afer nism puseben dober u-gledvala. Sm ja pa uprašala, kua b rada.
»A ste že puzabil, kuku ste me čist pu na-doužnem u »Sluvence« nahrulil zavle tiste ta bu-
esm
Križanka
El!		ni	D!	a n			B	BI	fl		BI	B!	fl	fl fl|			fl	fllfl		
fl		t	3	B		n	4	5	6	0	1	iS	•	B		fl	Ul	11	12	fl
m	13			14	fl	15				0	16			17	fl	>8				fl
p		n	11		20			O		O		O	21		22			fl		D
m	23	24	Q	25			0	26		0	27	28	O	29			B	3«		B
ii	31		32				33			0	34		95				36			fl
ii	37			m		B	38			0	K			B		U	46			m
m	41		11	42		43	B	44					D	45		46	d	47		m
m		m	48				49	B		B		fl	50				51	m		d
n	13	52			D	53			B	B	B	54			fl	55			m	m
m	56	H	57		58			fl	59	B	6«	fl	61		62			m	63	n
n	64	65	1!	66			fl	67				68	fl	(9			11	7«		m
n	71		72	m		D	73			O	74		75	B		HI	76			m
m	77			78		79				O	81			81		82				B
13	83				iS	84				0	85				fl	86				B
B		lis	fl	a n			IDIBIH B					fl	lfl	fl fl			lfl	lfl	fl	
gate dame, ke je tla ud mene ubogime, če prou je vedla, de sm sama reva?« m je udguvarila.
»No, al ni blu res glih tku, kol<er sm puvedala? Veste, jes se prou nekol na zlažem, ke vem, de je lagat velek greh,« sm ja prašala.
»Sevede je blu res tku, ampak vi niste puvedal, zakua sm ja jest nahrulila. Kar za špas jest nekol nubenga na nahrulem. Jest sm vesela, če me drug Ide pesteja pr gtnah. Tista gespa sni pa jest glih en dan pred prusila, de b m dala mal kruha, ke sm lačna. Tist dan še nisem mela nč druzga u usteh, -koker ježek in pa tela dva zuba, ke sta m
še ustala. Ona m je pa rekla, de nej grem delat, pa boni za kreh zasležila. Pa je urata pred mana za-laputenla. Drug dan gre pa ona mene prost. — Veste, de se m je tu Iržmagal. Se premal sm ja uzmefjala. Vite, gespa, tak sa dondons Ide. Na-mest de b sami prskučil revežem na pumuč, pa take tehta ja, ke sa sami pudpore pulreben.«
»Tu mate pa prou, mama. Ce b jest vedla, zakua ste ja nahrulil, b se jest prou gvišen u ta reč na utikala. Nekar m na zamerte.« sni se ji jest uprustila, pa en dinarček stn ji u roka utekmla de je mela za kruh.	K- N.
fčV-TEHNIKA
Pečica za praienie mesa
Meso, ki je pečeno na odprtem ognju, odnosno na mreži nad žarečiiu ogljem, je veliko bolj hranljivo in okusnejše kakor meso, ki gu spečemo v ponvi na običajen način, To velja za govedino, teletino in svinjino, pa tudi za perutnino in ribe. Na tu način pripravljeno meso ima boljši okus, poleg tega ga zdravniki tudi priporočajo pri obolenjih želodca, pri sladkorni bolezni itd
Način pripravljanja mesa nad odprtim ognjem sam po sebi je za današnje gospodinjske obrate neprimeren. Pečenja na ražnju si iie moremo misliti v današnji kuhinji, po-suinezne naprave za neposredno pečenje mesa pa so se pokazale v marsikakem oziru nepopolne, čeprav si tehnika tudi tukaj prizadeva, da.bi nudila čim boljše izdelke v čim manjših stroških za tistega, ki jih uporablja.
Imamo več načinov praženja mesa. Najstarejši način je tn, da zložimo meso nad mrežo, ki se nahaja nad žarečim lesnim ogljem. Dšiigi način je način pečenju v dosedanjih električnih in plinskih pečeh. Te peči dovajajo toploto z zgornje strani na meso. Ta način pečenja ima to slabo stran, da posebno na začetku pečenja segreje meso močno na zgornji strani, medtem ko kaplja skozi razjjoke na spodnji strani mesni sok iz mesa. Pri prvem načinu, ki smo ga opisali, to je pri pečenju nad lesnim ogljem pa se zgodi ravno obratno. Meso se na spodnji strani nnglo zapeče, razpoke v mesu se zaprejo in sokovi ostanejo v pečenem kosu.
Sok, ki se nahaja v mesu, vsebuje glavne hranilne snovi mesa, in če ga lahko pri pečenju zadržiino, izboljšamo okus pečenke in njeno kakovost. To je tudi vzrok, da moramo smatrati prvotne pečice na oglje prav za prav kot boljše pečice za pečenje, kakor pa plinske in električne, ki dovajajo toploto od zgoraj: napačno pa je seveda mišljenje, dn izhaja boljši okus nad ogljem pečenega mesa od plamena, ki ga daje lesno oglje.
Če so se kljub prednostim starih pečic na lesno oglje marsikje vpeljale plinske in električne pečice z dovajanjem toplote od zgoraj, je to zaradi prednosti, ki jih daje higijensko čist in nemoten plinski in električni obrat. Poleg tega zahteva zlasti pečica na oglje kurjenje peči, preden začnemo peči, ki že samo na sebi vzame dosti časa in čiščenje gorišča potem, ko smo s pečenjem prenehali, ne glede na to. da ogoreli plini oglja kvarijo zrak, medtem ko je električna ali plinska pečica vsak hip pripravljena za uporabo.
Opisani nedostatki so odpravljeni pri ne-katerUi novih plinskih napravah, ki so tako
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Kraj pri Ljubljani, v smeri proti Notranjski. 4. Majhna grmada, gomila. 7. Uradna listina, tuja beseda za dejanje. 10. Stara oblika veznika. 13. Prav tak, sličen, 15. 1'rislovno določilo kraja, jiomem l)oleg. 16. javni nasad, za|>ovrstje. 18. Šop, snop žita, slame i ki. 19. Tujka, j>omeni nadvse, presežnost, znan pridevek pri radio-aparatih, avtomobilih. 21. Kazati prve poganjke, znake življenja (pri rastlinah). 23 Del vozila, kolesa, negibna točka vrtečega se kolesa 25. Glas, znak. 26. Predlog z 2. sklonom. 27. Prislov, določilo kraja. 29. Nadeja se. 30. Kratici za »lastnoročno« 31. Star germanski bajeslovni ep iz junaških časov. 34. Iztok, izhod, — filozofski nauk, — prehod snovi v plinsko izhlapevanje, — proces razpadanja. 37. Zemlja, ilovica. 38. Beloglavi jastreb. 39. Umetniški izdelek. 40. Pravilno telo šestih enakih ploskev, znak pri merjenju prostornine. 41. Kemična označka za primo 42. Število. 44. Vrsta linionskega piva v steklenicah, 45v Jeza, srd. zloba. — star slovanski polbog. 47. Kemična označka za prvino (Berili|). 48. Postaja, počivališče, del določene razdalje, opravila, n. pr.: dela se vrše v več... 50 Oseba iz Smetanove opere »Prodnnn nevesta«. 52. Pojč. zaužije. 53. Kratico pri naštevanju, i»onavl janju. 54. Bolečina, žalost. — kraj na otoku Braču. 55. človek te vrste ne manjka nikjer, včasih so jim roke sekali. 57. Domače žensko krstno ime. 61. Slabe volje, nepfv^ten za družbo, 64. Začetni črki
imena in priimka prvega slovenskega dramatika (Matiček se ženi, Županova Micka). 66. Turški dostojanstvenik. 67. Kum, — oddaljenejši, nepravi sorodnik —■ krstni, birmanski... 69. Zgodov. mesto v Dalmaciji, sedež škofije. 70. Sedemnajsta m šesta črka v abecedi. 71. Znak na igralnih kartah; bodljaj, 73. Znamka čistilnega sredstva. 74. Preprosto orožje; del krogo-vega oboda. 76 Vrtno orodje. 77 Nečesa s pridom se poslu žiti. 60. Stojalo, del oltarja v pravoslavnih cerkvah. 83 Slovenska reki izpod Triglava 84. Kratek popis. 85. Skupno ime za posebno strupene kače, kakor kobra, naočarka i. dr. 86. Drugo ime za vrtno gredo.
Navpično: 1 Nesrečna žena grofa Friderika celjskega, ki jo je njegov oče Herman dal umoriti. 2. Veznik. 3. Pravijo, da je zlato; znanstveni mesečnik, reviia Leonove družbe. 4. Ustanovitelj perzijskega kraljestva; njegovega soimen joku, »mlajšega«, ubil brat Artakserks. 5. Pamet. 6. Ljubka divja vodna ročka, doma po stoječih rekah. 7. Drugo ime za lekarnnrja. 8. Kemijska označka za nrvino. 9. Trčenje. 10. Hoditi, nameniti se.'It. Niknlnicn. 12. 1'riprn-ven, primeren za rabo. 14. Rodovniško oblačilo (2. sklon), 15, Tuja beseda za kosilo, popoln obed. 17. Slovenski politik iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. 78. Sorodno slovansko ime za družinskega poglavarja. 20. Zemeljska polobla 22. Slovenski skladatelj (Benjamin): mariborska pevskn žujia se j>o njem imenuje, 24. Kjer je največja..., je božja roka najbolj mila
(pregovor). 26. S tremi ploskvami obdan koničast prostor. 28. Beg. zazpustitev bojnega prostora. 30. Drag, mil. 32. Besedica, ki pomeni prihodnost, odlašanje. 33. Petnajsta in devetnajsta črka v abecedi. 35. Trgovska kratica »unno passato« (preteklega leta). 36. Ik. 42. Del bivališča, prepreka. 43. Še najbolj človeku podobna žival. 45. Vrsta metulja; prva slovenska spevoigra. 46. Vrsta svilenega blaga — atlas. 48. Prva številka. 49. Drugo ime za očeta. 50. Rumeno-kljuni ptič; komad; slovenski kipar in slov zgodovinar. 51. Rastlina, ki se uporablja v industriji, 56. Drugo ime za zelje. 58. Predstava na odru; vrsta zabave; glasba. 59. Kruh, ki ga vsak za vojaka sposoben moški jc. 60. Grenka zdravilna rastlina; Prelovčeva pesem. 62. Mirno! Miri 63, Splošno zastrupi jen je, ki je večinoma smrtno. 65, Listnato drevo, simbolj naše vaši. 67. Znana besedica iz Hamleta — obstati, ali ne? 68. Del človeškega telesa. 70. Težko vidna stvar, ki se vsede j>ovsod, gospodinje se nanj jezijo, na cesti sili v nos in oči. 72. Opravek, izdelek težkega rokodelca; v prenesenem pomenu značilnost, vrsta. 73. Sova uharica. 75. Krajša oblika izraza, ki pomeni brž, hitro. 76. Oblika glagola biti. 78. Egiptovski bog. 79 Besedica kot pri 32. navp. 81. Besedica, s katero nudimo, označka za komično prvino. 82. Kratica besede »Slovenec«.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Deseti brat. 10. Skok. 13. Klima. 18. Astra. 19. Lear. 20. Plah. 21. Hvalim. 22. Ikra. 23. Mirk. 24. Grom. 25. Vrat. 26. Zlo. 27. Mit. 28. Leča. 29. Blok. 30. štor. 31. livar. 32. Om. 33, Sofh. 54. Glas. 35. Očim. 36. Bron. 38. Muza. 39. Grad. 40. Ibis.. 41. Hren.. 42 Ko. 43. Zala. 44. Srež. 43. Snet. 46. Vlak. 47. Rop. 48. Ela. 49. Oreh. 50. Šved. 51. Neon. 52. Rama. 53. Utečen. 55. Klic. 56. Kajn. 57. Bakar. 58. Salem. 59. Osat. 60. Ilerodijada.
Navpično: 1. Daimon. 2. Eskim. 3. Strt. 4. Era. 5. Ta. 6. Ilica. 7. Bera. 8. Rak. 9. Ar. 10. Slok. (t. Kam. 12. Oh. 13. Kvar. 14. Lat. 15. II. 16. Milan. 17. Amor. 20. Prosinec. 21. Urom. 23. Meča. 24. Glad. 25. Vtis. 26. Zvon. 28. Loža. 29. Blaž. 30. Ščit. 31. Krok. 33. Sula. 34. Greli. 35, Obed. 36. Bran. 37. Sopara. 38. Malta. 39. Grem. 41. lllond. 42. Komad. 43. Zeus. 44. Srem. 45. Svit. 46. Vejo. 47. Raka. 49. Oče. 50. šlo. 51. Nar. 52, Raj. 54. El. 55. K. s. 56. Ke. 57. Bi.
Zlogovnica
zgrajene, da jamčijo za to, dn je peč. hitro pripravljena in da je način pečenja pravilen. Tvrdka, ki izdeluje te nove peči, jc način njihovega delovanja dala patentiruti. Osnova pri tej peči jc v tem, da se naboja meso na primerni rešetki, skozi katero teče od spodaj navzgor slruja toplega zraka. Temperatura tega zraku znaša na mestu, kjer pride zrak v do-tiko z mesom, 500 do 606" C. Ta temperatura je višja kot pa temperatura, ki nastopa v isti višini pri pečici na oglje. Visoka temperatura pri novih pečeh za pruženje |M)vzroča, da se razpoke pri mesu že takoj v začetku praženja zaprejo Kljub visokim temperaturam pu ni trebu peči pred začetkom počenja nič pred-revati, ampak je takoj pripravljena za jicko.
Razumljivo je, du se nu ta način doseže velik prihranek na času in na gorh u, no glede na to, da sc ohranijo v mesu v polni meri tudi vse hranljive sestavine. Za večje obrate, kakor n. pr. restavracije, je veliko važnosti zlasti dejstvo, da je pečica takoj pri-pravljena za peko. Ni treba torej, da bi gorela ves čas preko poldneva ali pu ves večer, če se jedi v njej pripravljajo sum« v določenih časovnih prilikah.
V opisani pečici se doseže potrebna struja vročega zraka na zelo preprost način. Do rešetke, na kateri ležijo kosi mesa, vodi primerno dolg kanal, ki je luhko zakrivljen v vodoravno smer, če tako kaže potreba z ozirom na prostor. V dnu kanala so razmeščeni plinski gorilniki po vsej površini dna. Kadar prižgemo gorilnike, nastane po cev i, ki vodi do rešclke, struja vročega zraka, ki vodi toploto nepretrgano preko rešetke, tako rla prihaja toplota kakor pri pečici na oglje od spodaj. Po navadi dovajamo toploto tako, da ima dovodni kanal pod rešetko kot 90", ki ga obrne v vodoravno smer. V tem kolenu je ograjena ponev, v katero pada mast, ki utegne kapljati iz mesa na rešetki. Vroči zrak gre mimo ponve. Zato prihaja na j>onev lahko samo r plota, nastala zaradi izžarevanja struje mimo tekočega zraka in je izgorevanje masti in olja. ki se nabira v jKinvi, nemogoče. Tako jc neprijeten dim in duh, ki nastaja pri takem praženju, žc pri takih napravah, ki niso priključene na dimnik, omejen na, minimum.
Sestavi iz zlogov; a, af, bens, ?a. dan, gn, hod, i. ka, ka, le. li, lo, men, na, na, ne, no, o! pis, ri, ru, sač, so, ti, u.
Besede sledečega pomena:
1.	Učenčevo domače delo.
2.	Kontinent, poln kolonij.
3.	Sloviti flamski slikar.
4.	Lepo vedenja.
5.	Vsakodnevna potreba kulturnega
človeka.
6.	Mnjhna bolezen.
7.	God.
8 Človek, ki si z bremenom služi kruh. 9. Otočje med Ameriko in Kvrop. Prve črke dobljenih besed povedo nekaj, kar naročniki radi pozablja
V preteklem tednu so planino iz vrst prvorazrednih slovenskih amaterjev iztrgale dr. Julija Gabrovška, odvetniškega koncipienta v Krauju. Tokojni spada v generacijo šahistov, ki so v zadnjem desetletju dvignili Ljubljanski šahovski klub v najmočnejši šahovski klub v državi. Med slovenskimi šahisti je bil zaradi svojega lepega značaja zelo priljubljen, članom LŠK pa je bil zaradi svoje discipliniranosti in privrženosti h klubu eden najdragocenejših klubskih tovarišev. Kljub temu, da ga je v zadnjih letih poklicno delo skoraj povsem odgnalo od šaha, je še vedno tu pa tam našel pot k priljubljenemu športu iz štu-dentovskih let. Med slovenskimi šahisti, posebno onimi iz iste generacije, mu bo ohranjen trajen spomin.
Turnir Hrvatske šahovske zveze v Borovu jo končal z zmago mnogo obetajočega člana Amaterskega šahovskega kluba v Zagrebu, Braslava Kuharja, ki je s tem dobil naslov mojstra HšZ. Mladi mojster je prvič dosegel važnejši uspeh na amaterskem turnirju v Osijeku, kjer je delil prvo in drugo mesto z mojstrom Lešnikom. _ Lansko leto se je na amaterskem turnirju v Zagrebu kvalificiral za finale, tado je potem odpadel in dosegel slabši uspeh. Na turnirju v Borovu jo iz 15 možnih točk dosegel 13, t. j. 86.6%. Drugo mesto z 12 in pol točke je dosegel znani šahist inž. Feuer, ki je bil ves čas turnirja najnevarnejši Rabnrjev konkurent. Slede Licul 11 in pol, Horvat in Schreiber 9 in pol, B. Savič 8, B. Fi-lipčič 7 in pol, Bogateč, Muždeka in VVeiss itd. Ob zaključku turnirja.sta odigrala v Borovu znana hrvatska mojstra prof. dr. Astaloš in Vukovič siinultanko proti 20 igralcem in sta 10 partij dobila, eno pa remlzirala. S prireditvijo v Borovu je HŠZ krepko stopila v življenje.
Srbska šahovska zveza je bila pred kratkim ustanovljena v Belgradu. Za predsednika je bil izvoljen univ. prof. dr. Ni ko Miljanič, za tajnika pa šahovski mojster dr. Peter Trifunovič. S tem je jugoslovanska šahovska organizacija razdeljena na tri zveze, katerih medsebojno razmerje bo določeno na občnem zbor JšZ v avgustu v Celiu.
V spomin velikega mojstra Čigorina, od katerega rojstva je pred kratkim minulo 00 let, prinašamo danes partijo z Arnoldom. Oba mojstra sta igrala partijo na slepo.
Arnold : Čigorin
1. e2—e4, e7-e5; 2. Sg1-f3, SbS-cfi; 3. Lfl —c4, Sg8—16; 4. Sf3—g3 (beli na ta način sicer dobi kmeta, toda je vse sumljive vrednosti, ker pride črni do močnega napada), d7—<15; 5. e4 Xd5, Sc6—a5; 6. Lc4_b5+, c7—cli; 7. d5Xc6, li7XcO; 8. Lb5-e2, b7—li6; 9. Sg5—f3. eo—el; 10. Sf3-e5, I)d8—c7; 11. J2—f4, Lf8—dO; 12. d2 — d4, 0—0; 13. 0—0, c6—c5; 14. c2—c3. Ta8—b8; 15. Sbl—a3, c5Xd4; 16. Sa3—bo, Tb8Xbo (Čigorin s to kombinacijo dokaže, da mu tudi brez pogleda na desko konhiniranje ne dela težav; 17. Le2Xb5, l)c7—hO; 18. a2-a4. d-l-d3+; 19. Kgl—lil, a7 —aO; 20. Sea—c4, Sa5Xc4; 21. Sl>5 Xc4, Lc8-g4; 22. a4—a5, DbO—a7; 23. Ddl— a4, Lgl—e2; 24. Tfl—el. Sf6_g4 (črni grozi s tako zvanlm udušenim matom); 25. h2—h3, Da7 —f2 (črni je vdrl v belo pozicijo, tako da je njegov napad že nevzdržen. Sedaj grozi ne samo DXel+, ampak tudi Df2—g3 z matom v nekaj potezah); 26. Lcl—d2, Ldfl—c5 (enostavneje bi bilo Df2—g3, z igrano potezo pa pripravlja črni še lepšo zaključno kombinacijo); 27. LclXf"+, Tf8Xf7; 28. Da4-e8+, Kg3-h7; 29. DrSxf7, Df2Xg2+ (z Df2—g3 bi bil beli sicer tudi mat, toda Čigorin očividno hoče igrati še boli elegantno); 30. Khl Xg2, Le2-f3+; 31. Kg2-fl, Sg4—f2 mat. Za slejio igro jo igral črni izredno.
M £A D / SLOVENEC
Razočarani muc
Dobra bo pečenka: vrabec ali miš.
Muc, le hitro skoči, da jo prej dobiš!
Varčuj v mladih letih
(Resnična zgodba.)
O presneta smola: muc zaman hiti. Z batino na hrbt" hitro odbeži...
Neki kmet je nakopičil v svoji kašči velik kup žita. Bil je pameter in varčen gospodar. Saj bi žito lahko prodal in si prislužil lepe denarje. A preudaril je, da je bolje, če leži žito v kašči, kakor da bi štel rumene zlatnike. Za dobro letino pride slaba — tako je modroval. Tiste čase ni bilo hudega na svetu. Vsega je bilo dovolj; niti najstarejši ljudje niso pomnili, da bi kakšen berač od lakote umrl. Toda kmet je vedel — saj mu je pravil njegov ded — da so bili nekoč na svetu časi, ko so ljudje grizli travo in kuhali koprive, da niso pomrli od lakote. Bog ve, ali ne pride spet takšna stiska, kajti ljudje so preveč samopašni in lahkomiselni. Kako prav bi mu prišlo žito, če bi povsod zmanjkalo živeža! Sklenil je, da bo vse odvišno žito shranil v svoji žitnici — kašči.
Ni pa vedel dobri možak, da se je od nekod priklatila v deželo sestradana miš, ki si je v bližini njegove kašče zgradila tesen domek. Iz svojega gnezda je vrtala rove na vse strani: v kuhinjo, v izbo, v hlev. Rovi, ki jih je izdolbla s svojimi ostrimi zobmi, so se vili križem kražem pod zemljo. Ni trajalo dolgo in njeni sprednji zobje so izvrtali prekrasen rov skozi leseno tramovje do kmetove žitnice. Segal je prav v sredino žitnega kupa in tako je miš v svoje nepopisno presenečenje doživela, da so žitna zrna kot zvezdnati utrinki deževali v njeno gnezdo. Naj jih je zgrizla, kolikor jih je hotela, nikoli jih ni zmanjkalo. Kakor tista denarnica brez dna, ki so jo revnemu Janezku podarili dobri palčki: komaj je vzel zlatnik iz nje, že je bil drugi na njegovem mestu. Tako je bila tudi denarnica naše miši — njena žitnica — zmerom polna.
Seveda je o bogastvu naše miši, ki je postala zelo ošabna, kmalu zvedel veš mišji svet. Staro in mlado, vse kar je bilo mišjega rodu, je drvelo v gostoljubno hišo. Vsaka miš je hotela biti njena prijateljica. Venomer so jo obiskovale in jo spraševale o njenem zdravju. Hvalile so jo na vse pretege in se kar niso mogle načuditi njeni lepoti in dobroti. Naši znanki je bilo to hvalisanje kakopak na vso moč všeč. Kar žarela je od sreče, da jo vsi tako ljubijo in spoštujejo. S polnimi rokami je razdajala svoje premoženje, saj je bila trdno prepričana, da ji je sreča naklonjena in za zrnje nikoli ne bo nehalo padati kot mana z neba. se na misel ji ni prišlo, da bi bilo dobro kaj prihraniti za prihodnji dan.
Reva je bila v svoje bogastvo tako zaverovana, da ni slutila, da je na svetu prav tedaj nastala
V detelf o se je skril...
S Petrom sva bila že od mladih nog neločljiva prijatelja Vedno sva tičala skupaj. V šoli sva sedela v isti klopi in drug drugemu 6va pomagala bistriti butice, če nisva znala učitelju prav odgovarjati. Sicer pa nisva imela nikoli časa, da bi si urila možgane z veliko učenostjo, kajti v najinih glavicah so rojile vse drugačne in bolj zanimive misli: kako bi prišla do sosedovih hrušk, ne da bi naju skopuški 6oscd sklatil z drevesa; kako bi ušla skrbni mamici in se šla gugat na trhlo jelko ob potoku, kar bi bil jaz kmalu plačal z življenjem; kako bi 6tari muci privezala ponev na rep, da ne bi mogla splezati na drevo, ko bi tekel za njo dedov Sultan — in še 6to in sto podobnih norčavosti. Seveda sva jo marsikdaj bridko izkupila, ko je pela očetova leskovka svojo mašo po najinih hrbtih. Kljub temu se še danes rad spominjam raznih prismodarij, ki sva jih uganjala v strah in grozo domače vasi. saj so bile vendar le nedolžne otroške šale brez hudih posledic. Samo nekega dogodka iz mladc6ti, ko bi moj prijatelj kmalu plačal šalo s svojim življenjem, 6e še danes z grozo spominjam.
Nekega dne sva se z očetom peljala na lojtrskem vozu na polje. Oče je kosil deteljo, midva pa sva mu pomagala po svojih močeh, kakor sva vedela in znala. Peter je grabil deteljo na kup, jaz pa sem jo z vilam metal na voz. Rada sva očetu pomagala, saj je bilo to najino najljubše opravilo. Ko je oče pokosil vso deteljo, je položil koso ob njivi na tla in prišel k nama, da smo deteljo hitreje naložili na voz.
Oče je vpregal konje, s Petrom pa 6va se med tem podila okoli voza, se skrivala zdaj pod vozom, zdaj za drevesi — z eno besedo: imenitno sva si preganjala dolgčas Tedaj me je fx>klical n.oj oče in mi naročil, naj prinesem koso, ki jo je pustil na drugem koncu njive Ko sem jo prinesel, ni bilo Petra nikjer. Klical sem (>a na vse grlo, toda odgovora ni bilo. Iz-
ginil je brez sledu, kakor da bi se v zemljo udri. Misli sem, da se je skril v bližnje grmovje, oče pa je menil, da se bo že prikazal, ko se bomo odpeljali. Vpil, klical sem in gledal na vse strani, da bi ga našel Med tem je oče pripravil voz za odhod. Položil je vile in grablje na voz, potem pa je zagrabil še koso in jo zasadil y deteljo ..,
Strašen krik! Z grozo sva z očetom opazila, da se detelja na vozu premika. Kdo bi popisal najin strah, ko 6e je iz detelje izmotal Peter, ves trd od bolečin. Očetov obraz je bil bled ko sneg. Komaj je prišel toliko k sebi, da je Petru pomagal z voza. V prvem trenutku se mi je zdelo, da vidim kri. A k sreči je bil Peter le lažje poškodovan. Razen luknje v hlačah, majhne ranice in nekoliko 6trahu — je odnesel zdravo kožo. Oče se je zaradi tega tako prestrašil, da se je kar sesedel. Ko se je nekolko opomogel, je dal Petru dober nauk, ki si ga je le-ta zapomnil za vse življenje.
Francoščina
»Striček, zdaj se v šoli učimo tudi francoščine«, se pohvali Metka.
»Lej, lej,« se čudi stric. »Ali mi lahko jjoveš, kako se francosko reče osel?«
»Striček, oslov se pa v šoli še nismo učili!« se odreže Metka.
Snažen ofroft
Mati: »Francek, ali si se že umil?« Francek: »Seveda, mama — že včeraj!«
grozna lakota in da so ljudje cepali kot muhe. Nič ni vedela, da je postalo žitno zrnje tako drago, da so zanj ponujali palače. Vedel pa je to in na svoji koži bridko občutil naš kmet. Hvalil je Boga, da je bil v dobrih letih tako pameten, da je žito shranjeval za slabe čase. Prišel je čas, o katerem mu je j>ripovedoval ded. V skrajni sili je odprl svojo žitnico. Kdo bi popisal njegovo žalost, ko je videl kako se je žitni kup znižal. Kaj bi mu ne bilo hudo za izgubljenim žitom, ko je vedel, da vsako zrno pomeni življenje. Toda slednjič se je vendarle potolažil in zahvali! Boga, da mu je vsaj še to ostalo. Globoko je vzdinnil in menil, da je pač treba zrnje spraviti na bolj varen kraj.
Kmet je nosil zrnje iz kašče v hišo, miši pa so imele sijajno gostijo. Tako so bile zaverovane v žrtje in pitje, da nobena ni slišala kmetovih korakov. Naša znanka se je tako najedla zemeljskih dobrot in se do blaženosti naužila hvalisanja sosed, da je od je od sladkega ganotja zaspala. Na srečo je bila med razigranimi gosti pametna miš, ki ji ni bilo mnogo do zabave, ampak je v svoji previdnosti prisluškovala na vse strani. Tako je zaslišala tudi kmeta, kako premetava vreče z žitom.
Splezala je na streho, pokukala s podstrešnega okna v kaščo in videla, kaj kmet počne.
Kmalu na to je na vso sapo prihitela v slavnostno dvorano naše gostiteljice in vsa razburjena povedala svojim tovarišicam, da spravlja kmet žito drugam, ker je na svetu zavladala velika lakota. Kajpak so se miši razbežale na vse strani in se niti malo niso zanimale za svojo gostiteljico, ki je še vedno sladko spala.
Ko se. je miš drugega dne zbudila, se je na vso moč začudila, da ni nikjer nobene sosede. Do-
slej je bila vajena, da so se venomer vrtile okoli nje in se ji dobrikale. Zdaj pa na lepem vse prazno. Kar strah jo je bilo. Glasno je začela tarnati:
nje in se
»Kje ste, prijateljice moje? Kaj se je zgodilo? Zakaj sle zbežale od mene?«
Toda vse tarnanje ji ni nič pomagalo; prijateljic ni bilo nikjer. Ubožica ni vedela, da muhe silijo na med samo toliko časa, dokler ga je kaj. Čutila se je tako osamljeno, da ni več strpela v svojem gnezdu. Stekla je po dolgih hodnikih svojega podzemskega kraljestva in pokukala v beli dan. V svojo nepopisno grozo je videla, da je na svetu zavladala takšna lakota, da so ljudje pozabili svojo govorico in znali samo še eno besedo, ki je kakor slap grmela, iz ust: Kruha! Kruha! Kruha!
Vsa razburjena je zbežala nazaj v svoje gnezdo in njena prva misel je bila: Založiti se moram z žitnim zrnjem, da ne umrem od lakote! A našla ni niti enega zrna več. Splezala je skozi luknjo v kaščo in prebrskala vse kotičke, toda zaman: zrnja ni bilo. Polastil se je je obup. Raztrgala je svoja oblačila in toliko časa s svojo neumno glavo butala ob zid, da je obležala mrtva.
Varčuj v mladih letih, da ne boš stradal v starosti!
STRiCKOV KOTIČEK
Predragi Kotičkov striček! — Z velikim veseljem sem prejela Tvoje pismo, obenem pa se Ti zahvaljujem, da nisi vrgel mojega pisemca v svoj koš.
Vprašal si me, zakaj se fužinsko kladivo imenuje norec. Fužinsko kladivo se zato imenuje norec, ker dela za pet človeških moči. Vrh tega pa pije tudi vodo.
Prisrčno Te jx>zdravlja Ida Vrščaj, učenka V. razr. na Mirni.
Draga Vida! — Za prijazno pojasnilo se Ti v svojem imenu in v imenu vseh kotičkarjev lepo zahvaljujem. Torej takšna je ta reč s fužinskim »norcem«! Zato, ker opravlja delo petih ljudi, ga imenujejo norca. Z drugimi besedami se to jiravi, da je nor vsak, ki gara in se poti za — druge. No, v vsakem primeru to menda ne drži. Kaj pa družinski oče, ki v potu svojega obraza služi kruh za kopico otrok? Ali je tudi ta norec? Jaz bi rekei, da je trpin in ne norec. Pač pa jc nor tisti, ki svojemu gospodarju grabi na kup bogastvo, sam pa je pri tem reven kot ecrkvena miš. Se kaj se oglasi!
Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku in Te lejx) prosim, nikar ne zavrzi mojega pisemca.
Doma sem iz prelepega Iga. Menda dobiš danes prvo pismo iz naše vasi. Jaz sem se pa kar ojunačila in Ti poslala to pisemce. Ali si že kdaj videl našo vas? Mislim, da ne. Povabim Te, da si jo prideš ogledat. Ne daleč od Iga je Iški Vintgar. Drugič kaj več.
Za mlade risarje
Ko je Kotičkov striček pregledoval zvrhan kup pobarvanih češenj, je globoko pmžiral sline in vzdihoval: »Škoda, škoda, da niso zaresne! Ali bi se z njimi jjosladkall« Pa se je moral sprijazniti s mislijo, da ima pred seboj češnje iz papirja in se lotili kočljive naloge, katerim trem risarjem bi prisodil nagrado. Dolgo, dolgo je strokovnjaško presojal poslane slike, potem pa je zamižal, segel z roko med kup in privlekel na dan štiri slike. In «e je izkazalo, da je bilo »žrebanje« kar pravično: omenjene štiri slike so med najlepšimi, ki jih je prejel. Srečno naključje je torej prisodilo nagrado naslednjim štirim mladim risarjem:
1.	Mirko Kelbel, Ljubljana, Moste, Poljska pot 89.
2.	Ivana Bizjak, učenka V. razr., Torovo 3, p. Smlednik.
3.	Majda Kadunc, učenka III. razr., Ljubljana, Zalokarjcva 2.
4.	Nada Dolcnc, Ljubrjana, Stari trg 11.
Vse druge »češnje« je Kotičkov striček s težkim srcem podaril svojemu košu, ki se z njimi masti še zdaj. Naj mu dobro teknejo I
Tudi slepa kura zrno nafde
(Po narodni pripovedki.)
Vsevedež je bil v hudih škripcih. Zaman si je ves dan belil glavo, kaj bi utegnilo biti v omari. Ves poparjen je hodil po sobi sem in tja in tarnal:
»Le kakšen zlomek me je pricitral na ta grad! Zdaj mi gre za kožo...«
Že se je dan nagibal v zaton, Vsevedež pa je še zmerom zastonj ugibal, kaj nuj bi bilo v omari. Vzdihnii je na glas, da bi se zasmilil kamnu na cesti:
»Oh, ti nesrečni Boštjan! Niti v sanjah si ne bi mislil, da boš kdaj ves dan zaprti«
Pri tein je knkpak mislil samega sebe, kajti bilo mu je prav tako ime kot graščakovemu služabniku v omari...
Njegovo javkanje je slišni graščak, ki je ves dan prisluškoval pri vratih. Ostrmel je od začudenja in stopil v sobo. Odprl je omaro, napodil služabniku Boštjana iz nje in rekel Vsevedežu:
»Prvo nalogo si rešil. Zahvali Boga, drugače bi ti zda jle grajski psi jiošteno ustrojili kožol« ln Vsevedež je na tihem res hvalil Boga, da mil je tako čudovito pomagal iz stiske. Graščak pu je znova povzel besedo: »Še dve reči inoraš uganiti, če hočeš dobiti mojo hčerko za ženo. Pripravi se na jutrišnji dun!«
Drugo jutro ga je dal poklicati na grajski vrt. Sredi vrta je stala uta, ki jo je stražilo dvanajst oboroženih mož. V uti pa je stala kletka, v kateri je bil skrit vrabec. Kletka je bila zagrnjena s širokim prtom, da ni mogel videti nihče, kaj je v njej. Graščak je velel;
»Ugani do večera, kaj je v lopi, če hočeš samemu sebi dobro!«
To rekoč je graščak odšel nazaj v grad in se skril pri oknu za zaveso, od koder je mogel videti in slišati vse, kar se je na vrtu dogajalo.
Vsevedež je kot izgubljen kolovratil po vrtu in nnpenjal možgune, kuj bi utegnilo biti v lopi. Ko je sprevidel, da mu ničesur pametnega ne pride na misel, je jezno zarentačil: »Ti preklemanski vrabec ti!« To je bila njegova najljubša vsakdanja kletvica.
Graščak pa, ki je pri oknu oprezoval in poslušal, je bil prepričan, da je Vsevedež s svojo modrostjo izvohal vrabca v kletki. Čemerne volje je stopil na vrt in ukazal hlapcem, naj dvignejo prt nud kletko. Lahko si mislite, kako je Vsevedež zazijal, ko je v resnici zagledal vrabca v kletkil
»Sreča mi je naklonjena ...,« se je v mislih razveselil in znova zahvalil Boga.
Graščuk pa je z mračnim obrazom stopil preden j in grozeče rekel:
»Dve stvari si ugnnil, zu tretjo se jiu pod nosom obriši! Pripravi se na jutrišnji dun!«
Naslednjega dne je bil Vsevedež povabljen na kosilo. Nič kaj prijetno mu ni bilo pri srcu, ko je sedel za mizo, kjer so bili že zbrani graščak, graščakinja in njuna hčerka. Pa se je na tihem tolažil, du mu bo Bog tudi tokrat pomugal iz stiske, kakor mu je že večkrat. Graščak in graščakinja sta z velikim tekom
zajemala imenitne jedi, ki so jih služabniki prinašali na mizo. Vsevedežu in njegovi izvo-ljenki pa kosilo nič kaj ni dišalo. Vsevedež je s strahom in trepetom čakal, kdaj pride na vrsto tretja naloga, ki jo mora rešiti, če mu je življenje ljubo
Ko je bilo kosilo končano, je graščak ukazal služabniku, naj prinese nn mizo pokrito skledo, ki je bila že pripravljena v grajski kuhinii. Služabnik je skledo jjoslavil na sredo
mize in odšel. Graščak je Vsevedeža škodoželjno pogledal in velel:
»Uguni, kuj je v tej skledi! Če uganeš, dobro, če ne uguneš, te bodo hlupci premlatiti, du boš črn.«
Vsevedežu se je kar pred očmi zavrtelo, takšen" strah gu je obšel. Pozabil je, da sedijo zraven njega graščak, graščakinja in njuna hčerka, in zaturnal je s pretresljivim glasom:
»O ti ubogi ščurek, zdaj si pa v kaši!«
Pri tem je mislil samega sebe, kajti v krstnih bukvah je bilo napisano črno na belem, da se piše Boštjan Ščurek...
Graščak tega ni vedel in se je neznansko zavzel. Prepričan je bil da Vsevedež v resnici vse ve in ugane. V skledi, ki je ležala na mizi, je bila namreč prav zares kaša, sredi nje pa je ležal velik črn ščurek...
Kaj je hotel graščak? Dane obljube ni hotel snesti, ker je bil poštenjak od glave do nog. Prijel je svojo hčerko za roko, jo narahlo potisnil k Vsevedežu in reke*:
»No, pa se imejta, če drug brez drugega ne moreta živeti! A to ti povem, dragi zet: tvojega pohajkovanja jx> svetu je z današnjim dnem konec. V gradu ostuneš, da bom imel po smrti naslednika.«
Vsevedež bi bil najraje kar zavriskal od veselja. Pa se je premagal in se nn tihem znova zahvalil Bogu za vso milost in dobroto.
Čez nekaj dni so v gradu priredili imenitno svatbo. Na pojedino sem bil povabljen tudi jaz in sem se dobrih reči najiapcal tako da sem še danes si'.
Kaj naj še povem? Nemara to, du je Vsevedež do smrti srečno in zadovoljno živel ob strani svoje mile ženice. grnSčakove hčerke in da je nn koncu svojega dnevnika, v katerem je imel popisano svoje življenje, zapisal z velikimi, debelimi črkami:
»Tudi slepa kura zrno najdtl« Konec.
Mnogo pozdravčkov Ti pošilja Vida Čeme, Ig pri Ljubljani.
Draga Vida! — Kar nerodno mi je priznati, da vaše prelepe vasi še nikoli nisem videl, čeprav leži tako rekoč pred nosom Ljubljane. A obljubim Ti pri svoji bradi in pri svojem edinem lasu na glavi, da si jo bom ogledal ob prvi priložnosti, ki se mi bo nudila. Ižanci slovijo po svoji prebrisanosti in bi jih zato kaj rad od blizu poznal. Nekaj njihove prebrisanosti tudi ineni ne bi škodilo. Prosim Te, povprašaj, kdo bi mi je mogel prodati kakšna dva kilograma; več si jo ne upam kupiti, ker je gotovo draga kot žefran. In še to povprašaj, ali moram lonec prinesti s seboj, ali mi ga bodo kar za božji Ion navrgli. Živo si predstavljam, kako imenitno bi bilo, če bi imel doma v shrambi zvrhan lonec ižanske prebrisanosti. Vsak dan bi si z njo malo namazal jeziček in potlej me pač nihče več ne bi mogel prezvijačiti. Vsakemu hi po zaslužen ju zabrusil v obraz, kar mu gre, kakor je to pri Ižancih v navadi menda že več sto let. Torej le povprašaj, od katerega Ižanca' bi to prebrisanost najceneje dobil.
Lep pozdrav! — Kotičkov striček.
MLADA NJIVA
Mo'e pes mi
Dobne (?) in slabe pesmi so moje, zanje ni straha: nihče jih ne poje!
Zakaj?
Zakaj le eno sonce sije, zakaj veselja ni povsod', zakaj srce nam v prsih bije, zakaj neba je moder svod?
Zato veselja ni povsodi, ker i ljubezni dosti ni; po nebu eno sonce hodi, v njem je življenje vseh ljudi:
Zato neba je barva sinja, ker božja volja je tako, in srce v prsih opominja, da ljubimo svoj dom zvesto!
Morda...
Morda že jutri sonce bo sijalo, mora iz duš nam bo temo pregnalo, ki nas mori.
Morda že jutri bomo v krsti spali, morda o sreči bomo v njej sanjali, ki zdaj je ni.
Morda, mordn pa v daljo se brez konca življenje vleklo bo, brez sreče, sonca in brez vesti...
Domovina
Počivaš, domovina, še v pokoju in ne okušaš groze naših dni, ne zvijaš se še v grenkem smrtnem boju, obilni znoj le piješ, ne krvi. A kakšno bi bilo obličje tvoje, če grozni val nad tabo zabesnf, ce Bog odtegne s tebe roke svoje, ce spremene ljudje se vsi v zveri? Če pesem bi mrtvaško pele ptice jeklene nad teboj vse dni, noči, če jeklo sekalo bi tvoje lice, ogolilo do belih te kosti?
Zgrozim se v strašni misli svoji, obraz zagreben tih in bled v pesti: »Ni pomoči več domovini moji?« Na dlan, med prste solza mi spolzi...
Vladimir, dijak v Celju.
Iz torbe Kotičhovega sfrsčka
H. B., D. M. v P. — čudim se Tvojemu pismu. Kdo pa je rekel, da so Tvoji spisi »skrpucala«? Jaz gotovo ne. Pojasni mi to!
Vladimir, dijak. Celje. — Prihodnjo nedeljo onjavim Tvoje pismo in svoj odgovor nanj. Toliko Ti lahko povem že danes, da pesniško žilico imaš Kar nadaljuj!
Pri zobozdravnihu
Gospa: »Gospod doktor, jaz se tako bojim!« Zobozdravnik: »Kar pomirite se, gospa, ne bo nič hudega.«
Gospa: »Saj se ne bojim bolečin, bojim se računa! slišala sem, da sle zelo dragi.«
M '


O zahvali
Nekoč sem odklonil precejšnje darilo v denarju, ker mi je darovalec že vnaprej dejal, da noče nobene zahvale poslušati. Pri tem sem se zazdel jako ponosen, celo ošaben (saj nisem bil bogat) in zato me je vest pekla. Pa sem imel vendarle pruv. Kdor se ne zahvali, ni sprejel darila. Kdor se pa zahvaliti ne sme, ne more darila uživati.
Zahvala je prilastitev lastnine. To je duhovna prilastitev spričo same telesne prila-stitve in telesnega uživanja. Kakor vse, kar je duhovno, miselno (zahvala in misel sta prvotno eno in isto) seže globlje in prešine človeka — sprejemnika in darovalca — močnejše kot telesno dejanje. — Zahvala se dotakne hcrtenja, smotrno-daljnosežnega življenja. Zahvala je zarotitev, je obrazec prilastitve.
Preprost spomladanski kostum.
Šele z zahvalo postane prilastitev popolno, resnično izvedeno dejstvo.
Besedna, osebna zahvala pritisne na lastnino (darilo) pečat in kolek. Kar preide iz ene roke v drugo, to se na ta način pozdravi in uveljavi. To je tako, resnično, da sme darovalec tisto darilo, za katero se mu sprejemnik ne zahvali, kar mirne vesti vzeti spet nazaj, ko da sploh ni ničesar dal. (Le tat vzame, ne da bi se zahvalil.) Šele zahvala, zahvalna beseda potrdi, da se je v svetu stvari glede na človeka, nekaj spremenilo. Zahvala potegne mejo, prenese to in to reč iz ene lastnine v drugo. Najprej spregovori prav preprosto, mogoče hladno (saj ni treba, da je zahvala gostobesedna): jaz bom na to mislil, da bo zdaj ta stvar moja. Odkod da je, kdo to daje, tudi na to je treba pomisliti (besedna zahvala vsebuje tudi to), a to n: tako važno, kot je sploh zahvala novega lastnika. Zahvala pomeni predvsem voljo, da človek darilo tudi obdrži. Zahvala tega vsebuje predajo darila drugega. Darovalec utegne to po sprejeti zahvali uveljaviti z drugimi besedami, češ: »Ni treba — saj ni nič, s čemer se izrazi dobrohotnost, svoboda dajanja. Seveda slišiš take besede le v območju ničevih vljudnostnih daril, ne pa tam, kjer se kaj važnega podari in mogoče žrtvuje.
Celo v suhoparnem svetu, kjer se sicer samo plačuje, zahvala še ni izumrla. Saj se še tisti, ki plača, včasih zahvali prodajalcu zu njegovo darilo, zakaj zdenarjem se je pač izvršila zamenjava, toda brez zahvale manjka tu človeški, duhovni odnos, duhovno potrdilo zamenjave. Komur je kako kupljeno darilo važno, se tudi z denarjem v roki veseli pridobljene stvari in misli, da je stvar dobra. Sicer pa, saj je resnično to, da prodajalec ni pri-moran prodati svojega blaga če ga noče. Mogoče mu ni videz kupca všeč. ali mu sicer ni kaj prav? Zatorej, kdor hoče kaj kupiti, mora biti tudi s polno denarnico vljuden. Tudi prodaja vsebuje smisel svobodnrgi darila, pa če je cena še tako visoka, mogoče po mislih kupca tudi previsoka. V najboljšem primeru je to zamenjava, ki ni priinorana zamenjati; da se to zgodi, tedaj le, ker sta obe stranki dobrohotni druga z drugo. — Seveda je bolj v navadi zahvala tistega, ki denar sprejme. Ta se brez dvoma poslednji zahvali, ker je bil kot poslednji obdarovan. Noben branjevec ali trgovec ne sprejme denarja, ne da bi se zahvalil. Šele zahvala tudi z njegove strani, smiselno pravilno sklene zamenjalno kupčijo, tudi ta potrdi sprejem z z u h v a 1 o. (Ta navada se je ohranila v stari, pa že pojemajoči obliki pobotnice.) Kdor piodaja in sprejema denar, ne da bi se zahvalil, pravijo o njem. da je nevljuden, celo surov (zalivala kupca pa je nekaj posebno vljudnega). Saj ni nihče primoran, da kupi vprav pri nas! Saj utegne iti kam drugam. Zahvalimo se mu za njegovo odlikovanje, ki nas je z njo počastil. Izbral si je naše stvari, naše blago.prijazen je, videti je, da nas ceni, da pričakuje nekaj dobrega od nas.
V tem smislu se dotakne zahvala pri kupovanju bodi s te ali one strani, zahvale ol>da-rovanca. To je pozdrav, ki se po njem ljudje spoznavajo, Brezmiselna zamenjava ali brezmiselni sprejem oboje uniči, nič se ni zgodilo, kar bi bilo vredno spominjanja, tako kakor je srečanje dveh človekov uničeno, če ne pozdravita drug drugega. Kogar ne pozdravim, tega ni bilo tu. Obratno: Kdor mi za-brani zahvalo, ta mi ni ničesar dal, njegovo darilo postane slabo, postane strup... Zahvala ja znak duše. saj prihaja iz njene svobode. Kdor se ne zahvali, pa čeprav se zahvali še tako mrzlo, zdrkne nizdol v otopelo životar-jenje kamna. Zahvaliti se pomeni: da duhovno spoznamo, da nekaj novega stopa v naše ozračje; z zahvalno besedo se dvignemo nid mehanizem, ki dozdevno kraljuje v prirodnem dogajanju. Saj moramo tudi to naziranje oprezno sprejemati, zakaj, tako malo je, kar vemo o tem, kar ni človeškega!
Ljudje govorimo o darilih, »ki se zanje ne moremo zadosti zahvaliti.« To se pravi: -lastnino je treba venomer potrjati. Kdor se spet in spet zahvaljuje, si ni prav do dna svest, predaja se ni izvršila popolnoma, darilo je preveliko, ne moremo ga obseči... To je nekakšna verska zahvala, kar pa dobimo tudi v območju pozemskega in človeškega: tako se
zahvaljujejo vedno hvaležni ljudje, ki se darila venomer spominjajo. Ljudje, ki se samo enkrat zahvalijo, so računarji. ti so si svoje stvari s ves ti. Kdor se večkrat zahvali, je plah in omahljiv človek. Tak človek utegne biti že kar nadležen in pravijo: »Večkratna zalivala ie prikrita prošnja.« Od zahvale do prošnje je le majhen skok. Treba je. da imaš moč samo enkratne zalivale. Saj je celo zapisano: »Ne-hvaležnost je plačilo sveta.« Darila se spomni le enkrat, ali pu nobenkrat in durila sprejema brez pomisleka in jih uživa. Svet pozabi, da je lastnina brez zalivale prav za prav nič. Kar se ni zasidralo v našega duha, kjer duh ne sodeluje, ondi se ni nič zpodilo. Če se svet nič ne zahvali, ni nič dobil. Zatorej je preveč zahvale še zmeraj bolje kot nobena zalivala. Le kdor je hvaležen, ima nekaj brez škode za svojo dušo, le tak človek se izogne kruti grabežljivosti in praznemu uživanju. — Bolj natančno pa lx> veljalo to, da tudi v zahvali ni lahko najti prave mere. Prav je, da smo hvaležni, a o tem ne smemo preveč govoriti. Ljudje se drug drugemu ne morejo bolj zahvaliti, kakor da drug drugega ljubijo. Tudi ljubezen "Vii nič brez zahvale. A to ni zahvala v besedah. Ljubezen sama je večna zahvala, je življenje, ki ima življenje bližnjega prisrčno V mislih. Tudi molitev naj bi bila prav za prav le zahvala.
Slednjič imamo še izredno vprašanje: Ali se je moči zahvaliti tudi za človeške duhovne darove? Doslej smo govorili o zalivali le glede na pozemske darove, za vsakdanji kruh, za golo življenje. Ali se pa ljudem zahvalimo tudi za duhovnost? Za lepote, ki jih imamo od umetnikov? Nemara da občutimo, da je najboljše, kar ljudje storijo duhovnega in to dajo drugim, njim samim brez vrednosti in da znio
fežav
delu|e Darmot. K temu prijetnost
3fi uporabi: nobenega kuhanja Ca-ev.niti poziranja krogi jic In ne arenah soli. Darmol je okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredita svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom
)/ rtaCi
TJ#«fa
žčTletI
■ttuouv oom u i nu numu
odklanjajo take zahvale. Saj. kar je bilo podarjeno njim samim po Stvarniku si tega ne lastijo, marveč menijo, da je io last vsega človeštva. Saj je tako resnično to, da je kak človek tem bolj skromen, čim Ihi! j je duševno velik.. Kako naj bi sprejemal zahvalo? V svojih delih so umetniki sami tisti, ki se zahvaljujejo, kako naj bi torej sprejemali zahvalo i,drugih.?. Zato,mora.biti znljvala ziinje drugačna zahvala. Namesto zahvale ostane le še hvaležnost, tiho hotenje po zahvaljevali ju. Ali pa —-kar bi bilo še bolje — mi sami bi morali, kot to zahteva evangelij, postati udejstvovalei besede, »iti bi morali tja in storiti isto...« Potem pa naj svet govori o zahvali kar koli, zapisati je treba nn novo tablo le to: Samo tistemu, ki je hvaležen, uspe njegovo delo. (K. B.)
Otrok in cesta
Otroci so ogroženi po cestnem prometu, to je res. Nimajo še pravega pregleda, so manj pozorni in so zamišljeni in zatopljeni v igro, tako da ne pazijo na promet. Ali'naj zaradi prometnih nevarnosti otrok sploh ne pustimo na cesto? So starši, ki se drže tega načela in ki svojega otroka, pa čeprav je že večji, sploh ne pustijo na cesto. »Moji otroci ne *mejo lia cesto,« odločno izjavlja ta ali oua mati. Pri

Žepi in žepki
\Kii m
V tem poletju je malo oblek, ki bi ne imele žepov — ali vsaj nakazunih žepov, /epi imajo čudovite oblike in so veliki in majhni, gladki ali nagubani, okrogli ali voglati, so skriti v gubali ali pa prišiti na najbolj neprimernih mestih na obleki. Lahko so narejeni iz istega blaga kot obleka, ali pa tudi ne. Prišiti so kot okras na navadne in pražnje obleke, na jopice in bluze — skratka — žep ima zdaj svojo p/iglavitno besedo.
Na sliki je navedenih snmo nekaj vzorcev za žepe. Prav na levi zgoraj je okrogel žep, ki je vdelan v nas jn je odortina kot
razporek. Žep ima znotraj enobarvno podlogo in je primeren za popoldanske lahke obleke.
Spodaj je veliki športni žep, ki ima posebne stranske dele. Drugačen je škrnic-ljasti žep, ki je vdelan v krilo. Tudi
elegantne, svilene jopice so okrašene z velikimi žepi. Na sliki vidiš še žep za majhno svileno obleko in tudi različni nakazani žepi so na oblekah jako lični.
Žepi niso vedno trdno vdelani v obleko, marveč včasih le visijo na pasu, tako da obleko lahko nosiš z žepi ali brez njih. V vseh primerih so žepi poceni in ličen okras.
Julijski vrt
tem pa ne pomislijo na eno: njih otroci se tako pač ne borlo navadili na to, kako se je treba izogniti nevarnosti na cesti. Pa je še nekaj, zaradi česar zlasti matere ne pustijo otrok na cesto: bojijo se slabega vpliva drugih otrok.
P>es je, da se utegnejo naši otroci nnvzeti marsikaj slabega, a le takrat, če so stalno v taki družbi. Naša dolžnost pa je, da zmeraj nadzorujemo družbo svojih otrok in skušamo šlabe vplive odv ajati od i jih. Da se naši otroci igrajo z drugimi otroki, je pa spet taksnega pomena zanje, da so izravnani slabi vplivi z dobrimi. Mlndi duhovi se naučijo drug od drugega. Tu sam po sebi vznikne kal za značaj popolnega človeka. Pravijo, da se daro-vitost tvori v tišini, značaj pa v vihrah življenja. A svet. ki do njega sega miselnost naših otrok, pa je cesta, vrt, igrišče, kjer re pač shajajo otroci istih let. Torej je pravilno, da hodijo v družbo drugih otrok.
Noge holifo
Če čevelj venomer pritiska na eno mesto kože, se koža brani pritiska s tem, da si napravi več plasti kože drugo vrh druge, naredi se otiščanec, žulj ali kurje oko, če je otiseK na kosti. Kurjih očes se ubranimo, če odstrani-nimo na prste pritisk, ki draži kožo, da se mora braniti. Zato imejmo zadosti velike čevlje, ali pa dajmo nn otiščanec malo vate. Večidel pa ni šele to, da bi se morali zavarovati spričo kurjega očesa, marveč kurje oko že imamo in nam povzroča pri hoji vprav peklenske bolečine. Imamo pač najrazličnejša sredstva, ki moremo z njim ugnati kurje oko, a to se zgodi šele čez nekaj mesecev. Zato je bolje, da gremo k zdravniku, ki bolj odločno in zato na mah iztrebi povzročitelja naših bolečin.Kdor se pa hoče vsak dan boriti s kurjim očesom, naj ga vsak dan opili z vo-tličen (Biinsstein), namaže z oljem in zavaruje z vato.
Pomanjkljiva nega nohtov na prstih na nogah je prav tako vzrok bolečinam. Nohtov na nogah ne bi smeli striči s škarjami, pač pa jih je treba piliti, prav tako kot nohte na rokah. Nepravilna obutev ima že marsikako zdravo nogo na vesti. V takem primeru je treba pozvati zdravnika, da odredi, kakšni vložki bi bili primerni za v čevlje, ko se je noga tako popačila. — Različne bolečine v križu in hrbtu izvirajo iz bolezni v nogah, prav tako kakor se bolečine v kolenih opirajo nato. če pravilno ne stopamo. — Izmaličena noga, ki ne gre že v noben čevelj, je potrebna operacije. A preden smo tako daleč, se rajši posvetujmo s pametjo in imejmo pametno obutev.
Rože
so delj časa obdržijo v vodi, če kaneš v vodo nekaj kapljic kafrinega špirita.
Poglavitna zapoved za vrt v juliju je: da zalivaš in pleveš. Zalivati ne smemo takrat, ko sije sonce, marveč v senci. Solato smemo posajuti samo zvečer. Prva jabolku začno v tem mesecu dozorevati. Ne smemo jih pustiti, da bi povsem dozoreli, drugače |>ostaiiejo moč-nuti. Ce se jabolko odloči od veje, ko se ga dotaknemo z roko, tedaj je že zrelo. Rjava ali črna peška niso zmeraj znak zrelosti. Sadje, ki je viselo zmeraj na soncu, je telen dni prej zrelo kot drugo, ki je v senci. — Vse odpadlo sadje skuha jmo /a kom|>ot ali mezgo. Tako zvana sadna žolica je najlepša iz zelenih jabolk. Postane jia rdeča, ko ji dodamo sladkorja. Najprej jo skuhamo do mehkega brez sladkorja, čez noč pu pustimo, da odteče sok. Iz ostankov moremo — če sadje ni preveč leseno — skuhati še mezgo. Slive pa morajo biti za vkuhavanje povsem zrele, saj je kožica zmeraj kiselkasta. Zdaj je tudi že čas, da iztrebimo grmovje ribeza in odstranimo vse staro šiliovje. — Zdaj tudi gnojimo, in sicer s tekočim gnojem, to je, 3 grame soli na 101 vode — gnojimo zeljnatim glavam itd., a tcin le v dežju, pazimo pa, da gnoj ne kane na listje. Gnojnice ne smemo uporabljati; po njej imajo rastline slab okus.
Dobro spravljena živila
V shrambi imaš brez dvoma moko, ovseno kosmiče, ješprenj, poletni zdrob itd. Vse to jo v škrnicljih in gospodinja prav lahko pozabi, kaj je v tem in tem škrniclju in slednjič >e kako živilo, ki stoji v škrniclju bolj zadaj na polici, zlasti zdaj poleti popolnoma pokvari. Posebno v teh časih pa je škoda za sleherno prgišče teh živil, da bi se pokvarilo. Zato naj gospodinja koj ob prejemu napiše na škrnice-Ije, kaj da je notri in kdaj je tisto kupljeno in naj jih zdaj pa zdaj pregleda. Tako bo prišlo na mesto zmeraj tisto živilo, ki je bilo prej kupljeno iu se ne bo nobeno pokvarilo.
KUHA
Zelena fižolova juha
Imaš 175 gramov govedine, ki vanjo utareš soli in pristaviš v mrzli vodi. Otrebljeni fižol prelomiš in z mesom vred skuhaš do mehkega. Potem napraviš redko omako tako, da odliješ juho od mesa v drugo posodo in daš vanjo v mrzli vodi razžvrkljano moko. Fižol primešaš tej omaki, nakar nastane točna juha, ki jo osolimo in okisamo. Zraven daš krompir. Meso lahko razrežeš na majhne kose ali ga zabeliš z jesihom in oljem in je s kruhom za večerjo.
Gobova solata
Popariš z vrelo vodo pol kilograma gob — bodi te ali one vrste — in jih v malo osoljem vodi dušiš do mehkega in odcediš na situ. Nato jih sesekljamo in polijemo z omako iz jesilin, kislega mleka, sesekljane čebule, popra in soli. Preden daš to solato na mizo, jo potreseš s peteršiljem. Gobovo solato je treba koj pojesti; čim dalj sloji, tem bolj težko je prebavljiva.
Mrzla raca
Imaš 2—3 steklenice sadnega soka, sok eno limone ali osmin ko litra nesladkanega rabar-* bovega mošta, lupino ene citrone, 125 g sladkorja in slatino. — K sadnemu soku dodaš citronov ali rabarbarov sok, sladkor, citronovo lupino in naj stoji ]>oUlriigo uro. Preden daš na mizo vzameš citronovo lupino ven, doiiješ slatine, dodaš kak kos ledu in še posladkaš.
Češnjeva juha
Pol kilograma češenj brez koščic skuhaš v vodi s 60 g sladkor ja in z limonovo lupino ter precediš. Doiiješ vode, da bo 1 I tekočine. Nato razmehčaš z vodo 25 g krompirjeve moke in primešaš tekočini. Tudi z drugegu sadja moreš napraviti tako juho.
Preprosti okraski perila
Čipke in vložki so precej dragi in ne preveč trpežni. Zatorej si perilo okrasimo rajši s kakim trpežnim ročnim delom, kar je zmeraj lepo in mladostno videti. Na skici je četvero različnih tozadevnih vzorcev. Maihne pike so vedno čeden okrasek, prav tako rožice. Vezenje Na primer, če .je perilo svetlo roza, je vezenina svetlo modra; če je perilo belo, bodi vezenin« roza; če je rumenkasto, bodi okrasek more biti iste barve kot perilo ali pa drugačne, svetlolilust in podobno.
Tega še ne veš
Ako hočete imeti zelo belo cvetačo, dodajte vodi. v kateri jo kuhate, nekaj žlic surovega mleka.
Da se načete limone ne izsitšijo, postavite obrezano stran na krožnik, na katerem je malo kisa.
V primeru, da presolite juho, vzemite srebrno žlico in jo položite v vielo juho. Čez ne-> kaj minut jo vzemite ven. Juha bo spet užitna.
Vaša usnjata torbica bo postala kot nova, če jo nndrgnete s surovo čebulo,
Mastne madeže odpravite iz parketov s pivnikom, ki je impregniran z mineralno esenco,
Zdravilne rože, ki si jih hočeš nasušiti, ne smeš nikdar dati na sonce. Samo v senci se smejo sušiti, saj jim sonce vzame ves vonj (arumoj,
Zelja: Ne vidim vzroka, zakaj se Vam želja ne hi izpolnila. Zdi se mi, da ste nestrpni. Spočetje je možno brez tistega, za kar vi mislite, da ni mogoče.
J. J. N. M.; 35 let ste stari — 4 leta poročeni. Zelja, pa se Vam vse do danes ni izpolnila. Dobila sta navodila od zdravnika — a vse brez uspeha. Vprašujete, če je vzrok tudi na vaši strani. Kaj bi ukrenili?
Mislim, da morate tudi vi k zdravniku. Vzrok je prav tako lahko na vaši strani. Držite se navodil, ki vam jih jc dal zdravnik-strokovnjak. Največja verjetnost je med 12. in 19. dnem po čišči.
Z. J. D.i Lani ste bili operirani na levi di-mcljski kili. Operacijo ste srečno prestali. Letos se vam je pojavila v desnih dimljah. Dali ste se zopet operirali. Vzeli so vam tudi slepiča. Rana se vam je prav lepo zacclila. Morali pa bi že na delo. Od operacije pa je preteklo šele dobre tri tedne. Na delo se vozite s kolesom. Bojite se, da se vam kila ne bi povrnila. Kako se morate ravnati, da se rana lepo zaceli in ne ognoji.
Sklepam, da je rana lepo zaceljena. Kakšnih posebnih navodil za zdravljenje ne potrebujete. Pri odhodu iz bolnišnice 60 vam gotovo povedali, da se ogibljite težkega dela. — To traja približno dva do tri mesece. Sposobni pa ste seveda že preje za lažja dela, kjer ni treba težko vzdigovati. Rana je zaccljena. Ni se vam bati, da bi se ogno-jila. Zgodi se včasih res, da se ognoji pozneje kakšen šiv oziroma preveza, s katero so žile preve-zanc. To pa ni nobena nevarnost. Šiv ali prevezo odstranimo, pa je vse lepo v redu. Stopite do zdravnika, ki vas je operiral. Napravil vam bo potrdilo, koliko časa ste za težko delo nesposobni.
'A. I. V. g.: 18 let ste 6tari, izredno močni in veliki. Pred nekaj dnevi ste tekli dalje časa v hrib. Srce vam je začelo tako burno utripati, da ste morali obstati in počivati. Srce sc je pomirilo. Čutili pa ste še ponoči burno utripanje od časa do časa. To ste opazili zdaj prvikrat. Bojite se, da vas ne bi zadela kap.
Kapi, menim, da se vam ni še bati. Tudi si ne morem še iz enkratnega primera ustvariti posebne sodbe ali delati Bogve kakšnih zaključkov. Prav pa je, da ste pozorni na to. Če bi se Vam to ponovno zgodilo, se obrnite na zdravnika. Sodbo si je mogoče ustvariti le po preiskavi.
Matura 1941.: Pojav, ki ga opažate in ki sc vam zdi tako važen, naj vam ne dela skrbi. Je čisto naraven. Posvetite sc študiju, v prostem času pa zdravemu športu in telovadbi.
M. M. T.: Kot šestletni ste si ranili oko. Zdravljenje jc trajalo dalj č^sa. Z 12 leti pa je to oko začelo iti nekako svojo pot, kakor pišete. Vidite vedno manj. Pozneje ste bili še enkrat na pregledu. Rekli so vam, da z vidnim živcem nekaj ni v redu. Stari 6te 24 let.
Niste ravnali prav, ker pozneje niste več poskrbeli za oko Morda 6te med tem dosti zamudili. Pojdite čiinprejc k strokovnjaku za oči.
Ista: Koliko časa bi trajalo zdravljenje, oziroma odpravljanje dlačic z elektrolizo in koliko bi stalo, vam ne morem povedati. To se morale dogovoriti z zdravnikom-strokovnjakom.
Bratov nos je potreben preiskave. Uspešno zdravilo je belo, 1%-no precipitatovo mazilo. Pomaga seveda le začasno. Potrebno je najti in odplaviti vzrok.
E. K. O.: Na rentgenološkem pregledu so vam ugotovili nekoliko pobešen želodec. Ne dela vam sicer nobenih posebnih težav, le včasih vas malo tišči. Skrbi pa vas drugo. Zvedeli ste namreč, da se vam v zakonu, kamor mislite v kratkem, ne bi izpolnila želja. Zakona brez otroškega blagoslova pa si ne morete misliti.
Nevšečnost ni tako velika, da bi se ne dala popraviti. Morate se zrediti, da bo želodec dobil trdnejšo oporo Jejte večkiat in po malem — vsaki dve uri. Hrana naj bo lahko prebavljiva, da gre hitreje skozi želodec. Ne pijte med jedjo in po jedi, da s tem nc obremenite želodca. Pijete pa lahko zmerno na tešče. Če 6te sicer zdravi, 6e vam ni bati, da bi se vam radi tega želja v zakonu ne izpolnila.
M. K. Novo mesto: Pri vaši 60 letni materi so dognali pred dvema letoma sladkorno. Dokler je uživala predpisano hrano, se je počutila dobro. Zadnje čase pa opaža, da ima prste na nogah popolnoma mrtve in hladne. Bojite se, da ni to v zvezi z poapnenjem žil.
Nevšečnost, ki jo opaža mati na nogah, je v zvezi s sladkorno. Pogosto opažamo pri starejših ljudeh, včasih tudi pri mladih, da začno odmirati prsti. Svoj delež ima pri tem tudi poapnenje žil. Bolnikom s sladkorno boleznijo se rado gnoji. Že često prav majhne ranice povzročajo večkrat razpad in gnilobo tkiva. Mati je potrebna pono-vne zdravniške preiskave in vestnega zdravljenja. Če ji začno odmirati prsti, se odmiranje razširi lahko po nogah naprej. Preprečiti pa je to nemogoče.
A. D. L.: 45 let ste stari. Ze leto dni vas boli glava, tišči va6 pri srcu. Dihati vam ne da. Sprele-tava vas mraz in vročina. Spite slabo. Edravili ste se nekaj časa v toplicah, pomagalo pa vam ni dosti.
Tudi za vas je prišla ura, s katero se morate sprijazniti. Vse tegobe izvirajo iz nje. Zdravila, ki bi pomagalo kakor bi odrezal, zato ni. Dajo pa se ublažiti. Obrnite se na zdravnika, da vam zapiše potrebno, ker jaz ne pišem receptov,
Prizadeti 30: Nevšečnost, ki jo opažate, spravljam v zvezo s prestano boleznijo. Pojdite znova na pregled Komplikacij se sicer ni bati, kar sklepam iz vašega opisa. Dostikrat pa se pojavijo zelo pozno, celo čez leta. Priporočam pa vam vzdržnost!
fV&ijftf ftariratf
Nova vloga. O. M. - Zaščitena hranilnica
drugače razpolagati vloga je zato ostala
mora z novimi vlogami kakor s starimi. Stara »stara vloga«, čeprav je bila prenesena v vašo hranilno knjižico z novo vlogo. Novo vlogo ste dobili celotno izplačano, izplačilo stare vloge smete zahtevati le v okviru izplačilnega načrta.
Zavarovanje voznikov. J. D. K. - Pri zidanju novega poslopja so obvezno zavarovani vsi ročni delavci, ki delajo pri stavbeniku, odn. po nalogu stavbnega gospodarja. Vozniki pa, ki z lastnimi vozmi in z lastno vprego dovažajo materijal in so tako glede časa kakor glede količine materijala neodvisni od naredb stavbenika, niso podvrženi obveznemu zavarovanju.
Izposojena puška. L. K. N. M. - Posodili ste znancu puško za na lov. Ta puška mu je bila ukradena in vam je znanec obljubil tekom enega meseca preskrbeti enakovredno drugo puško. Po preteku roka ste g>i opomnili na to, pa vam je odvrnil, da sploh ne morete od njega zahtevati puške, ker jo nima in da bo plačal, kolikor on misli, da je bila vredna. Vi cenite ukradeno puško na 2000 din, izposo-jevalec pa na 50 din. — Izpo«ojevalec je dolžan v prvi vrsti povrniti puško v takem stanju, kakor jo je prejel; če je pa puška bila pri njem ukradena, vam mora povrniti škodo v denarju. V sporu bo sodišče zaslišalo izvedene;! o primernosti višine denarne vrednosti.
Mlin povzroča škodo. J. O. - Zaradi meja-ševegn mlina niste dolžni trpeti škode, ki jo vašemu travniku dela pomanjkljiva vodna napeljava. Opozorite na te hibe mejaša. Če pa mejaš kljub opozorilom ne bi hotel zboljšati napeljave niti drugače zavarovati vašega zemljišča škode, ga lahko k temu s tožbo prisilite. Povzročena škoda zastara v treh letih.
Nehvaležnost brata. Z. M. Z. - Bratu, ki z vami slabo ravna, niste dolžna ničesar zapustiti. Če bi umrli brez oporoke, bi bil brat zakoniti dedič, Z lastnoročno napisano in podpisano oporoko pa svoje premične in nepremične stvari zapustite komur hočete, ker bo taka oporoka držala Brat pa nima pravice do nujnega deleža po umrli sestri.
Najemnina se ne sme povišati, M. F. Z. — V hiši, ki je bila prodana sepetembra 1939, ste imeli v najemu kuhinjo proti mesečni najemnini 50 din. Novi gospodar vam je koncem marca 1940 sporočil, da lahko imate še naprej kuhinjo proti najemnini 100 din in vam je 1. aprila 1940 poslal v podpis pogodbo, datirano s 1 septembrom 1939 in obenem zahteval doplačilo razlike po 50 din za 7 mesecev Za naprej ste pripravljeni plačevati zvišano najemnino, vprašate pa, če sle dolžna plačati tudi razliko. — Ob prodaji hiše vam najem kuhinje ni bil odpovedan. Najemnina pa je 1. septembra 1939 znašala mesečno 50 din in te najemnine tudi novi gospodar ne sme povišati. Kar boste plačevali na povišani najemnini, lahko n pr. ob izselitvi zahtevate nazaj, ker je bilo plačilo izvršeno proti zakonitim predpisom. Če bo vam gospodar odpovedal, — Kar sme storiti — vendar tudi od nove stranke ne bo smel zahtevati višje najemnine kot je bila 1 septembra a 1939.
Odprava sina. M. Fr Z. — Sin, ki bo od očeta prejel je malenkostno doto zato, ker se ni ženil po očetovi volji, bo mogel ob očetovi smrti zahte-
..................................urnimi ODREZITE .....................................
odgovarja samo na vprašanja, ka- g 1 terim je priložen tale odrezek. g
| Slovenec" 28. iuli.a 1940 j
iiiiimiuiii imuni........................iiimimimiiiimmiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiič
vati od dedičev dopolnitev nujnega deleža. Če bi pa ein že sedaj očetu podpisal pred notarjem pobotnico, da je odpravljen in bi se odpovedal dedna pravici, tudi po očetovi smrti ne bo mogel ničesar več zahtevati.
Pomota pri rubežu radi stičnih imen. M. J. C, — Oče in sin imata knstno ime z isto začetnico. Tožen je bil siin, ki je, dasi s skrajšanim naslovom, tožbo sprejel in potem tudi sodbo, ki je postala pravo-močna. V izvršilnem predlogu je bil zavezanec z istim imenom označen (t. j. samo z začetno črko lastnega imena) kot v sodibi, sodišče pa je začelo voditi izvršbo proti očetu. Kako naj se oče upre krivični izvršbi. — Če oče ni mogel prepričati izvršilnega organa o pomoti, naj gre k izvršilnemu sodniku ter njemu pojasni celo zadevo. Upamo, da bo ta opozorite v zadostovala. Če pa izvršilno sodišče ne bi prenehalo z izvršbo, se bo moral oče pismeno pritožiti na sodišče in uveljaviti, da proti njemu še ni pravomočnega izvršilnega naslova. Proti zavrnitvi bo dopusten rekurz na okrožno sodišče in se bo na rekurznem sodišču 6tvar pojasnila.
Domneva očetovstva, L. M. L. — Tudi le enkratna združitev z materjo otroka, čeprav izvršena s taikozvanim preprečevalnim sredstvom, v dobi, od katere ni preteklo do njegovega poroda manj .kakor 180 in ne več kakor 300 dni, je zadostna za domnevo, da je kdo oče nezakonskega otroka. Te domneve se reši le, če dokaže, da je bil nesposoben v tem času zaplodita otroka.
Vlačenje lesa po gozdu. T. K. T. — Služnostne pravice se po gozdnih parcelah ne morejo priposestvovati. To je izključeno zaradi cesarskega patenta iz leta 1853, ki je še vedno v veljavi. Čeprav ste tekom zadnjih 60 let spuščali posekan les preko sosedove parcele, ki je gozd, niste mogli zaradi navedenega predpisa priposestvovati služnostne pravice in vam tako spuščanje mejaš lahko prepove. Če pa nimate druge možnosti izvoza lesa, kot preko sosedove parcele, predlagajte pri okrajnem načelstvu, da vam določijo smer izvoza in tudi odškodnino, ki jo boste za to morali plačati mejašu.
Prestavitev steze. F. I. P. Preden prestavite stezo na vašem svetu, morate ugotoviti, če in kdo ima že pridobljeno služnostno pravico hoje po tej stezi. Ce ta steza še ne obstoja 30 let, potem nihče ni mogel pridobiti še služnostne pravice in lahko stezo sploh prepoveste. Seveda pa je možno, da vas bodo tisti, ki so doslej v zadnjem času hodili po stezi, tožili zaradi motenja mirne posesti, če jim stezo zaprete ali jo preložite, da je daljša. V taki motitveni pravdi bi morali propasti. Svetujemo vam, da vse koristni ke steze daste predhodno povabiti na pečat k sodišču, da se tam po možnosti sporazumete in da slišite njihove ugovore. Potem vam bo mogel že sodnik svetovati, če kaže vložiti tožbe na priznanje neobstoja služnostne pravice ali ne.
Prodano kolo. K. T. — Kupili ste kolo iz druge roke z vsemi pritiklinami, torej tudi z zračno črpalko. Ker vam lastnik slednje ni izročil — hranila mu je to žena — ste se zmenili, da boste kupili sami črpalko in to odtegnili od zadnjega obroka. Nato se je žena premislila in vam je poslala črpalko, preden ste kupili drugo. Vprašate, če ste dolžni vzeti črpalko ali ne. — Pogodba je bila sklenjena z možem kot lastnikom kolesa in ne z ženo. Dodatni dogovor glede nakupa črpalke veže prodajalca, čeprav je naknadno žena privolila v izročitev črpalke, za katero je trdila, da je njena last. Kupiti si smete običajno črpalko, kakor je bila lista, glede katere ste mislili, da je spadala h kolesu. Lahko pa vzamete naknadno ponujeno črpalko in prodajalcu plačate zadnji obrok v celoti.
Oče nezakonskega očeta ni dolžan plačevati preživnine za vnuka. J. Z. R. — Nezakonskega otroka mora oskrbovati zlasti oče. Ako pa oče tega ne zmore, preide ta obveznost na nezakonsko mater in po njej na materine starše. Ne preide torej obveznost nezakonskega očeta na očetove starše. Svetujemo vam, ua preživnino na-
pram nezakonskemu očetu pravočasno iztožite, da ne bi zastarala. Verjetno bo nezakonski oče dedoval očetovo premoženje in takrat bo izvršba le uspešna.
Povračilo vplačane zavarovalnino. T. B. Z. —
Iz privatne službe, kjer ste bili zavarovani pri PZ, ste prestopili v državno službo. Po pretoku 6 mesecev po izstopu iz privatne službe imate pravico zahtevati, da vam PZ vrne brezobrestno, in sicer največ do vsote penzijske rezerve, tisti del vplačanih prispevkov, ki je odpadel na vas kot službojemalca in je bil tudi dejansko vplačan. Prosilo pri l'Z, da vam izračunajo, kaj boste mogli zahtevati nazaj.
Pravice zlorabljeno in zapeljane služkinje. M. K. B. _ Z delodajalcem ste imeli razmerje ne brez posledic. Za otroka vam plačuje dogovorjeno preživnino. Ljudje vas nagovarjajo, da ga tožite zaradi izgube možnosti ženitve in za izgubo na zaslužku. Vprašate, če bi bila pravda uspešna. — Vedeli ste, da je gospodar poročen in da vas ne bo mogel poročiti. O zapeljevanju pod obljubo zakona v vašem primeru ne more biti govora. Če vas je gospodar prisilil, bodisi z dejansko silo ali pa s pretnjarrii in z zlorabo odvisnosti, d? ste privolili v nezakonsko telesno združenje, poleni vam je dolžan povrniti vso škodo: torej izgubo na zaslužku v času nosečnosti in poroda in za zmanjšano možnost ženitve. V vsakem primeru pa vam je kot nezakonski oče dolžan povrniti stroške poroda in stroške za vaše vzdrževanje za prvih šest tednov po porodu in tudi nadaljnje izdatke, ako so poirebni zaradi poroda.
Plačilo predvojnega dolga iz posestva. P. J.
L. — V letu 1911 ste prevzeli posestvo in ste se zavezali izplačati tudi dva deleža po 600 in 300 kron. Teh deležev takrat nobeden ni zahteval, pač pa šele sedaj, in sicer zahtevata v dinarjih

Posebno pazite. ka| bolnik pije!
Pitje ni le sa tdravega Človeka zelo važne, temveč tudi sa bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte VI in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
toliko, kot je bilo v.apisano v kronah. Vprašate, koliko ste dolžni plačati jh> zakonu, ker hočetr zadevo pošteno urediti. — Po zakonu ste dolžni plačati za 4 krone en dinar, torej za 600 kron le 150 din. Sami lahko presodite, da to ne bi bilo »pošteno«, če primerjate, koliko pridelkov iz posestva ste morali v letu 1911 prodati, da ste spravili skupaj 600 kron, in koliko sedaj, da plačate 150 din.
Zenitev proti volji očetovi. A. A. T. — Delate doma v obrtt očeta in prejemate zato tudi plačo. Poročiti se hočete z revnim dekletom, kar očetu ni po volji. Grozi vam, da vas bo odslovil od hiše brez dediščine, če se s tem dekletom poročite. — Ker ste polnoleten, vas oče ni dolžan več vzdrževati in vas lahko odslovi od hiše, kadar hoče. Poročite se pa lahko po svoji volji. Vendar očeta ne moiete prisiliti, da vam že sedaj izplača dediščino. Šele ob očetovi smrti boste smeli zahtevati izplačilo nujnega deleža. Potrpite, morda bo le vaša zvestoba do dekleta tudi očeta ganila in vam bo končno pomagal pri zaželeni osamosvojitvi. S silo pa ne morete ničesar doseči.
Daven] nasveti
Davčne oprostitve X rentnika
Rentnine so prosti:
1.	vsakovrstni prejemki države, banovin, sre-zov in občin, ki so zavezani rentnini;
2.	apanaže članov kraljevskega doma. Ostali njihovi dohodki iz imovinskih predmetov in pravic so zavezani retnini, če ne podlegajo drugi davčni obliki;
3.	dohodki iz inozemstva, ki jih prejemajo diplomatski predstavniki in konzuli tujih držav, njih uslužbenci in uslužbenci njih rodbin, če 60 inozemski državljani. Dohodki iz našega ozemlja pa so zavezani retnini;
4.	obresti, ki jih izplačujejo v inozemstvo država, banovina, srezi, občine, Narodna banka. Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica od posojil in drugih lastnih dolgov proti inozemstvu, ne glede na to, ali se vrši izplačevanje neposredno ali pa posredno. Obresti od hranilnih vlog. ki jih plačujejo te osebe inozemstvu, so zavezane rentnini;
5.	obresti od državnih bonov;
6.	obresti, ki jih odobrujejo drugi denarni zavodi Poštni hranilnici za njene presežke, položene pri njih;
7.	obresti državnih posojil, oproščenih po prejšnjih specialnih zakonih ali pa po zakonih, ki se izdado v bodoče, neglede na to, ali se izplačujejo te obresti v inozemstvu ali pri nas. Prav tako so oproščene davka obresti od posojil drugih javnopravnih teles in privatnopravnih instituicj, ki so bile oproščene že s prejšnjimi specialnimi zakoni ali ki se oproste v bodoče;
8.	častni dohodki društev iri samostalnih fondov, ki jih ustanove javna telesa in podjetniki izključno za svoje nameščence in delavce zaradi zavarovanja bolezenskih stroškov, odškodnin za nezgode, invalidnine, pokojnine za starost, pokojnine za vdove in sirote in za pogrebne stroške, če velja pogoj iz točke 8 člena 83 zakona, t. j. pravila za upravljanje teh fondov;
9.	lastni dohodki bratovskih skladnic in humanitarnih sirotinskih blagajn, toda obresti, ki jih izplačujejo te blagajne in fondi drugim osebam, so zavezane rentnini;
Lastni dohodki krajevnih skladov so oproščeni davka na rente; osebe, ki imajo prejemke iz teh skladov, pa plačujejo davek na te prejemke;
10.	obresti, ki jih plačujejo ali vpisujejo v prid Zadružne zveze svojim zadrugam ali drugim takim zvezam ali zadruge medsebojno od denarnih zneskov, deponiranih pri njih; obresti od hranilnih vlog poedinih zadružnikov pa so zavezane rentnini;
11.	dohodki javnopravnega značaja uradov za zavarovanje delavcev, dohodki zbornic, cerkvenih občin, pobožnih ustanov (zadužbin), samostanov in ostalih cerkvenih teles. Dohodki privatnopravne narave pa so zavezani rentnini, razen če se oproste po čl. 64 zakona o neposrednih davkih s posebno odločbo;
12.	podpore in vzdrževaltiine, ki jih dajejo zakonci drug drugemu, starši otrokom in obratno (vštevši očeta, mater, očima, mačeho in njih zakonske ali pozakonjene in nezakonske otroke), neglede na njih imovinsko stanje;
13.	štipendije, ki jih prejemajo dijaki od države in drugih javnopravnih teles, fondov, pobožnih ustanov itd.;
14.	lastni dohodki pokojninskih fondov za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov in uslužbencev;
15.	invalidske podpore po zakonu o invalidih in podpore, ki imajo značaj invalidnine, iz fondov, ustanovljenih zo zakonu o zaščiti in zavaro-nju delavcev, kakoč tudi podpore in priznanja rodbinam onih, ki so padli in umrli med vojno;
16.	zakupnine, ki jih prejemajo invalidi ali druge osebe, fizično nesposobne za obdelovanje zemljišča;
17'. dohodki, ki se oproste s posebno odločbo
po čl. 64;
18.	Obresti, ki jih plačujejo agrarni interesenti bivšim lastnikom za neizplačane odškodnine jx> zakonu o likvidaciji agrarne reforme;
19.	zakupnine v denarju ali v paševini, žir-nini ali podobnem, ki jih prejemajo kmetovalci za svoja zemljišča, oddana v zakup za industrijske ali gozdne proge.
Oprostitve veljajo tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na neposredni davek (rentnino).
Po členu 64 zakona o neposrednih davkih sme finančni minister oprostiti rentnine začasno, čeloma ali deloma verske, humanitarne, šolske, vzgojne, dobrodelne in socialne ustanove, fonde in za-dužbine, če se odmerja davek po davčnem razporedu.
Oprostitev davčnih zavezancev, ki imajo devet ali več živih otrok
Davčni zavezanci po zakonu o neposrednih davkih, ki imajo devet ali več živih otrok, so oproščeni plačevanju neposrednih davkov in doklad (razen samoupravnih), če njih neposredni davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 din in če njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let.
Oprostitev se začne s 1. januarjem onega leta. v katerem se je davčnemu zavezancu rodil deveti otrok; prestane pa ob koncu onega leta, kj nastopi jx> smrti davčnega zavezanca, če so najmanj trije njegovi otroci mladoletni; drugače prestane oprostitev s smrtjo davčnega zavezanca.
Pravico do oprostitve od davka mora zavezanec prijaviti pristojni davčni upravi. Kot dokaz priloži izvleček iz rojstne knjige. Smrtni dan oproščene osebe morajo prijaviti v 14 dneh njeni pravni nasledniki.
Samski davek. — Oprostitve.
Samski davek plačujejo neoženjene moške osebe ali pravno veljavno ločene osebe, če stalno stanujejo v mestih, trgih, krajih s sedežem sreza ali se jim v takih krajih predpisuje neposredni davek ali prejemajo tanti-jeme od 30 do 60 leta. Tega davka so oproščeni:
1. duhovniki, ki jim je jx> cerkvenih predpisih prepovedano stopiti v zakon; 2. oni, ki se zaradi cerkvenih zadržkov ne morejo iznova ženiti; 2. vojaki, podčastniki pod zastavo, pa tudi nižji častniki; 4. obsojeni v zaporu, dokler prestajajo kazen; 5. inozemci; 6. oni, ki so po državljanskem zakonu nesposobni upravljati svo.v) imovino; 7. popolni invalidi; 8. osebe v službenem razmerju, katerih prejemki ne znašajo več nego 2500 din na mesec.
Naš žšvmoždravnik
Pospešeno dihanje mršave krave. P, J. D. —
Vaša krava je januarja meseca prebolela slinavko in od takrat se ni čisto nič popravila. Krava se je med tem časom otelila in sedaj je že 4 mesece breja. Krava je zelo suha, dlaka ji strši, zelo pospešeno diha, v minuti 80 krat in tudi žila ji približno tolikokrat udarja v minuti. Pri V6em tem stanju krava rada je, je živahna, še dosti dobro molze (daje 7—8 litrov mieka dnevno). Razen navedenega ne opažate nikakih drugih bolezenskih znakov. Želite nasveta in pomoči. — Ker ste 6e že potrudili, da 6te zmerili udarec žile in dihanje, bi bilo dobro, da 6te zmenli še telesno vročino, ker bi potem imeli malo več podatkov v tej precej zamotani zadevi. Stanje vaše krave bi 6e dalo na različne na-
Zn.nt 8ALVAT CA J proti »otfi-nim kamenčkom tn bolečinam iolčneKd niflhurju rp dobiva pri rlavnflm »natopnlkn: Apoteka St. Ivana, Zagreb, Kiiptol 17. -prospekte o adravljenjo poSl-IJnmo zastonj.
O *, a br. 27S70.183S.
Ba. 3487.
čine razlagali. Najverjetnejše pa je tolmačenje, da so vsi navedeni znaki posledica obolenja na slinavki. Slinavka namreč pusti večkrat hude spremembe na srcu in pljučih. Živali, ki bolehajo na takem obolenju, težko in hitro dihajo ter zelo hirajo, dokler navadno popolnoma ne shirajo. Zdravljenje takih slučajev je precej težko in ima malo izgleda, ker je prizadeto srce, na katerem so se odigrale velike spremembe za časa bolezni. Poskusite kravo imeti čim več zunaj, dajajte ji močno hrano, seveda, če imate računa. Če se stanje ne bo po do-gledncm času vsaj nekoliko zboljšalo, <t*r je najbolj verjetno, dajte kravo mesarju. — Vse navedeno pa sloni samo na večji ali manjši verjetnosti, ker na tako daljavo in na podlagi samo nekaterih znakov ni mogoče postaviti sigurne razpoznave. Navedeni bolezenski znaki pa čisto odgovarjajo onim, ki se pojavljajo neredko pri živini, katera je prebolela slinavko.
Kraste v ušesih kuncev. W. F. P. — Vaši kunci imajo kraste v ušesih. Vprašate s čim bi jih odpravili. — Kraste v ušesih kuncev so znak garij, ki so nalezljive. Če še niso vsi kunci oboleli na garjah, ampak samo nekaj, odločite obolele kunce * od zdravih in kletko temeljito očistite ter razkužite z vrelim lugom. Ušesa obolelih kuncev mažite z notranje strani z mešanico kuminovega olja, katerega vzamete en del in mandcljevega olja, katerega vzamete deset delov. To mešanico lahko v uho naka-pate ali pa mažete s pomočjo palčke, ki ste jo ovili z vato. Kraste, katere ste odstranili iz uhljev( 6ežgite, ker vsebujejo te garje.
Prebivalri Posaarja, ki so bili za časa vojske n a zapadn evakuirani, se vračajo na svoje domove. Na sliki vidimo slavnostni sprejem vračajočih se evakuirancev na kolodvoru v Saarbur^ii
Takšne težke obrežne topove so postavili Nemr i vzdolž vse francoske obale, ki so jo zasedli. Obrežni topovi ob Rokavskem prelivu bodo po m nenju vojaških strokovnjakov skupno - bombniki otvorili nemški napad na Anglijo s tem. da hod o skušali prisiliti k molku angleške obalne baterije na drugi strani Kanal*
Nemški listi poročajo, da so pri pregledovanju municije, ki je bila zaplenjena r Franciji, našli tudi velike množine (ako imenovanih dum-dum izstrelkov, katerih uporaba je po mednarodnem bojnem pravu prepovedana. Slika, ki je nemškega izvoda, nam kaže zalogo francoske dum-dum municije, ki jo pregleduje nemški vojak
Lepi uspehi nemških sanitetnih letal
Nemški lisli poročajo, da so se v vojski na zapadu izvrstno obnesla velika Junkersova sanitetna letala za prevoz ranjencev. V teh letalih je prostora za 8 ranjencev, ki morajo ležati na no-silih, ali za 22 lažje ranjenih, ki lahko sede. Med vožnjo nudi izvežbano sanitetno osebje ranjencem prvo pomoč. Da bi se letala na zunaj dobro ločila od drugih letal, so pobarvana z belo barvo in označena z velikimi rdečimi križi. Te »leteče bolnišnice« so rešile življenje na tisoče ranjencem, ki jim je bila potrebna hitra pomoč. Hitra zdravniška pomoč je zlasti potrebna onim, ki so zadeti v trebuh.
Ta velika sanitetna letala so prvič uporabljali v vojski v Oran Cliaru, pozneje v španski državljanski vojski, posebno pa so se izkazala v vojski na Norveškem.
Zaradi vojne v Evropi sežigajo v Braziliji kavo
Zaradi vojske v Evropi so se brazilski proizvajalci kave znašli v zelo neprijetnem položaju. Angleška blokada jim onemogoča, da bi prodali velik del kavinega pridelka. Da l>i preprečili padec cene, so pričeli kavo v velikih množinah sežigati.
Uspel skok ruskega padalca
Agencija Tass poroča iz Moskve: Majorju Ha-rahonovu se je posrečil nenavaden skok iz lelala s padalom. Major se je v letalu pilota Skorikova popel 12.4-13 m visoko in iz te višine skočil s padalom na zemljo. Ne da bi odprl padalo, je Harahonov letel po zraku 11.800 m. Ko je bil 600 m nad zemljo, je odprl padalo in srečno pristal na tleh živ in zdrav.
»Imenitno! Ravno o pravem času sem prišla. Lepo vas prosim, gospod gangster, držite ga toliko časa v šahu, da si enkrat sama stehtam meso...«
Skrivnost raka se razgrinja
Se preu nekaj desetletji so mnogi raziskovalci raka menili, da povzroča neurejeno rast telesnih celic pri rakastih obolenjih neki bacil. Iskali so »povzročitelja rakastih obolenj«. Vedeli pa so že takrat, da gotovi kemični dražljaji, na primer dražljaj katrana na kožo, ali močni kratkovalovni žarki utegnejo pod gotovimi pogoji povzročiti rakasto obolenje. — Toda sčasoma so iskanje j>o-vzročitelja raka opustili ker je bilo brezizgledno. Tembolj pa so se zdravniki posvetili reševanju vprašanja: Pod katerimi življenjskimi pogoji se sploh prično celice nekega telesa neurejeno in zlohotno razraščati in razkrajati? Ta raziskavanja sicer niso privedla do tega, da bi se razjasnila skrivnost, kako rak nastane, vendar so v novejšem času privedla do izredno bogatih odkritij, ki bodo zelo pomembna za pravočasno razpoznavo rakastih obolenj in za njihovo uspešno zdravljenje.
Krvni sok zdravega človeka Je sposoben, da uničuje rakaste celice. To so dokazali s številnimi poskusi. Zdrav človek ima v svoji krvi močnega branilca proti raku. Serum bolnika pa nima sposobnosti, da bi uničeval rakaste celice. Morda leži ravno v tem vzrok obolenja. — Da bi te p*"®Juosli jx)bliže spoznali, so — kakor poroča du-Mtjski zdravnik dr. Christiani —, pred kratkim napravili poskus, pri katerem so zmešali kri zdravega človeka in kri na raku bolnega po enakih delih, ter preizkusili, ali ima la mešani serum tudi uničujoči vpliv na rakaste celice. Izkazalo se je, da ta mešani serum nima te moči. Iz tega so sklepali: Kri zdravega človeka vsebuje neko snov. ki more uničiti rakaste celice. V krvi ljudi, ki so bolni za rakom, pa je neka druga substanca, ki hromi obrambno moč zdrave krvi.
To važno svojstvo, da uničuje rakaste celice, izgubi kri zdravega človeka tudi tedaj, če se segreje na 58 stopinj C. Ta ugotovitev kakor tudi natančna kemična preiskava sta privedli do prepričanja, da spada branilec proti raku v človeškem telesu v krog onih substanc, ki urejajo menjavo snovi v organizmu, in sicer k tako imenovanim fermentom. Ferment, ki uničuje rakaste celice, je v najožji zvezi 7, v vodi raztopljivo beljakovino telesa. — Tudi nasprotnika tega fer-menta v krvi za rakom obolelega bolnika so kemično ugotovili. Razkrinkali so ga kot neko zamotano spojino žolčne maščobe »cholesterin« z masleno kislino, ki se tudi nahaja v telesu. To spojino so nazvali »cholestaerinbutyrat«. Ako primešamo krvi zdravega človeka to spojino potem izgubi svojstvo učinkovanja na rakaste celice. Nadalje so napravili še naslednji poskus: Umetno so očistili kri za rakom obolelega človeka tega »cholesterinbutyrata«, nakar se jim je posrečilo, da so ga s jiomočjo »cholesterina« in maslene kisline spet priklicali v življenje.
Kemično in biološko je s tem brez dvoma razkrinkana snov, ki ima vsaj sokrivdo pri na-
stanku raka. Toda s tem je prav za prav le odloženo glavno vprašanje krivde: Kako pride do tega, da se sploh more v krvi bolnika tvoriti »cholesterlnbutyrak? Ko so ga zdravniki in kemiki še naprej preiskovali, je prišlo do novih presenečenj. Posrečilo se jim je namreč, da so napravili >cholesterinhulyrat« umetno na tri načine. Vsi ti trije produkti so si bili v kemičnem oziru povsem enaki, niso pa bili enaki v biološkem oziru: Eden od njih ni škodljivo vplival na oni ferment v zdravi človeški krvi, ki uničuje rakaste celice. Tudi to uganko so razrešili. Ko so namreč delali ta poskus, se je pripetilo naslednje: žolčna maščoba (cholesterin«) ima skoraj zmerom pri sebi lahne sledi neke druge snovi, tako imenovanega »ergosterina«, iz katerega nastane po obsevanju z ultravioletnimi žarki vitamin D. Pri poskusu, ko so delali »cholesterinbutvrat« se je »ergoslerin« spojil s kisikom. To pa je dalo spet
neko novo snov, ki ima to svojstvo. da oropa
»cholesterinbutyrat njegovega škodljivega učinka. Zaradi tega so to novo snov nazvali »entakti-vator«.
Tri fronte v človeškem telesu so zdaj pojasnjene: tu ferment, ki uničuje rakaste celice, tam »cholesterinbutyrat«. ki ta ferment uničuje, in tam spet »entaktivator«. — Medtem ko se v krvi zdravega človega »entaktivator« tvori, se v krvi bolnika ne tvori. Bolniku za rakom ne primanjkuje 2ergosterina«, loda manjkajo očitno snovi, s pomočjo katerih bi se »ergosterin* spojil s kisikom v »entaktivator«.
Medicina je torej v raziskovanju rakastih obolenj storila pomemben korak naprej. S temi izsledki je dana možnost in upanje, da se bo posrečilo ugotovili nagnjenost človeškega organizma k rakastim obolenjem in pa razpoznati že prve začetke bolezni, vse to pa s pomočjo krvne preiskave, ki bo ugotovila, ali ima rakaste celice uničujoči ferment v krvi še svojo moč ali pa mu je to moč že vzel »cholesterinbutyrat«.
Takole je Berlin sprejemal zmagovito nemško vojsko
Živalski dvoboji: antilopa napade leva
Da se jeleni bojujejo s svojimi vrstniki, v času, ko se »ženijo«, je pojav prirode, ki so ga pri-rodopisci že večkrat opisali. A takšnih dvobojev na življenje in smrt je tudi sicer dosti med živalstvom.
Neki ameriški prirodoslovec pripoveduje več žaloiger iz proste prirode. V koloniji Kenia je bil priča enemu od najbolj čudnih bojev te vrste. Velikanski krokodil je zasadil svoje zobe v zadnji nogi nosoroga in ga potegnil s seboj v globino vode. Dvoboj je bil strašen in mogočni vodni stebri so sikali kvišku, a polagoma so bili napori nosoroga zmeraj slabotnejši. Krokodil ga je potegnil podse in slednjič je izginilo mogočno truplo.
Nihče si ne bi mislil, da bi bila antilopa enakovredni nasprotnik leva. Vendar živi neka vrsta antilop, ki utegne biti s svojim, bajonetu sličnim rogom levu jako nevarna. Lačni lev je nekoč napadel vodnika teh »sabljaških antilop«, ki so si v luži gasili žejo. Štirikrat je planil lev na svoj plen, a vselej ga je antilopa s svojim rogom prestregla,
dokler se mu slednjič rog ni zasadil v trebuh, in sta se obe živali prevalili na tla. Toda sabljaška antilopa' se ni mogla veseliti svoje zmage, zakaj pri tem, ko si je obupno prizadevala, da bi potegnila rog iz levovega trupla, si je zlomila vrat.
Hud boj je bil tudi ta, ki ga je neki priro- * dopisec opazoval v Braziliji ined kačo boo con-strietor in jaguarjem. Čeprav se je kača-velikanka povsem ovila krog jaguarja, je ta s svojimi čekani vendarle tako razmesaril kačo, da je morala popustiti in se je jaguarju jx>srečilo uiti. Take ža-loigre se ponavljajo tudi med živalstvom nižje vrste.
Neki slavci prirodopisec pravi, da je bil najhujši boj, kar jih je sploh videl v živalstvu, boj med pajkom in kobilico. Pajek je skuša! več ko uro dolgo ujeti kobilico v svojo mrežo, a kobilici se je spet in spet posrečilo izmakniti se pajku, dokler slednjič pajek ni odnehal in je kobilica vsa izmučena zlezla na tla.
Lahki nemški protiletalski top v pripravljenosti
Jezik, ki ima samo 100 besed
V Newyork se je pred kratkim vrnila znanstvena ekspedicija, ki je raziskovala še ne tm>-znane predele Patagonije v Južni Ameriki. Učenjaki so tam med drugim naleteli na neko pleme, ki govori najenostavnejši jezik na svetu. Besednjak njihovega jezika nima več kakor 100 besed, slovnice pa sploh ta ta jezik ne pozna. Da bi nadoknadili siromaštvo svojega jezika v izrazoslovju, se divjaki poslužujejo kretenj in obrazne mimike; ta pa je tako zamotana, da jo tujec izredno težko razume in se je nauči. Člani ekspe-dicije smatrajo, da so našli ljudi, ki doživljajo šele prehod jezika kretenj v jezik besed.
Clemenceau o maršalu Petainu
V knjigi Jean Marteja o Clemenceauju »Le Tigre«, ki je izšla leta 1930. je čitati med drugim tudi zelo zanimivo izjavo Clemenceauja o generalu Petainu pred bitko na Sommi leta 191G.
Ko govori o Focliu in Petainu, Clemenceau takole opisuje trenutek, v katerem se je imel odločiti za nasvet enega ali drugega:
»Stal sem med dvema človekoma: eden od njiju mi je govoril, da smo propadli, drugi pa je kakor kakšen norec hodil po sobi sem in tja ter neprestano govoril, da se je treba boriti. Rekel sem sam pri sebi: »Poskusimo s Focheml — Bomo vsaj umrli s puško v roki!« — Zapustil sem Petaina, tega človeka, ki je bil pon razuma, in šel za norcem Fochem. In norec je bil tisti, ki nas je rešil.«
Vlak, ki le imel 7 let zamude
Na kolodvoru mesteca Porto Bolivar v Texasu je bilo te dni čitati naslednjo objavo železniške uprave, ki se je zdela na prvi pogled kakor učinkovita aprilska šala: »Vlak, ki je odšel 0. septembra 1934 s postaje Beaumont, bo prispel z zamudo sedmih let.«
Toda vsa stvar ni bila nobena aprilska šala, ampak čista resnica. 6. septembra 1933 je v resnici odpeljal s postaje Beaumont osebni vlak.
Med vožnjo pa je zatekla vlak silovita nevihta z viharjem. Na nekem mestu je deroča voda spodkopala železniški nasip ob reki, tako da so tračnice zdrsnile v vodo. Vlak je gladko zavozil v korito reke in tam obstal. Potnikom se ni nič ža-lega zgodilo. Ko je minula nevihta, so nadaljevali potovanje peš, vlak pa je ostal v koritu reke polnih sedem let, čeprav so progo v najkrajšem času po|>ravili. Šele zdaj se je usmilil pozabljenega vlaka nov železniški upravnik, ki ga je dal izvleči iz reke. Zob časa je sicer na železniških vozovih napravil precej šliode, toda kljub temu so bili še sposobni za vožnjo jk> tračnicah. Te dni je vlak privozil na jiostajo Porto Bolivar s sedemletno zamudo...
Norveške izkopanine
Iz Osla poročajo: Nemške oblasti, ki so zdaj rta Norveškem, so dovolile, naj se nadaljujejo izkopavanja znanih gomil norveških kraljev iz dobe Wikingov. Kar so doslej tozadevnega izkopali, je vse zgovorna priča velike dobe Norveške in njenih kraljev od 9. do 11. stoletja. Najslavnejša in najbolj znana najdba je tako imenovana Osebergova ladja, to je ladja, ki je bila v njej fiokopana norveška kraljica Aasa. Poedine najdbe so dokaz nekdanje visoke kulture v teh krajih, česar bi ne bi! doslej nihče pričakoval. Pravilno pravijo tozadevni krogi, da je najdba Osebergove ladje z vso opremo umrle kraljice slična slavnim grobovom egiptovskih kraljev.
ŠPORT
Zaključek velikega lahko-atlctskega prvenstva SDZ v Kamniku
V sredo, četrtek in petek so se vršile prve velike lahkoatletske tekme SDZ (Slovenske dijaške zveze) v Kamniku, kjer je med dekleti dosegla prvo mesto Seničar Anica, med fanti pa Bačnik Marjan, oba iz Maribora. Od krožkov sta dosegla prvo mesto Ljubljana II. drž. in Celje. Vršile so se tudi tekme v plavanju in odbojki.
Podrobni rezultati bodo zaradi pomanjkanja prostora objavljeni šele v sredo, kakor tudi slike zmagovalcev.
Banovinsko kolesarsko prvenstvo
Slovenska kolesarska zveza bi morala imeti svoje prvo banovinsko kolesarsko cestno prvenstvo dne 4. avgusta na progi, ki je bila določena že ob ustanovnem občnem zboru zveze, t. j. Maribor— Ljubljana za prvorazredne dirkače, Celje—Ljubljana pa za juniorje. Ker pa so medtem nastale razne ovire tehničnega kakor tudi finančnega značaja, se bo to prvenstvo najbrž preložilo na lt. avgusta. Obenem bo spremenjena tudi proga, tako da bodo prvorazredni dirkači tekmovali na progi l.jubljana-Celje-Ljubljana (145 km), juniorji pa na progi Ljub-ljana-Trojane-Ljubljana (ok. 70 km). Podrobni razpis tega prvenstva bo še objavljen.
Ker bo takoj naslednjo nedeljo, t. j. 18. avgusta, državno kolesarsko prvenstvo A-kategorije, bo služilo to banovinsko prvenstvo tudi kot dobra preizkušnja za omenjeno večjo in pomembnejšo borbo.
Kaj bo s FIS-o ?
Švedski listi so dobili v zadnjem času poročila iz Italije, po katerih nameravajo Italijani organizirati FIS-ino svetovno smučarsko prvenstvo Leta 1941. Kot kraj tekem se navaja Cortina d'Ampezzo.
Italijani bodo imeli — tako namreč pišejo Švedi — če bodo hoteli izvesti svetovno prvenstvo, zelo veliko dela. Predvsem preskočijo Norvežane, ki so bili leta 1940 na vrsti za omenjeno prireditev, ki pa se ni mogla izvesti. In vse to če ne bi bilo tako tragično, če ne bi bila vsa administracija FIS-e in z njo vred vprašanje zasedbe predsedniškega mesta tako resno v ospredju. Predsednik te mednarodne organizacije je saj danes še major Oestgaard. Norvežan, ki ima zlasti v Italiji in Nemčiji zaradi svoje borbe glede amaterstva zelo malo prijateljev na svoji strani, je adjutant norveškega prestolonaslednika, ki se nahaja točasno v Angliji. Sedaj se sploh ne ve, kje se nahaja major Oestgaard; ali je ravnotako v Angliji ali pa je morda kje na Norveškem. Gotovo je samo to, da danes ne uživa nobene avtoritete več kot vodja FIS-e in je skoraj gotovo, da razni smučarski krogi že iščejo njegovega naslednika.
Po starem običaju naj bi imel predsednik mednarodne smučarske zveze svoj sedež v Skandinaviji. Ker izpadejo Norvežani, bi prišla na vrsto Švedska, kjer bi odgovarjal temu položaju smučarski kapiten Sixlus Jansson. Na Skandinavskem so pa vse prej kakor optimistični, da bi ostala FIS-a tamkaj; ravno nasprotnega mnenja so, namreč da bo postal prihodnji predsednik mednarodne smučarske zveze Italijan grof Bonacossa. Gotovo je samo eno: da se bo potem, ko bo odšel iz FIS-e major Oestgaard, spremenila organizacija zveze, zlasti kar se tiče amaterskih pravil.
Naveličal se je Amerike
Finski listi poročajo, da se bo finski boksar težke kategorije Gunnar Baerlund vrnil v domovino, ki bo dobila zanj gotovo primerno mesto.
Baerlund se je svoječasno podal preko luže z največjimi nadami. Bil je evropski prvak pri amaterjih in so mu prerokovali veliko bodočnost. In zdelo se mu je, da pričakujejo nanj ameriške omare polne dolarjev.
Veliko boksarjev se je peljalo v zadnjih letih v Ameriko, toda malo jih je našle tamkaj pričakovano srečo. Večina se ie več ali man] potrta vrnila v domovino z neznatnimi vsotami dolarjev v žepu, ki niti muje niso bili vredni, da ne govorimo o pokvarjeni karieri v domovini. Tudi Baerlund spada med te razočarance. Ta Finec, trd kakor bi bil iz železa, ni bil prav za prav nikda-premagan k. o., ter ima zelo občutljivo kožo, ki rada krvavi. To ga je prav tako oviralo kakor pomanjkanje udarne sile. Baerlund zna mnogo in hitro udarjati: edino, kar mu manjka, je osredotočena uaarna sila, kakrš-
Pavel Keller:
19
Muzikantfe
Kakor liitro mogoče, hitim po koncertu še v salonski obleki, v restavracijo. Ko sem odprl vrata, sem zagledal tovariše žalostno sedeti pri mizi. Le Muholovec je še vedno ležal mi klopi. Tovariši se niso ganili. Plašno sem sedel k mizi, a oni me niso hoteli opaziti. Slednjič sem pričel z drhtečim glasom? »Ne bodite hudi!« Tu »Orel« zuiliti. Se/e mi do srca. »Ampak, ljubi tovariši, prosim vas!« Orel me pogleda: ves je objokan. »Nikaki tovariši,« pravi trpko, »vi ste visok gospod, nu pa godci — prosjaki. Hoteli ste napraviti šalo, se norčevati iz nas, to je vse. Lahko ste to storili. Vi ste odličen gospod, mi pa revni ljudje. Ampak — ni prav to —.« Nastal je odmor; bil sem globoko ganjen. Potem sem pričel:
»Ne sodite krivo, dragi tovariši, in posluša j t o me Ju/ sem bogat mož, to je res, zelo bogat celo: ni pu res, da bi se bil hotel norčevati iz vas. Ali pa mislite, da bi bogat mož vse leto potoval okrog jh> svetu, trobenta!, stradal, prezebal, na slami spul, se pustil zasmehovati, zasledovati, da. slednjič celo zapreti in vse to samo za šalo? Gotovo ne«
Kraus jc pogledal: »Toda, zakaj pu potem?« Kako bi jim ruzložil? tVrm.ik je imel prav takrat, tla me ne bodo razumeli pošteni in preprosti fantje Pa mi je prišla dobra misel, »šlo je za neko stavo« »Stavo?« so se vsi čudili. »I)a,« sem rekel, »stavo Stavil sem namreč z nekim gotovim egoizem, da sem zmožen celo leto kol muzika"nt potovati po svetu, da ne zaničujem tibo.štva. da dobro vem, da ima svojo lepoto in veličino —. No, si mi zojiet dober, Kraus. reci mi enkrat «mlmlič», prosim te'«
Malo milejše me je pogledal, u še vedno zmajeval z glavo Jaz pa sem nadaljeval s še večjo vnemo in prisrčnostjo; »In jaz sem stavo sijajno dobil. Vzel sem vse težkoče j>otovanja nase. četudi sem bil zelo razvajen; recite sa-
no imata Louis in Maks Baer in ki je izredne važnosti pri boksarskih borbah.
Največji Baerlundov uspeh je bil k. o. zmaga, s katero je uničil kariero mladega orjaka Buddy Baera. Po tem uspehu pa je začela njegova zvezda počasi ugašati. Porazi so se menjavali z zmagami in Baerlund je bil uvrščen v drugorazredno kategorijo. Boksa! je pridno in je sprejel vsako borbo, Njegova deviza je bila: majhen zaslužejt je tudi denar. Športno je bila zanj Amerika razočaranje, ker je prav getovo pričakoval drugačne borbe in seveda drugačnega zaslužka.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
2. S. K. »Hermes«. Lahkoatletska sekcija ima svoj trening v ponedeljek, 29. t. m., ob 18. Atleti dobe opremo pri načelniku. Pozivajo sc na trening vsi atleti. — Načelnik.
Z F 0
Danes so lahkoatletske tekme ljubljanske podzveze ZFO na Stadionu
Opozarjamo še enkrat na zanimive lahkoatletske tekme in tekme v odbojki, katere priredi ljubljanska podzveza ZFO danes na ljubljanskem stadionu. Ž a tekme je pripravljenih nad 100 tekmovalcev iz področja bubljanske podzveze in obetajo bili zelo zanimive. Tekme se prično ob 9. dopoldne in ob 3. popoldne.
Letošnje telovadne in športne tekme ZFO
Letošnje telovadne lekme zveze fantovskih odsekov bodo na ljubljanskem stadionu v dneh 17. in IS. avgusta. Tekmovale bodo tedaj vrste mladcev, člani pa v nižjem srednjem in višjem oddelku. Posamezni mladci bodo tekmovali v mešanem de-seteroboju, člani pa za prvenstvo posameznikov v telovadnem deseteroboju in mešanem dvanajstero-boju. Tekme članov posameznikov za prvenstvo bodo najbolj zanimive, saj tekmujejo naši mednarodni tekmovalci. Prvikrat bodo tekmovali odseki za prehodni prapor zveze. In tudi starejši člani (nad 38 let stari) se bodo pomerili ob tej priliki za prvenstvo seniorjev v telovadnem in šfiorlnem deseteroboju.
Plavalne tekme bodo 15. avgusta, lahkoatletske, težkoatletske in tekme v odbojki pa 24. iti 25. avgusta. Za telovadne in plavalne tekme se je prijaviti do 10., za ostale do 15. avgusta.
Fantovski odsek Zagorje ob Savi
priredi v nedeljo, dne 4. avgusta 1940 telovadni nastop s pestrim sporedom, ki se bo izvajal na društvenem telovadišču pri Zadružnem domu v Zagorju. Začetek ob pol 4 popoldne. Med telovadnim Sporedom bo tudi kratka tekma v odbojki med člani in mladci zagorskega odseka ter govor odseko-vega vodje g, Kalana Janeza. Zanimiva obeta biti orodna telovadba, ker ima zagorski odsek leno število nadebudnih telovadcev na orodju. —- Po končanem telovadnem nastopu sledi prosta zabava. Pri vsej prireditvi sodeluje zagorska rudarska godba. Vljudno vabimol — Bog živi!
Članstvu ljubljanskih okrožij
Vse članstvo pozivamo, da sc prihodnjo nedeljo v krojih udeleži sprevoda ob proslavi škofove toletnice. Zbirališče je na dvorišču Akademskega doma na Miklošičevi cesti št. Začetek zbiranja je ob S zjutraj, nnto ho formiranje kolone in skupen odhod v stolnica
Lahkoatletske tekme kamniškega okrožja ZFO
V Mengšu so bile dne 21. in 23. julija 1940 lahkoatletske tekme za prvenstvo odsekov kamniškega okrožja, ki so dale tele rezultate: Člani:
Tek 100 m: 1. Kocelj (Vodice) 12.6. 2. Avbelj (Homec) 12.95. 3. Lipar (Alengeš) 13 in šušteršič (Mengeš).
Met granate: 1. Štrukelj (Dob) 53.72 m. 2 Avbelj (Homec) 53.65. 3. Kompare (Mengeš 52.94 m. Skok v višino: 1. Mihelčič (Mengeš) 160 cm.
2.	Sedej (Homec) 160 cm. 3. in 4. Kompare in šušleršič (Mengeš) po 147 cm.
Štafeta 4 krat ICO m: 1. Dob 52. 2. Vodice 52.4.
3.	Mengeš 52.5.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(259) Ančka je Peterčka posadila na klopco in mu previdno iz-mila nožice. Joj, kako so bile spraskane! Peterček je potrtega obrazčka gledal Ančko. No, kaj pa sedaj?
(260) Čakaj', tamle j'e neka brisača. Brž jo je mislila raztrgati na trakove, pa ni šlo tako hitro. Od napora je bila vsa rdeča v obraz; končno se ji je le posrečilo.
Met krogle: 1. Dolžan (Dob) 11.15. 2. Kompare (Mengeš) 9.71. 3. Rožič (Groblje) 9.25.
Tek 1.500 m: 1. Erce (Vodice) 5:04.8. 2. Go-sar (Mengeš) 5:06.2. 3. Gromovnik (Vodice) 5:09.5.
Tek 400 m: 1. Lipar (Mengeš) 60.2. 2. Pučko (Dob) 62.6. 3. Bida (Vodice) 63.6.
Skok v dalj.: 1. Kompare 588 cm. 2. Lipar 557. 3. šušteršič 554 (vsi Alengeš).
Troskok: 1. Kompare 12.05. 2. šušteršič 11.16 (oba Mengeš). 3. Rožič (Groblje) 10.66.
Izven splošne ocene:
Met diska: 1. Kompare (Mengeš) 31.95. — 2. Kompare (Mengeš) 36.97. 3. Rožič (Groblje) 35.51.
Tek 3.000 m: 1. Močnik (Mengeš-mladec) 10:41.4.
Prvak okrožja za leto 1940 je postal f. o. Mengeš.
Stanje točk: (člani): Mengeš 28, Vodice 19, Dob 19, Homec 13, Groblje 8.
FO Domžale pa je tekmoval izven konkurence.
Mladci:
Tek 60 m: 1. šorn (Groblje) 8.05. 2. Veider 8.1. — 3. Gregorc 8. 15 (oba Mengeš).
Skok v višino: l.'Šorn (Groblje) 140. 2. Ora-žem 135. — 3. Kompare 130 (oba Mengeš).
Met krogle: 1. Kralj (Groblje) 9.11. 2. Kompare (Mengeš) 9. 3. Šorn (Groblje) 8.37.
Tek 1000 m: 1. Močnik (Mengeš) 3:13.8. —
2.	Kralj 3:21.1. 3. Anžin 3:34.3 (oba Groblje).
Met granate: 1. Kralj (Groblje) 53.25. 2. Ško-fic 48.33. 3. Gregorc 45.10 (oba Mengeš).
Tek 100 m: 1. Veider (Mengeš) 13. 2., 3. in 4. Gregorc, Kompare (oba Alengeš), Šorn (Groblje).
Skok v daljino: 1. Veider 539. 2. Gregorc 521 (oba Mengeš). 3. Šorn (Groblje) 4.90.
Tek 200 m: 1. Veider 28. 2. Gregorc 29.4 (oba Mengeš). 3. Kralj (Groblje) 29.6.
Troskok: 1. Kompare 10.70. 2. Veider 10.60.
3.	Gregorc 10.35 (vsi Alengeš).
Izven splošne ocene:
Met diska: 1. Oražem 24.40. 2. Kompare 24. 3. Gregorc 23.71 (vsi Mengeš).
Met kopja: 1. Kralj (Groblje) 32.15. 2. Gregorc (Mengeš) 29.10. 3. Šorn (Groblje) 28.40.
Prvak okrožja za leto 1940 je postala mlad-čevska četa FO Alengeš.
Stanje točk: Alengeš 23, Groblje 22, Dob 1.5, Homec 1.5.
Domžale so tekmovale izven konkurence.
mi, če sem se kdaj pritoževal. Ne bom se hvalil, tcidu bil sem zadnji med vami, čistil sem vam čevlje, se vam v vsem jiodvrgel, delil z vami težave in veselje. In, dragi tovariši, bil sem srečen med vami, ker sem vas srčno vzljubil, vse. vse!«	tj
»Orel« je planil v jok. »Mladič, mladič, ali je to res?«
Nustune molk, A vem, da niso več hudi name Svečano razjjoloženje se polngoma iz-premeni v strmenje. Najlnilj začuden je Pelikan. Boječe vpraša: »Ali je veliko, kur ste —«
»Si —«
»Torej, kar si dobil?«
»Hm,« Sem rekel, »zelo veliko. Recimo več kot sto tisoč kron«
Splošen prestrašen vzklik. Pelikan izgine kot od strele zadet jx)d mizo, »Sto — sto — sto tis« — se čuje izpod mize. Drugo se izgubi v krčevitem kašlju.
Začudenje in strmenje je bilo veliknnsko.
»Strah mi je šel v noge,« šepeta Vran in si riba meču.
»Suj si lahko kupiš kneževino,« mi reče Kraus, »in še precej veliko.«
Pelikan prileze počasi iz globin in stoka: »Sploh ne morem več ust zapreti «
Muholovec pa smrči tako intenzivno, kot bi bil vse razumel. Bilo je sijajno, imenitno.
Pustil sem tovarišem časa. (iu so si opomogli, potem sem rekel: »Zdaj pa najvuž-nejše. Glejte, tovariši, brez vas bi stave sploh ne bil dobil.«
»Ju, knko pa smo mi kaj pripomogli k temu?«
»No, brez vas sploh ne bi bil odšel. In še več. Če bi mi življenje pri vas ne bilo tako prijetno in leiio —«
»Jožeš. čevlje nnm je mazut,« stoka Pelikan.
»Je spadalo k stavi, Ijebi Pelikan.« sem nadaljeval, »torej, če bi mi pri vas ne bilo tako iejK). ne bi jaz dobil stave, temveč omenjeni gospod Kgoizein
»Ti,« vpraša Vran, »zdaj je ta gospod z latinskim imenom gotovo zelo hud radi stave?«
»Naravno,« pravim jaz. »Pa mu nič ne škodi, jr prnv grri/i spnka «
»Potem naj le plača.« je rekel Kraus. »Privoščim ti. In če je lutinee tak hudobnež, privoščim tudi njemu.«
»luko je pruv,« rečem, »sedaj morate pa tudi uvideti, da ne morem vsega obdržati zase, temveč moram tudi vam izkazati svojo livu-ležnost.«
»O, Bog ne daj,« pravi Kraus. »Suj si nas že danes gostil, in jiotem tvoji božični darovi - ft! -«
Zadnji naskok.
»To je vse nesmisel.« rečem, »ne mislite, du sem "kopuh, ki si pusti od tovarišev denar služiti in ga nazadnje obdrži zase. To bi mi prineslo slab blagoslov. Kratko in malo. poslušajte sledeče: Znano mi je, da ste potepanja po svetu včasih do grlu siti Vedno, brez domovine, biti na cesti je težka usoda. Vaši godbi seveda morate ostati zvesti; toda odslej morate imeti svoj dom.«
»Dom?« reče žalostno Kraus. Kaj ga more imeti muzikant?«
»Seveda, seveda.« nadaljujem vneto. »Jaz vam ga bom preskrbe!. Ne prekinjajte me, tovariši! Zame to ni nikaka žrtev, saj sem bogatejši kot si mislite. Tudi je moja dolžnost. Torej čujte: Kraus in Pelikan, vidva sta iz-učena trgovska vrtnarja. Svoje obrti gotovo še nista čisto pozabila. Če bi imela svojo vrtnu-rijo, bi lahko le|io živela, posebno če bi vama Vran in Muholovec |>omngala. Kupil sem vam vrtnarijo. Poslušajte no. tovariši! Zberite se in ne l>odite tako strašno razburjeni! Vrtnarija je v šlezki vasi, kjer smo praznovali božič Sestoji iz stanovanjske hiše, štirih velikih vrtov — tok zberite se vendar že! — saj bom dobil spet vse povrnjeno Po vaši smrti dobim jaz ali moji dediči vse spet nazaj. Kraus, tak bodi no pameten! Torej mislim, da boste v vrtnariji skupno gospodarili in v hiši skupaj stanovali. Saj razumeli ste se vedno dobro. Najemnine se razume, ne boste plačevali — Kraus, daj no. izpusti že mojo roko! Torej najemnine ne! Vrtnarija prin-iša letno približno 600 tolarjev Ruzen tega manjka v tem okraju godbe Io boste oskrbeli vi še nadalje gojili svojo ljubo glasbo in imeli Čeden postranski zaslužek. No, kaj menite?«
Načelniki, vaditelji! Mnogokrat ste v zadregi. kako napraviti telovadno uro prijetno iu poleg tegu doseči tudi uspehe. Športniki! Radi bi se izvežbali v posameznih panogah lahke atletike in napredovuli. Ne veste, kje dobiti nasvete zu uspešno delo. Kje? Vse to in za vse prinaša »Vaditelj«, glasilo telesnovzgoj-negu odbora Z. F. O. Izšla je že četrta številka s sledečo vsebino: Načelniki — zbor (1. Ker-mavner); Tekmovalni način pluvunja (S. Zu-pun); Igre pri telovadnih urah (S. Zupan); Trening in tehnika jiosameznih disciplin lahke atletike — teki na srednje in dolge jiroge — skok v daljavo — met kopja (F. Jeglič); Kaj je važno pri prireditvi atletskega tekmovanja (F. Jeglič); ležku atletika — vrste dviganja (D. Bano); Ruz|)is telovadnih in športnih tekem F. O. — Naročite tukoj to, za vsak odsek pre-jKitrebno glasilo. Naroča se pri Z. F. O., Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Posamezna številka stane 6 din.
Gostilniški inventar
se ugodno proda.
Oglejte si do zadnjega julija v gostilni „Prl angeljnu", Ce.je, Prešernova ulica
SCHNEIDEB
zagreb. nikoličevaio
ZAHTEVAJTE BRESNACNl CENIK
Prvi jugoslovanski statistički zavod Informativno odelenje za drvenu gradju. Beograd - Dečan-ska 29, tel. 20-374, prosi lesno industrijo za podatke zaloge lesa. množine vseh vrst rezanega, mehkega, trdega, tesanega, okroglega, sortimenta, kvalitete, termina dobave, cene pri takojšnjem plačilu blaga, franko vagon oziroma cif ali fob.
Tapetništvo Sever, Marijin trg 2
izvršuje najfinejše vsakovrstno tajieciranje xa-nesljivo solidno in pu vsakemu dostopnih cenah.
Kaj so menili? Kraus je bil rdeč v obraz, da sc je bilo buti, da ga zadene kup, Vran ie bled slonel ob zidu, Pelikan je z rokami krilil po zraku in Muholovec je smrčal, da bi se ga kamenje usmililo. Veselje je dobre možake spravilo ob razsodnost. Naenkrat zgrabi Pelikan Muholovca za rume, ga strese kot vrečo in zakliče: »Zbudi se, mormotiea — mi smo vsi ob pamet; vse je noro — vse!«
»Av,« zavpije prestrašeni Muholovec. »Kdo me pu budi? — Nesramnež! Moja glava! — Ft!«
Potem zagleda mene. Izbulji oči in reče: »Ja, Zelenec, kako pu izgledaš? Kot kak natakar — tako fino!«
Prijazno sem pokimul začudenemu; potem se obrne Orel k meni: »Ali niso sanje? Ali je res? Ti bi num to podaril?«
»Res, saj je to moja dolžnost, in jaz jo iz sreu rad izpolnim.«
»Torej bomo imeli svojo domovino — svoj dom —!«
»Dom, da, mislim, da prijeten dom.«
Muholovec si mune oči: »Sem mislil, da sem jaz pijan, pa ste le vi,« reče strme.
»Ali, človek, kaj še ne veš?« vpraša Krans.
»No, vsaj — ft! — mislil sem, da vem, ampak — vendar ne vem — ft! — čisto natanko. Vaše vedenje —«
»Ljubi Muholovec.« razlagam strmečemu, »poslušaj novico, ki bi jo bil skoraj prespal. Jaz namreč nisem nikak muzikant, temveč W-gat, zelo bogat mož. In še nekaj novega; magali ste mi dobiti visoko stavo Zato Je samo ob sebi umevno, da moram del svojega dobička prepustiti vam. Zato sem kupil hišo * vrtovi, konja, voz itd., za vas; tu boste domova I i «
Muholovec sede od strahu na tla. »Stava — hiša — konj — bogat mož — vrt — pomagajte nebesa — meni se meša!«
Drugi mi podajo roke, oči so jim solzne, veliko veselje jim sije z obraza; vse od radostnega občutku, du IkmIo imeli svoj dom. A tudi meni od veselja igra v prsih srce. ker se je moie godčevsko potovani« tako leno končalo.
(Konec.)
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se raiunajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega »načaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovora glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
IIMMl
Začetnica
B mešč. šolo in trg. te-Cajem, išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10194.
Kuharica
Išče mesto v boljši gostilni ali restavraciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna« 11042.
Trgovski pomočnik
mešano stroke, išče zaposlitev v večji trgovini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10931.
Mlad zakonski par
brez otrok, išče službo kravarja ali oskrbnika. Vajena vseh opravil. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zmožna« št. 109S7.
Gospodična
ki govori perfektno francosko in nemško, išče primerno zaposlitev. - Skrlj Štefka, St. Rupert, Dolenjsko.
I Starejša služkinja I
za vsa dela, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10825.
Lesni manipulant
sposoben obratovodja ln popolnoma verziran v lesni stroki, išče primerno zaposlitev. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10893.
Absolventka
meščanske šole ln trgov, tečaja, prosi za primerno namestitev v trgovini ali pisarni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10958.
Uradnica
z večletno prakso, vešča pisarniških del in knjigovodstva, prosi zaposlitve. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Nujno S. O. S.« št. 10921.
Trgovski pomočnik
dober šofer, vojaščine prost, želi službo v vetfjl trgovini. Naslov v upfavi »Slov.« v Mariboru pod št. 887.
Trgovska pomočnica
mešane stroke, obenem dobra gospodinjska moč, želi mesta najraje na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 11008.	(a
Dekle
Išče službo kot gospodinja, k samskemu gospodu. Nastopi takoj. Dobra gospodinja. Zofi Resnik-Golmajer, Golnik.	(a
Absolvent
gozdarske šole, verziran v vseh panogah gozdarstva in lesne industrije, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10877.
Absolventinja
B malo maturo in trgov skim tečajem gre brezplačno kot praktikantinja v trgovino ali pisarno Jane, Sv. Petra cesta 42.
Prodajalka
zmožna kavcije, išče službo kjerkoli. Pomoč tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« 11111. (a
25 letni fant
s šoferskim izpitom, vojaščine prost, trezen, pošten, Išče službo za pomožnega šoferja. Naslov v podružnici »Slovenca« v Mariboru pod št. 907. (a
EZB32B32
Za 10 din
vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Stalen zaslužek, tudi v teh kritičnih časih. Lindič, Ljubljana, p. predal 246-c.	(r
Prevoz gramoza
s tovornim avtomobilom, večjo množino, na razdaljo 5 km, oddam avtopod-jetnlštvu. Ponudbe v podružnico »Slovenca« Trbovlje pod »Transport« št. 11006.
Vajenca (-ko)
za fotografsko obrt sprejmem. Foto Mavec, Smar-tinska 4.	(v
Vajenca
za pllarsko obrt sprejme pilarna X. Flgar, VoSnja-
kova 12.	(b
Vajenec
za mizarsko obrt — se sprejme. Oelje, Prešernova 11.
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje prt mojstru.
špauapan, Polzela,
15 letno dekle
z malo maturo, se želi izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10953.
15 leten fant
so želi izučiti za mehanika ali podobno. Pogoji ugodni. Dravlnec Milan, Krtince, p. Podplat.
Vajenca
sprejmem v trgovino e usnjem. Pogoj: dober ra-čunar. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11051.
Vajenca
za sedlarsko in tapetni ško obrt, kmečkih star šcv, sprejmem. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Trbovljah.
Restavracijska kuharica
želi mesto v Celju ali v bližini. Gre tudi v boljšo gostilno, tudi kot gospodinja. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Zmožna« št. 11030.	(a
Prodajalka za trafiko
s prvovrstnim spričevalom, poštena in simpatična, išče primerno službo. Gre tudi za blagajničar-ko ali kaj sličnega. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 10952.
Čevljarski prikrojevalec
(Herrichter), z mojstrskim izpitom, izvežban na več strojih, vajen samostojnega vodstva — išče zaposlitev. Ponudbe poslati v podr. »Slovenca« v Novem mestu pod »Strokovnjak« št. 10970.
Organist
51 let star, invalidno upokojen, lščo radi draginje postranski zaslužek, kateri nI vezan na pokoj. zavarovanje. Jo zelo sposoben za cerkovnika, učitelja godbe na pihala ln lok, pisarno In poljsko delo. Ivan VVingerl, Vel. Nedelja.
14 letni fant
z odličnim šolskim spričevalom, priden in pošten, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Orno-logar Anton, Bled.
Fanta
Službodobe
Več čevljar, pomočnikov
in služkinjo sprejme Fr. Logar, Suha pri Kranju.
Dobri avtomehaniki
se takoj sprejmejo. Predstaviti : Avto Solman, Celje, Mariborska 5.
VALJČNI MLIN-KRATOL
Krojaškega pomočnika
sprejmem takoj. Janežlč Ivan, Srednja Bela št. 34, p. Preddvor
Dvajsetletno dekle
pošteno, čedno, Iščem za kuhinjo in gostilno. Ribnica 161.	(b
Foto pomočnika (-co)
dobrega retušerja, sprejmem. Foto Mavec, Smar-tinska 4.	(b
Hlapca
poštenega, solidnega, takoj sprejmem. — MUller, mesar, Janševa 15. (b
Šiviljsko pomočnico
za kostume in plašče — sprejmem takoj za stalno. Franja Cop, krojačica, Jesenice-Fužine.
Starejša ženska oseba
katera ima trgovsko pravico, sc sprejmo. Tinka Meglič, Rofievnica št. 1, p. Križe, Gorenjsko.
Krojaškega pomočnika
dobrega takoj sprejmem. Matoh Ignac, Rožna dolina cesta VII, št. 30 — Ljubljana.	(b
Stalno službo dobi
kdor prinese v podjetje 15—20 ks Dieselmotor na olje ali plin. Ponudbe nujno na »Ogenit«, Ljubljana, poštni predal 372.
Kuharica
z dobrimi priporočili «a vse hišne posle dobi mesto pri boljši družini. — Plača dobra. Naslov v upravi »Slovenca« 11061.
2 čevljarska pomočnika
sposobna za vsako delo, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Levor-nlk Jožef, čevljarstvo — Slovenj Gradec.	(b
Dobra kuharica
od 25—30 let stara, dobi takoj službo pri boljši družini na deželi. Plača mesečno 300 din. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Dežela« št. 11037.
Damsko frizerko
solidno, pošteno, ki je zmožna vsakega prvovrstnega dela, sprejmem. Plača po zmožnosti. — Predstaviti se osebno. — Salon Anka Zakrajgek, Maribor, Stolna
15 let starega dam učiti za mehanično obrt k dobremu mojstru. Stupica Alojzij, mlin Danica, Studa p. Domžale.	(v
Vajenko
s primerno šolsko Izobrazbo, močno, ne pod 15 let staro, kmetskih staršev, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Učenke, katere so se že učile, imajo prednost. Hrana ln stanovanje v hiši. Nastop takoj! Naslov v upravi »Slov.« pod fit. 10909.
Preklic
Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za event. dolgove moje žene Frančiške Rudolf. — Rudolf Jožef, Sp. Ložnica, Slov. Bistrica.
Opozorilo!
Opozarjam, da naj nihče od mojega moža Rudolfa ničesar no kupi, ker jaz nisem plačnica njegovih dolgov. Ana RuSj Maribor.	.(o
Osebo
več let Izurjeno v trgovini s čevlji, z velikim znanstvom v Ljubljani, sprejmem za novo trgovino s čevlji. Kavcija zaže-ljena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Agllen« 11115.	(b
Oskrbnika
ki Je vešč gostinske obrti sprejmemo za planinski dom na Mrzlici. Za prevzem Inventarja je potrebna kavcija 10.000 din. Prijave je poslati do 20. avgusta t. 1, na podružnico SPD v Trbovlje, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Za pismen odgovor Je priložiti znamke.
DOMAČ IZUM
IZUM, IZDELAVA V 3 TIPE — PRAVICO ZA SAMOPRODAJO EDINO
1. KRAMER
KOV. STROJNA DELAVNICA SELENBURGOVA 4-1EL. 43-31 -LJUBLJANA
Hlapca I
za takoj, iščem. Vodmat-ska 29, Ljubljana. (b |
Postrežnico
čisto in pridno, sprejmem za stalno. Jesenkova 8-1, levo.	(b
Hlapca
Mizarskega pomočnika
za stavbena in pohištvena dela sprejmem. Voljč Ivan, mizarstvo, Vrhnika
Mizarske pomočnike
sprejme v stalno službo pohištvo Gluhak, Brezovica, zaloga LJubljana, Florjanska 19.
Polirja
za Egradbo ceste sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 11007 (b
Drogeriste, drogeristinje
samo prvovrstne moči — sprejme drogerlja Grego-rlč, Ljubljana. Ponudbe izključno le pismene.
Gospodična
katera obvlada nemščino, se sprejme k 6 letnemu fantku k slovenski rodbini v Belgradu. Pismene ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Beograd« št. 10871.
Za vilo na deželi
v bližini LJubljane, sprejmem za hišnika zakonski par, ki se razume na nego vrta. Upokojenci Imajo prednost. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Velik vrt« št. 10913.
Šiviljo
za pobiranje petelj na nogavicah sprejmemo. Strojno lahko delo. Izurjene štoparlce imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Klinika nogavic Ljubljana« štev. 11058.	(b
Trgovskega pomočnika
lcolonijalne stroke, vojaščine prostega, mlajšo in agilno moč, sprejmemo za vodstvo bonbonlere. -Prednost imajo gospodje, ki so v sllčnlh strokah delovali. Ponudbe z referencami na upravo »SI.« pod zn. »Bonboniera pri glavni pošti« 11059. (b
Pisarniško moč
samostojno v vseh pisarniških poslih v slovensko-nemškl korespondenci ln knjigovodstvu, sprejmo večje trgovsko podjetje v Ljubljani v stalno službo. Ponudbe z zahtevki ln referencami na upr. »SI.« pod »Dobra pisarniška moč« St. 11057.	(b
sprejmem h konjem, poštenega. Blaz, Tomačevo št. 41, Ljubljana. (b
Čevljarskega pomočnika
in vajenca sprejmem takoj. Pirnat Leopold, že-leznikarjeva 2, Ljubljana VII.	(b
Elektromonter
sposoben za vsa dela, dobi stalno nameščenjo. — Elektroinstalacija Pinte-rič, Maribor.	(b
Pomočnika in vajenca
sprejmem takoj. J. Ara brožič, soboslikar in pleskar, Gllnška ul. 7, Ljubljana.	(b
Postrežnico
vešffo kuhanja, pridno, pošteno, Iščem za ves dan. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11098. (b
Dekleta
z veseljem do gospodinjstva sprejme uradniško, družina. Polzve se na pošti Ježica.	(b
Krojaškega pomočnika
prvovrstnega, sprejmem takoj. — Franja Soklič, krojaštvo, Radeče pri Zl danem mestu.	(b
Mehanik-šofer
z Izpitom, trezen, veš! v popravljanju in sestavljanju dvokoles, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10928.
Fanta
16 letnega, kmetskih staršev, poštenega, sprejmem za trg. pošlo. Plača po dogovoru. — A. Sušnlk, Ljubljana, Zaloška.
Ključavničar, pomočnik
se sprejme takoj. Prednost imajo vestni In vajeni dola štedilnikov. — K o š a k Janko, splošno ključavničarstvo, St. Ru pert, Dolenjsko.
Pošteno, verno dekle
vajena boljšega gospodinjstva, snažna, ljubite ljica otrok - dobi stalno službo. - Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dober postopek« št. 10650.
Tkalnica svile
ki -obratuje z 20 stroji, Išče tkalskega mojstra, ki se povsem razume na upravljanje tkalskih stro jev, a tudi na dekompo niranje tkanin (uvlače nje). — Nadaljo bi kupili 2—4 tkalne stroje za izdelavo crep-svile in en ' cetl stroj. Naslov v upr. , »Slov.« pod št. 10855.
Postrežnico
za popoldne, sprejmem. Kolodvorska 20, dvorišče od 2—3.	(b
Vajenca in pomočnika
sprejme takoj Viktor Zve-gelj, Cojzova 1, slikarstvo ln pleskarstvo.	(b
Deklo
za vsa kmečka dela, takoj sprejmem. - Gostilna Knez, Rašica, p. St. Vid nad Ljubljano.
Danes vsi na Rožnik
na žegnanjo.
Izletnikom
in letovlščarjom, ki obiskujejo Pohorje, se priporoča avtotaksl Janko Rečnik, Hoče. Tel. št. 5. Telegram : Avtotaksl.
Šiviljo
Izurjeno za tamburlranje pletenin, lahko samo po urah, takoj sprejmem. — LJubljana, Predovičeva ulica 14.	(b
Mlinar
dobt stalno službo takoj. Popolno znanje nI neobhodno potrebno. - Pogorele Edvard, žaga ln mlin, p. Struge na Dol. (b
•S^S^Bi
(nRHBHBiEBBSKBSl
Diplomiran filozof
francosk. jezika instru-ira za ponavljalno izpito zanesljivo in uspešno. Naslov v upravi pod št. 11030.	(u
Oblastv. konceslonlrana
šoferska šola
za poklicne šoferje ln amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28
1
Automofor
i
Cene motornim kolesom
dvokolesom ln njih nadomestnim delom se višajo vsak dan. - Tvrdki J. Praprotnlk v Domžalah se je posrečilo, da si je Se pravočasno nabavila Ardle in Horex motorje, kakor tudi razne znane znamke dvokoles, katere oddaja Se vedno po prejšnjih cenah. Oglejte si njeno zalogo in se prepričajte osebno o so-ltdnosti cen.
Motorno kolo
prodam ali zamenjam
za radio. Jernej Jeraj Zapoge p. Smlednik. (f
Avto in motor
kupim v vsakem stanju proti takojšnjemu plačilu. Strojna delavnica — Sv. Petra c. 85.	(f
Tovorni avto
prvovrstne znamke, v zelo dobrem stanju, za izredno nizko ceno naprodaj. Strojna delavnica - Sv. Petra c. 86. (f
Poltovorni avtomobil
majhen, dobro ohranjen, kupim. Nosilnost 1000 kg. Ponudbo na upravo »SI.« pod »Plačam takoj« Stev. 11094.	(f
II
Živali
i
Kravo
dobro mlekarlco,. s teličkom, prodam. Polzve se v Dravljah Kovaška 5.
Konj »Lipicanec«
lep, dober, zanesljiv, naprodaj. Poizve se: Ka-
| varna Prešeren.	(j
Javna dražba
mlina z vodno močjo v mesta Ljub-ljana-Vič (lastnik Edvard Mesesnel, Vič) v obratu, s številnimi nepremičninami, hišo, skladiščena travniki, gozdovi, njivami in stavbnimi parcelami, se prodaja na javni dfaZbl pri sodišču v Ljubljani soba št. 116 ob 9 uri dne 6. avgusta 1940. Cenilna vrednost 1 680,000 din. Prodaja se bo vršila po skupinah. Najnižji ponudniki so din 123.0C0'—, din 591.000 —, din 62.000 —, din 68.000'—, din 35 000'—. — Prilika ugodna za nakup, ne zamudite.
Informacije dobite dr. LUKMAN, odvetnik — Ljubljana, Gradišče
Vljudno
naznanjam
svojim cenjenim gostom, da bom dne 1. avgusta prevzela zopet
gostilno
Ob tej priliki se priporočam za bodočo, Z odličnim spoštovanjem
Marija Šmidhofer, Ruše
Kupimo
IEEHS3I
tmr/atrn eeu* ' tfonjfd
/ lahte* -*t'* ^ i tbrr.^ta d en f^A ,
> HF.R0LD V£? '"l^TJ! MARIBOR m 102
Pianino
dam v nojem. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11074.	(B
Speci i nI na IzdelovalnfcS HARMONIK,
JOS. FLEISS
Snujemo knjižnico
ln kupujemo knjige. Pre-j ( : p Lubas ja 8jnj!
glejte omaro in podstreš-1
ja ter ponudite Združenju LJUBLJANA. Tyrševa 35 obrtnikov na Jesenicah.	Zahtevajte cenik t
Lutzovo pečico
majhno, emajllratio, kupim. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10710. (k
Bukova drva
več vagonov, kupi zadruga v Beogradu. Ponudbe s ceno franko nakladalna postaja pod »Ccpnnlce« v upravo »Slovenca« št. 10938.
Staro ilaio, zlato zobovie ln srebrne Krone
knpujem po najvišjih oenab A. KAJFKŽ
trgovina s urnml in zlatnino
precizna delavnica »a popravila vsnknvrstnih nr
Ljubljana. Miklošičeva 14
Cuisje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor — Dravska 15.
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah CEKNE, juvelir. Ljubljana VVolfova ulica št. 3
Jeklenke za plin
kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »500« št. 11018. (k
Rabljeno tehtnico
declmalko za tožo 300 kg, kupim. Hočevar Franc -Zg. Ilrušlca, p. Dobrunje.
Kupimo
nekaj tisoč močnih vreč (Bombay, CJuebracho). — Ponudbo na Intcrreklam, Zagreb, Ma«arykova 28. pod »Vrečo P 6303.« (k
Srebro, drage kamne
In vunkovrstno
zlato kupuje
po najvišjih conah
Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(palada hotela .81on">
Buteljke
ln vsakovrstno steklenice ter drugo kupi »Metalia«, Gosposvetska c. lfl, telefon 32-88.	(k
Kupim sod
(Gerbfass) srednje velik, kompleten b transmisijo.
Babnik Fr., Vcrneli, Kresnico.	(k
Kupim
2 rabljena mizarska sko-belnlka z orodjem, 3 do 4 furnlrske preSe (Tour-nierbockcn) 120—130 cm, v najboljšem stanju. Ponudbe sprejme mizarstvo Gogala, Bled.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Klavir
dobro ohranjen, poceni proda ABC, Ljubljana -Medvedova 8, polog kolodvora Šiška.	(K
Specialna popravljaSnka

vseh godbenih inštrumentov' velika zaloga vsakovrstnih harmonik, glasov in vseh dolov za harmonike dobile najceneje pri: B r n g o Jano, Sv. Petra cesta šle v. 42.
Gostilničarji pozor!
Nov gramofon z več ploščami, nove konccrtnc cl-tre, neknj pohištva ln emajlirano železno kopalno banjo prodam ali zamenjam za drva. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11103.	(s
Kupim plctilni stroj
(flach) št. 10, 80—100 cm širine, dobro ohranjen. — Roškar Mestni trg 17. (k
dobro ohranjeno, srednjo velikosti, za vsak pogon ln prevoz, prodam. Simon Vertnik, Slov. Konjice.
Elektromotorji
5*5 KS dospeli. Pohitite, dokler traja zaloga
Elektro A. VER3AJS
Gosposvetska cesta 10
Čevljarski prešivalni stroj
(Durchnahmaschine) nov - poceni prodam. - Pišite na upravo »Slovenca« pod »Prešivalni stroj« štev. 11047.	(1
Naprodaj
Polstabilna lokomobila Lanz 40-70 FS, maka. pritisk lOatm., ogrevna površina 20.2 m>. — Cepi 1 n a žaga, 700 ln 800 mm prem., s krogličnimi ležajl. — Tračna žaga Panhard & Le-vasser, Parls, 1100 prem.,-veličina mize 1400X1230 mm. — Cepilna žaga Klrchner, Leipzig, premer kolesa 1200 mm, dovod lesa avtomatično Z dvema zobčastlmo in dvema gladkima valjema, kroglični ležajl. — Vagon e 11, razmah kole« 76 cm. — Informacije daje: Ivo žlo, Joslpdoi prt Ogullnu.
Za upravitelja hiš
se priporuča strokovnjak proti mali odškodnini. — Nudi kavcijo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Upravitelj« št. 11072. (p
Hišo
z vrtom, novo, prodam v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11135.
Enodružinsko hišico
prodam. - Blažič Anton, Cesta v Mestni log št. 69. Cena po dogovoru.
Parcelo
v št. Vidu nad Ljubljano, za šolo, prodam. Polzve se: Vič 54.
Parcelo v Novih Jaršah
poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11110. (p
Kupim žago
v dobrem stanju, polno-jarmenik ali venecijanko, z malim posestvom. Pogoj : v kraju, kjer je dosti lesa. Plačam v gotovini. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 110S7. (h
Zamenjam novo
enodružinsko hišo v St. Vidu nad Ljubljano. Ima vrt, vodovod, elektriko -vrednost 180.000 din, za hišo z večjim vrtom v predmestju Ljubljane. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »180.000« št. 1106T.
Parcele
prodam v centru št. Vida, ob drž. cesti in tramvaju, v Vižinarjih. pod klancem, poleg škofijskih zavodov sv. Stanislava. -Zelo ugodna lega za trgovino, obrt, vile vekend In male hišice. Vižmarje št. 78, nasproti mizarske zadruge.
Krasna domačija
ležeča na najlepšem prostoru tik ob farni cerkvi v Pišecah, s prostornimi velikimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, v katerih je tudi gostilniška konccsija in trafika, ter zraven spadajočlh 20 oralov zemlje, v občini Pišece pri Brežicah - se zaradi družinskih prilik takoj zelo ugodno proda. Natančnejši podatki se izvejo pri županu občine Globoko pri Brežicah ali pri g. Lasan Ante, Moste pri Ljubljani, Kopališka št. 14.
»Reaiiteta«
posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) jo samo v Ljubljani, Prešernova 54-1., nasproti glavno pošte. Tel. 44-20. Poslujo hitro ln solidno. Vse informacije so brezplačne. Preprlčajto se! (p
Trgovina
z inventarjem, naprodaj za 70.000 din. - Vzamem tudi posojilo 40.000 din z vknjižbo na prvo mesto. Obresti po dogovoru. Dopise v upravo »Slovcnca« v Mariboru pod »Posestvo S S S«.
Posestvo - gostilna
3 4 oralov njiv, gozda, se-nožeti na Zdlhovem pri Kočevju, prodam. Zelo lop in zdrav kraj. Hilda Košir, št. Rupert na Dolenjskem.	(P
Hiša v Mariboru
tristanovanjska, ob parku, z velikim vrtom in sadovnjakom, ter paviljon s trgovino in trafiko naprodaj. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod značko »Hiša«.	(p
Hiša
z lepim sadnim vrtom, vodovod, elektrika, vse ograjeno, blizu cerkve, v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod 11045.
Parcelo
v sestavu za vile v okolici Bežigrada, Dravelj ali šiške v površini 600 do 1000 kv. m., kupim proti gotovini. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Parcela za vilo« št. 10607.	(P
Proda odn. zamenja se
za primeren objekt v Ljubljani moderna, komfortno zidana vila z velikim vrtom pod šmarno goro. Ponudbe na pisarno dr. A. Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova 5.
Takoj prodam:
v Mariboru - Studenci — Kralja Matjaža ulica, parcelo 801 m> a stavbnim materialom. — Pekre: Konec Hostejeve ulice ograjeno parcelo 1091 m' z novo prestavno leseno hišico. — V Ljubljani: Jurčkova pot, travnik s šupo 5600 m5, pripravno za vrtnarijo. - šuštaršič Leopold, Maribor, W'atto-va ulica 3.	(p
Sobo s kuhinjo
oddam na Aleksandrovi št. 83. Vprašati : Trdinova ulica 5 Maribor.
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln
povečava Fotoutelje Mancini Ljubljana-Vič.
Stavbne parcele
in hiše naprodaj. Vižmarje št. 46.
Hišo z vrtom
prodam. Stožice, Funtko-va ulica 27.	(p
Lepe stavbne parcele
v Kranju naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcele« 11107.
Stavbni parceli
v Zgornji Šiški in št. Vidu prodam. — Poizve se : Vižmarje 117.	(p
Enonadstropno hišo
v Domžalah prodam ali stanovanje oddam. — Poljanski nasip 54.	(p
Travnik
ugodno naprodaj. Informacije daje Jelenič, šlaj-merjeva 1.	(p
1 ali 2-stanovanjsko hišo
z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici, kupim. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Solidno« št. 10990.	(p
Zamenjam
lepo, srednjevellko posestvo za večjega. Razliko doplačam. 2elim z vodno močjo. Prevzamem tudi zapuščeno. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Posestvo« št. 11000.	(p
O
Električne štedilnike .Sisma*
hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča
Jugosl. elekfr. d. d. BR0WN B0VERI
LJUBLJANA, Tyrševa cesta 12
Telefon 24-42
»KUBO« brzoparilnikl z bakrenim ali jeklenim v opniu pocinkanim kotlom. Kotli za žennjek uho vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest filtri za vino. Tovarniške naprave. Kotli za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. Priporoča se
»IfflTI ftDlf A„ BOŽIČ IVAN, kotlarstvo in kleparstvo »nUILKKHH« KUK IVAN, kljufavnitarstvo LJUBLJANA, TyrJeva 35 (Dunajska c. bivše Strojne tovarne)
Telefon štev. 37-92
Stavbna parcela
v Šiški ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11078. (p
Stavbno parcelo
za enonadstropnlco v Ko-leziji prodam. Pojasnila daje: Novak, Cesta v Mestni log št. 68. (p
Zemljišče v Celju
4420 m", posejano s sad-1 nlm drevjem, naprodaj. - j Naslov v podr. »Slov.« v Celju.
Hišo v Celju
(parcela 1050 m2) tudi polovico, prodam. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Savinja«, (p
Štiristanovanjska hiša
z velikim vrtom, lepa sončna lega, naprodaj. — Cena 125.000 din. Vič 134, Cesta na Brdo, Ljubljana.
Smrekov gozd
mlada rast, 10.500 m' ploskve, ugodno naprodaj. -Ponudbe pod »Gozd«, poštno ležeče Dol. Toplice.
Nova enonadstropna vila
moderna, z velikim vrtom - poceni naprodaj. Kode-ljevo, LJubljana. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10959.
Manjše posestvo
z gospodarskim poslopjem ln vrtom, vse ograjeno, naprodaj. - Franjo Piškur, pri postaji Ogulin v banovini Hrvatski.
Štiristanovanjsko hišo
novo zidano, prodam. — Cena po dogovoru. Vprašati : gostilna »Livada«, Ulica kralja Matjaža, Studenci pri Mariboru.
Hišico
kupim. Rajon Ljubljana 1 ali okolica. Cena od 50 ' do 80.000 din. - Naslov v upravo »Slovenca« pod št. 10988.
UUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
sad. z neom. jam. Ljubljana. MikloSUeva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplacljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
t
Naznanjamo tužno vest. da nas je zapustil po dolgi in mučni bolezni gospod
Zagorc Matevž
natlsprevodnik v pokojn
Pogreb umrlega bo v nedeljo, dne 28. julija ob 3 popoldne z Žal pri Sv. Križu.
Kdor ga je ljubil, naj ga ohrani v spominu. Ljubljana, Zagreb, Maribor, dne 27. julija 1940.
Žalujoča žena, sinova Matko in Milan, snaha Jožica ter vnučka Neda in MHanček,
Stanovanjsko hišo
novejšo do 150.000 din, kupim brez posredovalca. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Kupim, plačam« št. 10991.	(p
Hišo
večstanovanjsko, donosno ln pripravno za vse, prodam za 190.000 din. Potrebno 90.000 din, drugo hipoteka. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10994.
Malo hišo
z večjim vrtom kupim v predmestju Ljubljane. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »150.000 din« štev. 11068. (p
ODDAJO:
Dva lepa velika lokala
pri postaji Vižmarje, oddam. Poizve se na št. 59.
IŠČEJO:
Trgovino z meš. blagom
vzamem v najem na prometnem kraju kjer koli v Sloveniji. Burkeljca Ivan, llotovlje 17, p. Gorenja vas nad škofjo Loko. (m
Gostilno in restavracijo
z mesarijo, tudi dobro idoči hotel, na prometnem kraju, iščem v najem takoj ali po dogovoru. Posedujem vso pravice. — Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »Promet« št. 10964.
itanoianja
IŠČEJO:
Ob Celovški cesti
pri Dravljah. iščem dvo sobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka«, (č
Dvosobno stanovanje
išče mirna stranka v Rož ni dolini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1. noyember« 11101. (č
Samo na Mirju
Iščem 4 sobno stanovanje ali celo vilo v najem — katero eventuelno tudi kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirje 10« št. 11024.	<č
3 do 6-sobno stanovanje
Išče mirna stranka za avgust ali september, v centru Ljubljane. Uporaba vrta zaželjena. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samo odrasle osebe«
Stanovanje
dvosobno ali enosobno, e kabinetom in pritiklina-mi event. b kopalnico — išče starejša gospa (sama). Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točna plač niča« št. 10930.
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
prostorno, takoj oddam, Podutik 19.	(č
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Vprašati: Muc, Vrhovčeva 12. (č
Dvosobno stanovanje
oddam 1. avgusta. Josip Dolinšek, Ižanska c. 46, Ljubljana.	(č
Prodam hišo
s sadnim vrtom in njivo v Savljah št. 66 pri Ljubljani. Več se poizve pri Ivan Puc, Aleksandrova št. 9, Ljubljana.	(p
Enonadstropna hiša
3-stanovanjska, podkiete-na. neskončana, naprodaj na šmarski cesti poleg šole, pošta Moste, Ljubljana.	(p
Gostilna v Celju
bltzu kolodvora, naprodaj za 280.000 din. Hipoteke 43.000 din. Stavbna parcela. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod št. 11035.	(p
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo, čisto, takoj od dam. Naslov v upr. »Sl.< pod št. 11602.	(č
Dvosobno stanovanje
z vsemi prltiklinami, posebnim vhodom, pri kolodvoru, se odda na Ro-dici št. 69 pri Domžalah
Trisobno stanovanje
z vsem komfortom, v najlepši centralni legi mesta Celja, in lokal, svetel, nasproti kolodvora, zelo prostoren, se takoj odda pro ti zmerni najemnini. Dopise poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod St. 11126.	,<č
IŠČEJO:
Sobo s štedilnikom
pritlično, išče upokojenka. Ponudbo upravi »Slovenca« pod šifro »Točna plačnica« 11133,	(s
ODDAJO:
Sobo
preprosto opremljeno, oddam. Bolgarska ulica 30-1
2 sobici
za pisarno ali skladišče takoj oddam v Kolodvorski ul. 3.	(s
Sobo
oddam dvema solidnima gospodoma. Devova ulica št. 6, p. pritličje, Dravlje.
Sobo
lepo, oddam boljšemu gospodu ali .gospodični. Poseben vhod. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11071.	(s
Visokošolka
išče stanovanje in vso oskrbo pri dobri krščanski družini v Ljubljani. Ponudbe v upravo »SI.« v Mariboru pod 760-899.
Stanovanje s hrano
za dva dijaka, sedmo- in osmošolca, Iščem, po možnosti v bližini bežigrajske gimnazije. - Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slov.« pod značko »Dva višješolca« št. 10880.
Katera učiteljica menja
za moje mesto na šest-razrednici v lepem kraju tik žel. postaje, blizu sre-skega mesta ; ugodne zveze z Mariborom. V poštev pridejo tudi večji kraji na Dolenjskem ob železnici ali avtobusni cesti. -Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod štev. 11106.	(r
Gumbnice, gumbe, pllse,
monograme, entel. aiur fino in hitro izvrši
Matek & Mikes
Ljubljana. Franflikanska ulica
nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
OKAHA MAZILO
Iz zdravilnih zeiiSč. - Cn dovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih - volku — turih in vnetiih itd. za nego doienčkov pri koinom vnetju, izpuščajih in hrastah nn te merm, 7,a razpokano prsne bradavice. Dobi se v iekar nah in drogerijah.
Mlad kmečki fant
želi poročiti trgovsko izobraženo gospodično, ki ima hišo ali gostilno z obrtjo in denarno vsoto 180.000 din. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Resnost« št. 10957.
Obrtnik
33 let star, s posestvom, vrednim 190.000 din, poroči gospodično aH vdovo s kapitalom. Dopise s sliko podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »ženitev 910«.	(ž
Berite
-Slovenca-
in oglašujte v njem!
Denar
Družabništvo
pri mnogo obetajočem podjetju, prodam zaradi družinskih razmer. - Potrebno 85.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10984.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družb « nikov, dobičkanosno in varno.,naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vsei trgovsko-obrtniške zndevej poverite zaupno strokovni) pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka uL«
Hranilne knjižice
3°/o obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Prosim, kdor bi posodil
20.000 din na vknjižbo na prvo mesto za pol lota, z obrestmi, mu dam dva skladišča v najem in staovanje, če potrebuje na Ježici. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Ježica« št. 10995.	(d
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenaH in proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 13
Avtomobilisti pozor!
Velika zaloga avtogum za osebne avtomobile. Za tovorne dimenzija 30X5. Naprodaj rabljeni 3-tonski tovorni avto Opel Blitz mod. 35 za ceno 22.000 din in osebni avto Tatra 2 cyl. limousina, oba v dobrem stanju.
»Opel« zastopstvo šolman, Celje,
Mariborska c. 5. — Tel. 241
Pilarna Ivan Figar
LJUBLJANA
Stalna zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) In rašpel. —
Vošnjakova nI. štev. 12
Telefon 39-42
Prvovrstna izdelava in konkurenčne cene. Pri večjem naročilu primeren popust. Prevzamemo tudi stare pile v naknp.
DitRUVAP
mineralno-blatno kopališče.
(Jugoslovanski Franzensbad)
Radioaktivni termalni vrelci 38°—52° C. Zdravijo izredno uspešno REVMATIZEM, ISHIAS in ŽENSKE BOLEZNI. Glavna sezona od 15. junija do konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti.
Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopallšia Daruvar.
Največja izbira spalnic, kuhinjske oprave, žične vložke in modrace po nizkih cenah
Se priporoča
MIZARSTVO »SAVA«
Predjamska 32 - Miklošičeva cesta
Dobra naložba denarja — ugodna prilika
v najlepiem predelu vil v zagrebu zelo poceni naprodaj stavbena zemljišča za vile — posestvo — prekrasen dominirajoč položaj na malem hribčku 20 minut peš od Iličkog trga ob glavni cesti do 20.000 mJ.
Interesenti naj se javijo pri
FR. KOVAČIČ, ZAGRFB, TRG KRALJA PETRA 5
HK2
Zahvala
Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob priliki smrti naše drage mame, gospe
• \r
Ane
roj,
vdove po krojaškem mojstru
se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Srčna hvala vsem, ki so jo tolažili v njeni težki bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem A. P. Z. za prekrasno petje.
Ljubljana, Zidani most, Zagreb, Beograd, 27. jul. 1940.
Žalujoči ostali.

r
11'JfflPffffil
Najugodnejši nakup
moških oblete nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana.
Žensko kolo
novo, kompletno, naprodaj. Šišenska c. 64. (1
Otroški športni voziček
prodam. Klešnik, Hradeckega 64.	(1
Trgovina z meš. blagom
se zaradi Izselitve prodat Ponudbe v upravo »SI.«
pod »Velik promet« 10932 ——-
Vina, rdeča in bela
Izvrsten jaboičnlk in pristno sllvovko nudi: J. Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu.	(1
Šivalni stroj
nov in rabljen, zamenjam za les za kurjavo ali za mizarstvo. Alojz Ussar, Maribor, Trubarjeva 9/1.
Otroški voziček
globok, malo rabljen, modom, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10900.
20 hI rdečega vina
dobrega, lanskega pridelka, prodam. Ivan Iiene, posestnik, Pišece št. 94, Kopno.
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti larne cerkvo. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8
Otroški vozički
novih oblik, vsa otroška oprava in oprema
Igrate S. REBOLJ na vogalu
Miklošičeve in Tavčarjeve
Lipski jesenski sejem 1949
od 25. do 29. avgusta
60 % popusta na nemSkih železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave naipozneie do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos. Bezjak, Gosposka ul. 25. Tel. 20-97
Kolesa
malo rabljena, močVa, damska ln športna prodamo. Dolenjska c. 7. (i
Sobne pečnice
poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11029.	d
Damsko in moško kolo
najboljše znamke, popolnoma novo za izredno nizko ceno naprodaj. Sv. Petra c. 85, dvorišče. (1
Kolesa
vsakovrstna, najnovejše
izdelave, v krasnih bar vah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16. (1
Prodam
2 težka, dobro ohranjena voza. Rabljene sode od 100 do 1000 litrov. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11013.	(1
Točilni paviljon
na veselienem prostoru velosejma, velik In dobro urejen, z vso opravo na prodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11054. (1
Za predtiskarijo
'(Vordruckerei) najmodernejše vzorce s priborom, dobiš najceneje pri tvornici šablon za ročno delo M. Blcier, Zagreb, Staničeva 13.
Prostov. javna dražba
Dne 31. t. m. bo s pričetkom ob pol 9 dopoldne v Ljubljani VII, Jer-nejeva 14, prostovoljna javna dražba premične (pohištvo, obleka, posoda Itd.) zapuščine pok. Ro-jina Marije (I O 481-40.
Otroški vozittfii
prekrasne nove modele
Poceni prodamo:
staro opeko, okna, vrata, traverze, kuhinjske, stra niščne školjke, vodni ro zervoar, železni štedil nik, kropkovinaste plošCfc za izolacije, nasipni material. Jesenkova ul. 2. (1
Vse pisalne stroje
rabljene, razprodamo. Opozarjamo posebno na popolnoma urejene, brezhibne stroje Underwood, Remlngton, Ideal, Royal itd. »Torpedo«, Miklošiče va cesta 18.	(1
»Anker« šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanjc, z 2 iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čolničkom od 300 din naprej. Triglav, Res ljeva 16.	(1
najugodneje kupite pri
»TEHNIK« J. BAN1AI
LJUB JANA, MUloiiteva C. 20
Ne premišljujte,
kam s predmeti, ki jih želite prodati.. Ponudite jih čim prej tvrdki ABC v Ljubljani, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška.	(h)
BREHNAB0R
na Jodllčnejša kolesa po ugodnih pogojih pri
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44.
Kotel
skoraj nov, ognjišče z dvojno rešetko, primeren za kuhanje mila, firneža, loja, masti, olja, marmelade itd., ugodno proda Metalla«, Gosposvctska cesta 16, tel. 32-88. (i
IE5EE3SI
Baterijski aparat
3—5 cevni, novejši, kupim. Ponudbe z opisom in ceno: Kimovec S., Ljubljana, Trnovska ul. 9. (i
imsni
Jedilnico iz trdega lesa
dobro ohranjeno, ugodno proda ABC, Ljubljana -Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška.	(s
Dražba drv
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov — v Ljubljani, cesta 29. okt. št. 24-1, proda na javni dražbi dne 8. avgusta 1.1 v Kočevju
ca 947 prm bukovih drv
Izdelanih v revirju Pod-stenice. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na raz polago pri gornji upravi pri šumskl upravi razlaščenih gozdov v Kočevju in revirnem vodju na Podstenicah, p. Toplice na Dolenjskem
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TRT.F.FON ftTEV. 25-73
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta BO. Sprejemajo bs naročila.
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rab-ijnne v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Modroce
patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Otomano od Din 820'—
ZAHTEVAJTE, ŽIM^/SAMO Z^AŠClTNO PLOMBO STERILIZIRANO,
X
1Šr-

ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D.
NGŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DISI, JE BREZ MflSČOBElN FERMENTOV, PO CENI,
.JERRAZZO" ,(KERAM1TM
PLOŠČ
»MOZAIK ..MAJ0LIKA
izdelane pod visokim pritiskom v raznih b^rjah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne ?a tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, taesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
JILPEK0
|M tovarna umetnega kamna
Ljubljana. Tvrševa c.48
PAZITE NA NASO TVORN1ŠKO ZNAMKO: A. P.
Zahvala
Vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in spremili mojega brata, gospoda
Joiipa Bantana
uradnika SUZORJA
k večnemu počitku, iskrena hvala. Posebno hvalo smo dolžni g. KerkoČu, kateri mu je v bolezni osamljenemu vedno stal ob strani. G. Fajgeljnu, ki mu je ob grobu spregovoril v slovo, pevcem za žalostinke ter predstojništvu in uredništvu SUZOR-ja, kateri so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti.
H r a s t n i k , dne 28. julija 1940.
Inž. Bruno Bantan in ostalo sorodstvo
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena mati, stara mati, tašča, gospa
vdova železniškega zvaničnika Sevnica, dne 26. julija 1940
Žalujoče sorodstvo
saj
1 m
K9»
1 |
i
i
8 1
i m
V trenutku razstavljen!
Edinstvena konstrukcija 6troja Mercedes-Express omogočuje da se stroj, brez orodja, razstavi z par obrati na tri glavne dele. Ne samo da je na ta način omogočeno lažje in cenejše čiščenje stroja, temveč tipni koš, voziček in valjar se lahko zamenjajo z drugimi. Ta vsestranska konstrukcija z odličnim svojstvom pisanja, je razširila sloves pisalnih strojev Mercedes po celem evetu.
Prosimo poSljilc nam dolnji odrezefu
i;-!
Wt
li
U
H IV Ji
J. Glacl-Mcrcedcs
Zagreb, Nikoličeva 14 / Pošt. predal 49
Želim spoznati brez stroskov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes pisarniški stroj — Mercedes mali stroj. —Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.
( N a zet j eno črtali!)
l H
i
Naslov:.
6 J I b-7
Zastopnik za Slovenijo: Jože Oražem, ml. Ljubljana-Moste, Petričera 12.
„SLOVENECpodružnica t Miklošičeva cesta št. 5
Vsemogočni je poklical k Sebi po plačilo svojega zvestega služabnika, zlatoinašnika, častitega gospoda
Jakoba Cinglaka
duhovnika v pokoju
ki je danes, dne 27. julija 1940 ob 7.20 zjutraj, po kratki bolezni, v 83. letu starosti, izdihnil svojo dušo.
Pogreb blagopokojnega l>o v ponedeljek, dno 29. juli'.a ob 10 dopoldne iz proštinske cerkve na mestno pokopališče v Ptuju.
Spominjajmo se ga v svojih molitvah! Ptuj, dne 27. julija 1940.
Ivan O r e i f. prošt in dekan v imenu ptujske dekanijsko duhovščine.
Zahvala
Vsem, ki ste nam ob nenadni smrti dragega
JuEeta
6
izrekli sožalje, ki ste nam s tolažilnimi besedami in dejanji v bridkih urah prišli na pomoč, ki ste z venci in šopki in z udeležbo pri pogrebu izkazali pokojniku spoštovanje, govornikoma gg. «1 r. inž. Kasalu in Tratarju za iskrene aesede ob odprtem grobu, pevskemu društvu »Cankar« 7,a ganljivi žalostinki — izrekumo najtoplejšo zahvalo. Ne najdemo dovolj besedi v hvaležnost reševalni ekspediciji, ki je pod vodstvom dr. Mihe Potočnika in Jože Čopa v nevarnosti za lastno življenje prenesla pokojnikovo truplo v dolino. Iskrena hvala dr. Joži Vilfanu, pokojnikovemu šefu in tovarišu, za bratovsko skrb in pomoč v času nesreče in žalosti.
Rožna dolina, dne 26. julija 1940.
Rodbina Gabrovšek
Ne špekuliramo Znižujemo cene letni obutvi Hočemo delati - Hočemo tudi sedaj po ceni prodajati
PRVA GRUPA
10 RAZLIČNIH VRS1
3RUGA GRUPA
5 RAZLIČNIH VRST
TRETJA GRUPA
6 RAZLIČNIH VRST
ČETRTA GRUPA
6 RAZLIČNIH VRST
PETA GRUPA
9 RAZLIČNIH VRST
ŠESTA GRUPA
5 RAZLIČNIH VRST
Pridite
Prepričajte se sami

»>
/i
p*

VVi. ■ t - r 1	v

Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani izgubi naše ljubljene in nepozabne hčerke
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Globoko zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, gospodu in gospej dr. Šumanovi, ki sta nam ob teh bridkih urah stala ob strani in nam lajšala težko bol. Nadalje se najlepše zahvaljujemo gospodični Anici Brišnikovi, ki se je ob odprtem grobu, z v srce segajočimi besedami poslovila od naše predrage Tee.
Prav prisrčna zahvala teharskemu pevskemu zboru, celjski železntčarski godbi, delavski godbi iz Apnenika za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja s katerim so zasuli njen prerani grob ter vsem, ki so jo kropili in jo prišli od blizu in daleč spremljat na njeni zadnji poti.
Celje, dne 28. julija 1940.

'V' Sfe • v.;
i,-
' ' .('■•■ •' . "-'-It;
ar
Za Junoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
\