i\!liscellanea sklonov. Že v začetnih pogla'\jih se po- javljajo zgledi v povedih, ki so vse vze- te iz originalnih latinskih besedil in prevedene. Ob citirani povedi sta v ok- lepaju vedno navedena tudi avtor in mesto dela, iz katerega je vzeta, kar je lahko zelo koristen didaktični pripo- moček za učitelja, če uporablja kak drug učbenik. Skladnja je obravnavana v dveh po- gla'\jih, prvo (La syntaxe) je posveče­ no podrobni obravnavi skladnje sklo- nov, podredju in priredju, kije še po- sebej natančno obdelano tudi s stili- stičnega vidika. Paragrafi, ki so name- njeni podredju, prinašajo delitev od- visnikov na vsebinske ( comp!etives) ,- pod te spadajo tudi infinitivni kon- strukciji akuzativa in nominativa z in- finitivom ter vsi odvisniki povedne in želelne vsebine - oziralne (relatives) in prislovne ( circonstantielles). Čeprav je ta delitev manj pregledna, je veliko bolj točna od običajnega prikaza v slo- venskih slovnicah, ki latinske odvisni- ke povezujejo včasih glede na vezni- ke in včasih glede na vsebino. Drugi del, ki bi ga v slovenskih slovnicah prav tako našli med pogla'\ji o sintak- si, nosi naslov Slovnica povedi in besedi- la (La grammaire de l'enonce et du texte) in skuša preseči slovnične okvire stav- ka, tako da ga obravnava znotraj be- sedila, pri tem pa se avtor opira tudi na dognanja sodobnegajezikoslo'\ja. V tem se kaže tendenca francoske šo- le, ki se pri branju in interpretaciji an- tičnih besedil še posebej posveča be- sedilni analizi odlomka. Tako se pri iskanju koherence in kohezije obrav- nava tudi raba zaimkov in prislovov, predvsem pa raba naklonov, zlasti ko- njunktiva (v neodvisnih stavkih in v odvisnikih v sosledici časov) in njego- vih posebnosti (modalna atrakcija, ab- solutna raba ipd.). Nekoliko nerod- na stran te delitve pogla'\ja o skladnji 177 je, da prvi del prinaša obravnavo vseh tipov odvisnikov, tudi tistih, ki zahte- vajo rabo konjunktiva, šele v drugem delu pa so predstavljeni pravila te rabe in sosledica časov. Za frankofonega slovenskega bralca je slovnica uporaben pripomoček za utr- jevanje na višji stopnji, ko ima že do- volj znanja jezika, da ga ne zmedeta drugačni slovnična metoda in termi- nologija. Iz istih razlogov je lahko slov- nica uporaben didaktični pripomo- ček za učitelje latinščine, da svojo me- todo po potrebi prilagodijo ali spre- menijo. Sonja Capuder SOFOKLES: AJANT - TRAHINKE - FILOKTET. Prevod in komentar: Kajetan Gantar in Brane Senegačnik. Spremna beseda: Brane Senegačnik. Založba Obzorja, zbir- ka Iz antičnega sveta (32). Maribor 2000. 240 strani. Recenzija Pred leti je kolegica, ki je takrat rav- no srečno opravila diplomski izpit, priredila nekakšno filološko zabavo v pregnantnem, čudaškem pomenu te besede. Sedeli smo okrog mize in se smejali resničnim in izmišljenim zgod- bam o članih izpitne komisije, med- tem ko je iz zvočnikov donel radijski intervju z enim izmed njih, s Kajeta- nom Gantarjem; slavljenka gaje ne- kaj prej po naključju ujela v etru, ga posnela na kaseto in jo shranila, očit­ no posebej za to priložnost. Čeprav ni te nenavadne godbe takrat nihče posebej pozorno poslušal, se še ved- no dobro spominjam odgovora na značilno suho novinarsko vprašanje o željah in pričakovanjih glede prihod- 178 nosti: profesor Gantar je brez poseb- nega razmišljanja naravnost povedal, da bi rad - skupaj s svojimi učenci - prevedel celotno grško tragedijo. Bla- gohotno smo se namuznili, zvenelo je bolj kot pium desiderium in komajda kot resen program; kdaj je že nazad- nje izšel nov prevod kakšnega tragi- ka? Nekaj malega Evri pida in Sofokla, Bakhe, Elektra in Kralj Ojdip, enkrat v sivih osemdesetih - zdaj pa kar na le- pem celotno tragedijo? Kaj ni takšno govorjenje že nevarno blizu prav tra- giški u~pLc;? Gostiteljičin izbor kasete se je zazdel res neprizanesljivo duho- vit in posrečen. Potem je prišlo hroščevo leto 2000, ko se je želja nenadoma izkazala za po- vsem uresničljivo in je bilo treba vse pikre pripombe vzeti nazaj. Založbe so po dolgi suši začele dobesedno bru- hati prevode antičnih del, le"\ji delež med njimi pa je zavzemala prav trage- dija. Najprej Evripid, Senegačnikova Heraklova blaznost pri Družininem Si- dru ter Marinčičevi Medeja in Ifigenija pri Tavrijcih, v Kondorju pri Mladinski knjigi. In nato tik pred božičem še trojni Sofokles pri mariborskih Obzor- jih, v zbirki Iz antičnega sveta: Ajant, Trahinke in Filoktet. Presenečenje je bilo popolno in težko ga je izraziti v besedah, nemara so - glede na verski značaj grške tragedije - še najprimer- nejše psalmistove: Tune repletum est gaudio os nostrum et lingua nostra exul- tatione. Kar samo se nam je smejalo, radostno smo vriskali. Še zlasti ker ni nič kazalo (in ker še vedno ne kaže), da utegne priti novih sedem suhih let; nasprotno, šušlja se, daje pred izidom tudi Ifigenija v Avlidi. Tragedije so v knjigi urejene po kro- nološkem načelu, od najstarejše do najmlajše. Najprej Ajant, psihološka drama o neobvladljivem Odisejevem tekmecu, ki se hoče za prestane krivi- Keria III - 2 • 2001 ce maščevati s pokolom v grškem ta- boru, pa mu Atena omrači um, tako da namesto Grkov pomori skupne čre­ de, plen govedi, ter se po prebujenju iz samega sramu vrže na meč; drama o oholem in trmastem iskanju lastne pravice, o temni noči uma, o samo- moru in o pravici do pokopa. Potem Trahinke, drama o Heraklu, ki mu sku- ša prestrašena in ljubosumna Dejanej- ra znova vzbuditi nekoč plamtečo lju- bezen, ase pri tem ujame v davno na- stavljeno past kentavra Nesa ter ljub- ljenemu možu - in sebi - namesto tega nakoplje smrt; le mrtvih namreč bre- me ne teži. Do konca trezna in hkrati srhljivo tragična bivanjska ugotovitev, ki jo je kralj Mida izvedel od pijanega Silena in ki se je Sofokles - tako kot Nietzsche, čeprav z drugačnim pou- darkom - nikoli ne naveliča ponavlja- ti. In na koncu Filoktet, še ena drama iz trojanskega cikla, tokrat o nadlež- no ranjenem vojaku, ki so ga njegovi praktični tovariši izpostavili na zapuš- čenem Lemnosu, ase ga čez desetlet- je po sili razmer znova spomnijo in mu skušajo z zvijačo in prevaro izmak- niti njegovo nepremagljivo orožje; samo s tem lokom bo zavzeta Troja. Med Filoktetom, Neoptolemom in Odise- jem se v slabih tisoč petsto verzih za- pletejo in razpletejo temeljna človeš­ ka vprašanja, ki jih vsaka vojna izpo- stavi z neizprosno ostrino: vprašanja o cilju, ki posvečuje sredstva, o razpe- tosti med poslušnostjo, zloglasno Ge- horsamkeit, in prisluškovanjem notra- njemu glasu vesti, svoji lastni cpu