List 41. Tečaj XXXIX. podarske j obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane V ; ♦ 111 i 11 1 1 1 1 A 11 i rv 1 V ili ^ 11 /\/\ 1 po posti pa eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani y sredo 12. oktobra 1881. O b s e g : Kmetijstvo kot obligaten nauk v ljudskih šolah. Cepljenje sadnih dreves pozimi Gospodarske novice. Narodno-gospodarske stvarr. dolgo živijo ljudje razlienih stanov? učiteljskega društva" in ,,Narodne šole" v Ljubljani. ^ Dalje.) Gozdovi, lov in ribarstvo v rumunskih transilvanskih Alpah. (Konec.) — Kako Zborovanje šolskih društev : „Vdovskega učiteljskega društva*4, „Slovenskega Spo- Meje dežele Kranjske v raznih časib. mini. (Konec ) Mnogovrstne novice. Deželni zbori. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijstvo kot obligaten nauk šolah. ljudskih umazanému početju je modra vlada vendar nekoliko s pravično postavo v okom prišla; ravno tako izvela tudi še nekoliko drugih koristnih postav, katere bodo razširjajoče se uboštvo med ljudstvom nekoliko zavirale ako se bodo le strogo na vse strani izvrševale ) Samo to pa ni še zadosti; to je ravno le začetek Ogromna večina ljudskih učiteljev živi med kmeti preostaja še vedno mnogo pomanjkljivega in tudi sla > na deželi, katerim kmetovalci svojo mladino v poůk in odgojo izročajo; ogromni večini te mladine odločen je naposled kot njen poklic beg kar moralo bi se dobrému umakniti Večkrat sem uže povdarjal 7 da d n o s t za ,,kmetski stan", kateri vse kega člověk dražjarec, in to povdar druge stanove in celo državo z vsem potrebnim pre- jati moram tudi danes. Kako se more zahtevati, da bi nevednost prevladuj 7 mogel 8krbljuje. In dolžnost učiteljskega stanů je, mladino stan, v katerem st kmetsko za njen prihodnji položaj na vse strani dobro krepák ostati in času primerno in skrbno pripravljati, ker vsak člověk, naj si voli ka- (nevednost) manjšine (zavednosti) poslušati in ubogat apredovati, ker večina terikoli stan, mora se uže v mladih letih za-nj s potřeb- noče? Povsod je ogibna posled ta da manj šina nimi védami prevideti, ako hoče svojo prihodnjo eksi- večini podlega, naj bode potem večina dobra in napredna Gorjé tisočkratno pa stanu, ! Ne- steDCO tudi dobro zagotoviti. In kolikor bolj se je kdo ali pa slaba in pogubo i • « 11 i 11 « i 1 «1 1 v m * 1 i v tem obziru za svojo pribodnost podkoval, toliko lože v katerem nezavednost pravo zavednost nadkriljuje tudi pozneje v javnem življenji križe in težave svo- zavedni večini je povsod pridejan nek gotov in velik jega položaja prenaša, ter si v zadregah pomagati vé in tudi zná. puh bnosti in trme, kar jo strastno kos na vodi in žene v pogubonosni propad, za katero pogrezne To veljá o razmerah vseh stanov, toraj tuđio kmet- se slednjič tudi vse, kar je bilo poštenega, pametnega skem stanu. Ali ne opazujemo istinitosti tega osobito in zavednega, ker se to hudemu navalu nakopicenih v današnjem gmotno-tužnem položaji slednji dan le pre- slabih nasledkov v bran staviti ne more. In taka godi očitno? se skoraj uže v polni meri po nekaterih krajih naše Bolj ko je ko gospodari, toliko bolj je tudi Oni kmetovalci, kateri morejo se zavednim prište- ožje domovine med kmetskim stanom vati, boreći se z bistrim umom proti osodi svoji, še ne- kdo neveden kako rinejo naprej ali se vsaj v ravnotežji obdržé, da popolnem ne omagajo, a nasprotno pa oni, katerim ni- slabej trmast in svojegl držeč se svojega pogubono nega principa takému se ne more z vspehom nič kaj kdar ni bila prilika dana, v kmetijstvu umno olikati pametnega in poštenega svetovati 9 ker se ga v njegovi se od dne do dne vedno bolj propadajo. Ravno v prevzetnosti in obupnosti avadno nobena koristna be tem krogu, smelo trditi moram, se pogubonosno uboštvo seda več ne prime vedno bolj razširja ter ljudske družbe obstanek neusmi-ljeno spodkopuje. Nasprotno je pa tudi med božanimi kmetovalci še prav mnogo takih poštenjakov 7 ki bi se radi dali o Hvala Bogu, ta pretužni položaj pričele so razne, vseh strokah kmetijstva temeljito in zdatno poučiti in za ubozega kmeta vnete korporacije z visoko vlado vred se potem s pomočjo pridobljenih ved in lastne pridnosti vedno bolj spoznavati in tehtno prevdarjati, kako bi se tej pogubonosni sili izdatno v okom prišlo mnogoterih sredstev v to svrho. v bolj iskaje položaj pospeti prilike v to jim manjk To je gotovo resnega prevdarka vredno in zato naj bi se na merodajnih mestih tudi skrbno v poštev jemalo, ter Ravno tam, kjer bilo je uboštvo deloma zavoljo ne- takim revežem na pomoč priskočilo vednosti, a deloma pa tudi zavoljo slabih letin in drugih elementarnih nezgod med kmeti največe iuu ili Luugiu Edina, prava in gotova steza, «i prikazali bili sanja kmetijstva sploh vodila, bila bi ta, da se s katera bi do > boli so se brezdušni krščeni in nekrščeni oderuhi zadnja leta kom v kmetijst praktično p uze mlad 1 j ud sk da so kar osoda še krokarjem enako v celih tropah sama mogla ni — dovršili pogubonosno delo ter ubo- rije, računstvo • v Veronauk, čitanj > pisa zega nevednega kmeta do živih kosti odrli. No 7 voslovje in prirodoznanstvo so uže temu tako predmeti, kateri se morajo v ljudskih šolah učiti in so podlaga umnému kmetijstvu. Kmetu potreba je tudi večkrat poučne knjige in Časopise čitati, da mu je moč napredovati, mora tudi vse dohodke in stroške vselej sproti zapisovati in preračunjevati, kajti to vse mu pové, pri čem da je, ali napreduje, ali da je v rav-notežji, a i da morebiti celó nazaduje v svojem gospodarstvu. Skoraj vsa delà in opravila kmetovalčeva združena so pa s prirodoznari3tvom in naravoslovjem najtesneje. Vsi ti, postavno predpisaoi predmeti se, žalibog, dandanes v ljudskih šolah vec teoretično nego praktično poucujejo, zavoljo tega pa tudi današnja šola v tem obziru še pravega cilja ne dosega. Ves ta pouk treba je praktično preustrojiti in na dejansko kmetijsko stališce prevesti, kar bi ljudstvu tisočkrat večje obresti donašalo, nego temu dandanašnja šola zadostovati more. Na tak način bi se tudi trdno prepričanje med ljudstvom dejansko vtrdilo, da je ljudska šola prekoristna in potrebna naprava. Ako bodo pa hoteli učitelji v prihodnje povedanemu važnemu namenu primerno zadostovati, morali bodo tudi sami v kmetijstvu dejansko izurjeni biti. Zategavoljo naj se učiteljskim kandidatom za tak pouk uže na uči-teljiščih potrebno skrbi, a za one stareje aktivne učitelje naj bi se pa na kmetijskih sadje in vinorejnih deželnih šolah za pouk v kmetijstvu med velikimi po-čitnicami z vpeljavo kmetijskih tečajev skrbelo, kot je bilo to preje — še leta 1875. Važnost in potrebo vsega tega poudarjal sem laosko leto pri učiteljski konferenci v Postojni in pozneje tudi meseca septembra pri letnem zboru „Slovenskega uciteljskega društva" v Ljubljani, kolikor se je dalo temeljito in stvarno; prvo bilo mi je povod, da sem se bil med sejami deželnega zbora v posebno peticijo v imenu vseh učiteljev tukajšnjega okraja za vpeljavo kmetijskega tečaja na deželni sadje- in vinorejni šoli na Slapu za učitelje na-nj obrnil ; deželni zbor jemal je bil tudi to peticijo v poštev, ter jo s priporočilom deželnemu odboru v ugodno rešitev od-stopil. Kaj se je do sedaj v tej zadevi storilo, mi ni še znano, a upa se za gotovo ugodne rešitve na prid in povzdigo kmetijstva. Korist kmetijskega pouka razvidna in očitna je na vse straní, upeljava taistega pa kot obligatni predmet v ljudske šole postala je nujna in silna potreba. Kar bi se gledé kmetijskega pouka v ljudski šoli pričelo, to naj bi se pozneje v dobro osnovanih kmetijskih nadal jevalnih tečaj ih dovršilo in dokončalo. Ti (kmetijski) tečaji naj bi se poleg vsakdanje ljudske šole praktično vsporedno s ponavljavnico vpe-Ijali. Ponavljavnica dosedanja sama na sebi dandanes potřebám časa več ne zadostuje, in tudi še nikdar — zadostovala ni. Le združena z nadaljevalnimi kme-tijskimi praktično-osnovanimi tečaji bode ta naprava mladini in splošnemu prebivalstvu koristnega sadu do-našala. Toraj če se učitelji s poukom in delom obkla-dajo, naj se jim privošči tečnega in praktičnega opravila (ne pa same teorije), kakoršno bode tudi za příhodnost koristnega sadu rodilo. Z velikim veseljem in radostjo čital sem v 39. listu „Novic" dopis iz Novega mesta, kateri naznanja obravnave zbora tamošnje kmetijske podružnice , med kate-rimi bil je tudi nasvet, da se c. k. kmetij ska družba v Ljubljani naprosi — posredovati pri deželnem zboru za to, da se kmetijski pouk v ljudski šoli kot obligatni predmet vpelje, ter da se ustanovijo na teh šolah kmetijski nadaljevalni tečaji. Slavne podružnice kmetijske po deželi, posnemajte svojo novomeško in vipavsko se-strico, kateri obe ste za napredek in povzdigo kmetijstva v svojem okrožju resnično delavni ! Se le potem, kedar bode enkrat kmetijski pouk kot obligatni predmet v ljudske šole cele dežele postavno vpeijan in po nadal jevalnih kmetijskih tečajih praktično dovrševan, in kedar bodo tudi ljudski učitelji za tako poučevanje dejansko izvežbani, imela bode od njega dežela vrednega in koristnega sadu, popřeje gotovo ne. M. Rant. Gospodarske izkušnje. Cepljenje sadnih dreves pozimi. Vsak sadjerejec vé iz lastne izkušnje, kako da ima spomladi vse roke polne delà: tu je treba prirezovanja, ondi trebljenja, sajenja; za požlahnovanje ali cepljenje še niti časa prav ne zmore. Vsakako pa pripada požlahnovanje najimenitnejsim opravkom v drevesnici. Zato je modro, ako se to delo prej, uže pozimi opravi. Po navodu časnika štajarske kmetijske družbe naj se to delo tako-le opravlja: Uže jeseni se div jak i, do olovke ali ,,bleištifta" debeli, odberejo za požlahnovanje, ter se na primernem prostoru v drevesnici zagrebejo ali zakopljejo, da so precej pri rokah. Potem je treba priskrbeti si za cepljenje cepičev. Te je tudi treba v drevesnici zakopati , da se ne skvarijo. Potem se priredi kakošna klet, da se v njej požlahnovanje opravlja. Za snago je treba skrbeti in za zdrav zrak. Tudi naj se priredi jo zaboji (kište), ki pa naj imajo noge. V zaboje se po-lagajo požlahnjena drevesa. SoČivje se naj ne hranjuje v takošnih kletih, ter naj tù ne smrdi po gnjilobi. To-plota kleti bodi enakomerna, 3—5° R. Ko nastopi zimski mraz, vzamejo se divjaki in cepiči v klet. Divjake je še posebno treba lepo zaviti v ovitke iz mahú. Popřej pa naj se pomočijo v z mes iz ilovice, kravjeka in pepela. Divjak se ob korenikah dobro prireže, v imenovano zmes potisne, izvleče , v mah ovije in v zaboj shrani. Čepice pa kaže v vlažen ali snažen pešek povtikati. Predno se g re čepit, priredi naj se mrzel tekoč vosek, ojster nož in obveza. Sedaj se vzame po en zaboj iz kleti v hišo in se prične požlahnovanje. Delo se lahko opravlja na vsak način in še natančneje kakor v drevesnici. S požlahnjenimi drevesci napolnjeni zaboji denejo se zopet v klet. Skrbeti se ima za vedno čist zrak. Tako ostane vse do spomladi. Presajati jih kaže kolikor mogoče pozno, ker so mocno občutljivi dre-veščeki zoper mraz. Naj se toraj čaka do konca meseca aprila ali do začetka maja; vendar to ni po-vsod enako. Na tak način požlahnujejo jabelka , hruške, češplje itd. Začne se z jabelki, pozneje pridejo hruške na vrsto in naposled češplje. Na kutino se ne dajo hruške dobro cepiti; bolje se prime okuliranje poleti. Ce se je bati, da se požlahnjena dreve3a vsusijo, treba jih je večkrat naškropiti ali na dež nesti. Ta nasvet utegne marsikateremu naših sadjerejcev še neznan biti. Poskušnje so ga pa po poročilu časnika štajarske družbe kmetijske uže dovolj potrdile, toraj je priporočila vreden. Gospodarske novice. Nova iznajdba sadje dolgo casa sveze (frisao) oliraniti. Sadje, kakoršno koli : česplje, breskve, grozdje itd. se obrani čez zimo dobro, Če se vloži v pšenične otrobe v oglje pokuhane. — To sredstvo je iz-našel v Kaliforniji neki gosp. Dietz, ki je na to svojo iznajdbo patent vzel. Daleč po svetu poslane breskve in grozdje so bile v novem letu še le z drevesa ali s trte vzete. Kako se íloveska jed in pijaca ponareja in pokvarja dandanes. To pokvaro s človeškimi jedili in pijačami so po preiskavah v Parizu zvěděli tako, da se morajo člověku lasje šeetiniti, če bere poročilo znanega kemikarja Girard a, ki je mnogo preiskaval na trg přineseno surovo maslo, kruh, mleko, v gostilnicah pa vino in pivo in v štacunah jesih. — Tako, na priliko, je našel v mléku škrob (štirko), gumi, ribji klej, koščeno moko, konop-neno seme in tako enako sodrgo. V surovém maslu (putru) loj , kredo in svinčeni kis. V pivu namesto hmelja in ječmena kuhovino grenkih zelišč, pa tudi makove glavice , grenke mandeljne in celó voleje jagode. V je si h u je našel solno , žvepleno ali pa solitarjevo kislino, ki je tako strašno strupena, da tudi železo pre-gloda, zato ni Čuda, da današnji dan toliko ljudi dobí bolezen v želodcu in celó raka. — Kakor v Parizu, je menda le malo bolje drugod, kajti goljufij v kupčiji je dandanes povsod na svetu več ali manj. Narodno-gospodarske stvari. * Banki ,,Slaviji" pristopilo je meseca junija, julija in avgusta t. 1. 29.815 članov, ki so zavarovali kapital 28 milijonov in 495.342 gold. 60 kr. ter vplačali zava-rovalnine in pristojbin 490.715 gold. 53 kr. Za škode izplačalo se je v tej dobi 222.196 gold. 89 kr. Od ban-kinih kapitalov je vloženih 190.799 gld. 15 kr. v česko-moravskih posojilnicah in 1 milijon 105.713 gld. 29 kr. na zemljiščih v istem časi. Denarni promet glavne blagajnice bankine znašal je meseca junija, julija in avgusta t. 1. 2 milijona in 168.177 goid. 27 kr., namreč dohodki 1 milijon in 84.376 gold. 46 kr., stroški pa 1 milijon in 83.800 gold. 81 kr. — Ga s i ln e priprave izročile so se šestim občinam. Od 1. januarija pa do konca avgusta t. 1. sklenenih je bilo novih zavarovanj 51.580 za kapital 53 mil. 1410, in za premijo 1 milijon in 130.802 gld. 72 kr., škod pa se je izplačalo v isti dobi za 434.022 gold. 80 kr. Samoupravna društva za zavarovanje dohodkov, in sicer užitka kmetovalcem ter pokojnim uradnikom, obrtnikom in rokodelcem imela so koncem avgusta t. 1. 524 članov, ki so vpisali 343.268 gold. 60 kr. kapitala, ter si s tem zagotovili dohodkov in pokojnin 86.275 gold. 49 kr. Ozir po svetu. Gozdovi, lov in ribarstvo v rumunskih transilvanskih Alpah. (Konee.) Na lov hodijo kmetje v družbi, navadno po 4 do 8 mož skupaj. Seboj vzemó za nekaj dni malaja (ko-ruzne moke), cape (čebule) in cujke (žganja), dalje še plovsko, to je, okroglo ribiško mrežo in pse. Psi so izvrstni, a za lov jih imajo premalo. En lovec brakira, drugi ee razpostavijo na najboljših krajih, ter čakajo divjadi. Ker je premalo lovcev in psov, se ve da lov ne more biti vspešen. Psi se za živalijo zapodé, ne sjušajo več klica lovčevega, ter se tako preveč oddalijo. Ce se to zgodi, lové lovci ali ribe, ali streljajo brez psov jerebice na klic ali iščejo velike divjadi. Najugod-nejši čas za lov je zima, kedar je sneg visoko zapadel. Za tak lov se tudi zbere veča množica lovcev. Přišedši na mesto, kjer nameravajo loviti, se razpostavijo blizu vodnih jarkov, ako mislijo streljati na divje svinje, med-vede itd. Ce so pa namenjeni na divje koze ali jelene, treba jim je nekaj ur više v hrib iti. Jaz sam sem bil leta 1879. pri takem lovu, šest dni trajajočem. Ustřelili smo 5 divjih svinj, 1 jelena, 1 mlađega jelena (tako zvanega špičnika) ; 1 košuto, 3 srne, 4 divje koze in 1 divjega petelina. Pri takem lovu je za 4 noči sneg tvoje vzglavje. Vsak si postelje blizu velicega ognja. To zahteva zdra-vega člověka; mestnim lovcem s podagro in reumatizmom je svetovati, naj spišejo prej svojo oporoko. Samo ob sebi se razume, da se od pristreljene divjadi in ulovljenih postrvi takoj spekó najboljši kosci na ražnji ali v pepelu, to veljá posebno o medvedovih kračah, katere Rumuni izvrstno pripraviti znajo, če ne velja tu pregovor, da lačni ne izbirajo. Divjačina, ki smo jo mi tedaj postřelili, poslala se je v Bukurešt na knežji dvor. Knez (sedanji kralj) izrazil je željo, da bi sam přišel prihodnje leto na ta zanimivi lov. Za-tegadel so se tudi gozdi, v katerih se je mislilo loviti, s 6 raožmi ostro stražili. Žalibog, da so se medvedi, volki, risi itd. v tem okraji tako pomnožili in udomaćili, da so večino stra-žene divjadi pomorili ali vsaj odtod pognali. K zmanj-šanji divjadi so pa tudi pripomogli — kljubu 6 stra-žam — kmečki lovci. Ti so poslej kakor poprej mreže in pasti nastavljali. Mačka pač miši ne pusti. Pasti je povsod in vedno toliko nastavljenih, da je treba člověku opasnemu biti, kedar hodi po gozdih. Navadno ima vsak pilo seboj, da se more rešiti iz železa, če bi se po nesreči vjel. Ker so psi slabo hranjeni in ker jih doma ne pri-vezavajo, lové psi tudi sem ter tje na svojo roko, posebno srne in veliko divjad. Po dva ali tri dni sledé v eno mer bežeČi živali, dokler se utrujena ne zgrudi na tla. Divjad je tu v obče velika. To veljá posebno o medvedih in jelenih, katerih se vidi po 16 do 20 let starih eksemplarov. Divja koza ima tukaj zeló temno, skoraj crno dlako. Rumuni pa niso za lov divjih koz; manjka jim spretnosti in poguma, da bi lovili po div-jem skalovji in ob nevarnih prepadih. Oni tudi ne poznaj o perez in palice in z opankami je člověk gotovo slab pri takem lovu. Poleti pričakujejo kozé navadno pri vodi. Zajec je malo vreden, jedva da ga streljajo. Ljudém manjka denarja, torej se jim za-nj škoda zdi praha in svinca. Kljunači prihajajo spomladi in jeseni, a kmetje jih niti ne lové, niti ne streljajo. Z medvedom se Rumunci hrabro boré, če treba, tudi samo s sekiro. Vendar se marsikdaj nesreča prigodi pri takem boji. Postrvi se lové, kakor sem uže rekel, s plovsko. Ta je okrogla mreža (v premeru meri 2 ali 3 metre), v sredi jej je privezana 4 do 5 sežnjev dolga vrv, a v okrogu več svinčenih krogelj. Ko ribič zagleda ribo v vodi, vrže mrežo za-njo tako spretno, da mreža, počasi toneča, pokrije ribo. Ribič potem potegne za vrv, in riba je njegova, ker ji zdolej svinčenke zabranujejo uiti. Navadno lovita dva ribiča skupaj, eden caka z mrežo in drugi kali nekoliko korakov pred unim vodo, va-njo mečéč prsti. Stirivoglatih mrež se vidi le malo. Na trn se ribe ne lové, samo turisti se s takim lovom zabavajo. Postreljeno divjad pojedó navadno lovci in drvarji ; prodati je ni mogoče zato, ker so mesta preveč oddal-jena. Řibe se jedó ali friške ali suhe. Da si je mnogo rib, vendar ne zadostujejo potřebám prebivalstva, ker Rumuni imajo toliko strogih postov. Slatina v Rumuniji. Fr. Schollmayer. * Poučne stvari. gube, nesreće, preobilno življenje itd. mu krajsa dneve V ojaki navadno še prej gredó pod mlj Kako dolgo živijo ljudje razlienih stanov? Na to vprašanje nam daje dr. E. Decaisne sledeci odgovor: Vrtnar, ki vsadi zdravo drevo v dobro zemljo, sme vsakako upati, da bo to drevo lepo rastlo; od bolnega drevesa pa, ki bi ga vsadil v slabo zemljo, nima pričakovati nič posebnega. Isto veljá o člověku, čegar 3, njim pomaga bolezen, trpljenje, pomanjkanje, tuga po domu in drug Ni pa nobenega podnebja (klime), v katerem se ne mog! prav starih ljudi zdrav Zato zeló i doseći visoka starost. Pač je na severu več ko na ravno tuko škodi Jugu y V ma li ud , vendar je prehud mraz kakor prevelika vročina. 60 let starih. Zdrav zdravje se ravná po razmerah , v katerih živi. Slaba Holandskem kodljivo je mokrotno podnebje , kakor na pr na zemlja ne pusti zelišča lepo rasti, slabo življenje člověka prezgodaj pod zemljo spravi. Da je bivanje na kmetih veliko bolj zdr mestih, tega ni treba ko po več dokazovati, to je davno go So ljudje, ki si domišljujejo in bi radi tudi drugim tova resnica. Na kmetih umre med 40, po mestih pa natvezli, da revezi dalje živé od bogatinov, da ljudje ki se ne morejo do sitega najesti, dalje živé od onih ki se v obilnos:i radujejo. 7 y med 32 eden; po velikih mestih pride smrt na vsacega 28teg a ajvečih pa na 24teg to v v vse ni res, revscina je nasprotno stalna bole- kaže statistika, da prav Ženske poprečno dalje živé od moških ; vendar starost dosežej zen ki pomanjkanje trpečega počasi mori. Statistika smo rekli, da neoženjeni (samci) prej mrjó moški ka uči nas da primeroma sto odstotkov več revežev umre, kor oženjeni. Dr. Voirot je dokazal da ozenj po uvji liao^ ua jniiuui otv; uuotw tivu v v ou i u v c/ju y uuji J ^ v ^«v,«^* j ^^ / ko bogatinov. Francosk učenjak je dokazal, da po naj- prečno za 7 let dalje živé, omožene ženske pa 5 let premožnejših franeoskih okrajih med 46 prebivalci po dalje od neomoženih. Dervav trdi. da moz ki se v eden umre y po revnejših pa uže med 33. svojem 30. letu oženi, sme upati da si s tem živ- H. Kašpar je sestavil spisek 1p00 oseb iz vrste let ce plemstva.in bogatašev, pa druzega iz 1000 revežev be- pridobí si rolinskih; s tem je dokazal, da bogatinov doseže dva- pa se oženi, si podalj podaljšal za 11 let; če se je oženil 35 let star, tane do 40. leta samec > potem o .v, , ™ r~ -- ______7 -- r______jša življenje samo še za 6 let. Kdor krat vec 70. leto nego revežev; 85. leto doživi boga- pa še le s 50. letom gre pod zakonski jarem, bi to prav tinov trikrat toliko ko revežev, 90. leto pa uže prvih lahko pustil, če bi v zakonu ne štirikrat več. Prav tako je na Angleškem; tam sme se daljšanja svojega življenj iskal druzega ko po reči pa y revežev da poprečna starost bogatinov je 50 let 32. tem pa nikakor ne bodi rečeno, da je pohajko-vanje in življenje brez delà zdravju ugodno. Ravno nasprotno je dokazano, da ljudje, ki doživé najvišo starost del Šolske stvari so premožni, pa delavni. Kar se pa tiče raznih ob se ve da se člověk ne ukvarja prehudo katerih zamore člověk doseči visoko starost, jih je v primeri z zdravju škodljivimi piclo malo. Kmet, mor- nar rost. j ribič in tesar pa v obče doživijo visoko sta-Delavcipotovarnah so pa skoro brez iz- Zborovanje šolskih društev: „Vdovskega učiteljskega društva", „Slovenskega učiteljskega društva" in „Narodne sole" v Ljubljani. (Dalje.) Za prvosednikom vdovskega učiteljskega društva jeme namenjeni zgodnji smrti. Po številkah je bilo do- povzame besedo tajnik in blagajnik g. Matej Moćnik y kazano, da vojak y ki gre v varnosti, kakor delavec, ki delà ogenj, ni v v naši taki smrtni ne-fabriki. ter razlaga de nar no stanje bolj na drobno ; pové, koliko vdóv (8) in katere in koliko sirot (25) dobiva zdaj Med zdrav ni ki je tudi le malo sivih starčkov; po društvenih pravilih podporo. Društvenikov ima dru- __ .« _ ^ . ... - M ^ .. Ví i r* o / n v i i\ r\ i • • ^ v* od 100 jih k večemu 24 doživi 70. leto. Poprečna starost ljuďí, ki se pečajo z duševnim fesorji stvo 63. delom, kakor pro- (Pač premalo!) telj prosi izvanredne podpore Dalje naznani y da en uct- dva prošita posojila, oďvetniki* pisatelji, umetniki itd., znaša 59 let ter da več učiteljev želi pristopiti društvu. Vse zadeve se druga za drugo rešijo: prosilec dobi podpore 50 gld.; posojila se dovolita; onim gospodom pa, ki želijo biti , deloma mesecev; zdravniki pa živé poprečno in let in 8 mesecev, to po 56 zavoljo nalezljivih bolezen, s katerimi pre- To imajo pogosto opraviti, zarad nerednega življenja trganega ponočnega spanja, vednega študiranja itd. sprejeti kot udje, se deloma želja koj izpolni pa sprejem zagotovi, kedar bodo z zdravniškim spriča- velja, DO vo u«, oduiu \j v co lui u , J-ua i i j i v i la auiavutiviu, , ... v * v, «.* «j ^ , » ~ w----- ~ , „j ^ ne pa o onih doktorjih, ki se polenijo brž, ko imajo društvena pravila. — Zdaj predlaga nadučitelj gosp. Go- se ve da samo o vestnih, marljivih zdravnikih lom dokazali, da ne bolehajo, kakor namreč zahtevajo dosti „bolnikov" in se z ničemer ne dajo motiti v spanji. vekar, da se bodočim vdovám in sirotám poviša po- a ki zdravniki utegnejo postati stari 80 in tudi 90 let, kojnina, oziroma podpornina od 80 in 20 gold, na 100 zato jim pa bolniki umirajo, kakor muhe. Morda bi mislil kdo, daglediščniigralci, ki navadno silno neredno živé, katerih zdravje po hudem < itd. in 25 gold., učiteljem pa o izvanrednih slučajih od 80 y zraku na odru, škodljivi ,,šminki do 100 gold. O tem predlogu se vname živahna debata contra", po glasovanji gosp. Govekarjev pro" in delovanji, slabém veliko trpí, ne morejo doživeti visoke starosti. Pa ni predlog obveljá. (Ugodna ta rešitev, menimo, nagnila bo marsikakega učitelja, rajše si od ust pritrgati znesek za tako, med igralci je primeroma več sivih starčkov, nego vstopnino in vsakoletni pičli donesek , kakor pa da bi po skoro vseh druzih stanovih. nobenem stanu pa ni tako visoke starosti y ko v duhovnem, kar je tem čudneje, ker neoženjeni navadno veliko mlajši mrjó, ko oženjeni svoje přepustil za slučaj kake smrti negotovi in žalni příhodnosti. — Pri zadnji točki: ,,Volitev: a) predsednika, blagajnika in 7 odbornikov; b) treh pregledovalcev To se dá raz- računa zunaj odbora" se S ta non ik zahvaljuje od ložiti le tako, da inirneje, redneje in bolj brez skrbi živé. boru za dobro gospodarjenje, in prosi gosp. predsed- > y Brž za duhovnikom pride kmet. Cisti, zdravi nika in gospode odbornike, naj društvu tudi še za na- zmernost in redno življenje prej na krmilu ostanejo. To prošujo ponavlja tudi še da je njegovo zdravje tako trdno. Obrtnik in g. Andrej Praprotnik, vsi navzoči se tej želji eno ki ga zmiraj zrak stori trgovec ne postane diha y tako star, kakor kmet y ? skrbi y glasno pridružijo, in tako ostanejo za prihodnje leto : prvosednik gosp. dr. Ânton Jare, blagajnik in tajnik gosp. Matej Moćnik, odborniki pa gg. : B o r š t n i k, Čenčič, Govekar, Kuhar, Praprotnik Andrej, Praprotnik Franc in Tom sic. — Za pregiedovalce računov volili so se gospodje: Belar, Stegnar in Žumer, kateri so svoj posel tudi zdajci izvršili. Živila marljiva skrbljivost naših učiteljev za njihove rodbine in potomcel 40 ti soč gold, premoženja je znesek, o katerem se s prislovico našega naroda more reci: ,,Klobuk z glave!" — Zborovanju „Vdovskega učit. društva" sledilo je koj ono ,,Slov. učitelj skega društva". Prvosednik nadučitelj g. Fr. Govekar pozdravi nazoče ude in tudi došle neude s toplo besedo in omenja, da so narodni učitelji dozdaj vedno in da bodo tudi zanaprej delali za korist in napredek narodni šoli. (Ta nálog, žalibog, nekateri izmed naših učiteljev preslabo umevajo!) Z vneto besedo spodbuja sobrate k zvestemu in neu-trudnemu spolnovanju svojih dolžnosti, priporoča jim, naj bodo vstrajni, pogumni, neustrašljivi, ter konca svoj ogovor s slavoklicem na presvitlega cesarja Franc J o-žefa, kar skupščina z navdušenim trikratnim ,řživio"-in ,,slava"-klicem ponovi. Za tem govoril je tajnik gosp. M. Moćnik o dru-Štvenem delovanju, omenil resolucij v lanskem zboru sklenjenih in na viša mesta vloženih. Povedal je, da na dotične prošnje društvo ni dobiio naravnost odgovora, ampak le po časnikih je zvedelo, koliko vspeha so imele te resolucije; ni sicer obilo to, kar smo dobili, vendar smemo tudi s tem malim, kar smo dosegli, zadovoljni biti in to tem več, ker so bili češki učitelji celó pokregani zato, da so tudi nam enako prosili za veči kos ravnopravnosti. Dalje govornik objavlja, da je društvo imelo vsaki mesec sejo, in da so bile obrav-nave in sklepi naznanjeni po časnikih. — Blagajnik g. Ivan Tomšič poroča potem, da je društvo imelo le- tošnje leto prihodkov 119 gold. 35 kr., stroškov pa le 14 gold. 46 kr., in da ima toraj gotovine še 104 gold. 89 kr. — Udov je zdaj 93: — med drugimi sta pristo- pila v po3lednjem Času društvu tudi kot sostavljavca novega (jako potrebnega) abecednika in novih stenskih tabelj dobro znana gg. Razinger in Žumer, kar na-vzoči z zaklicem „dobro !" odlikujejo. — Gosp. Stegnar o tej priliki vpraša predsednika, je li iz Dolenjskega pristopilo društvu kaj udov, ker so nekateri pristopiti obetali, gosp. predsednik pa pové, ,,da o tem ne vé nič!" Za to tudi vprašani tajnik odgovori nekako šaljivo , da tudi on toliko vé, kakor gosp. predsednik, nič namrec. („Novice" tudi gg. učitelje iz Dolenjskega še od zadnje deželne učiteljske konference dobro po-znajo, ko so enoglasno, ali da rečemo z muzičnim izrazom ,,uni s ono" glasovali, za to, da se krajnim šol-skim svetom odvzame pravica, da sami smejo voliti svoje učitelje. No ! da bi se bili ti gospodje potezali tudi za to, da bi se krajnim šolskim svetom odvzelo ali vsaj olajšalo breme, skrbeti namreč za učiteljske place in mnogovrstne šolske potrebščine, a o tem ni bilo ne duha ne sluha! ,,Obcina! ti plaćaj, naj ti je učitelj potem po volji ali ne." Čudna logika to!) (Dalje prihodnjic.) Zdaj, ko se ima en kos nekdanje Kranjske, Žumberk, odcepiti od nje, utegne ob pravem času biti, ozreti se na njene meje nekdaj in zdaj, kakor nam je to neumorni naš zgodovinar Peter Hicinger razložil. Meje kranjske dežele niao bile vsaki čas enake ; v začetku ni obsegla nobene celine, ampak le dele raznih dežel, pozneje se je odločila posebna stran kakor jedro, krog katerega so priraščali drugi deli, sčasoma, s koncem srednjega veka, so se Kranjski mejniki dalje raz-tegnili in z najnovejšim časom so se zopet na tesneje umaknili. Poglejmo najprej meje dežele Kranjske v starem času. Pred prihodom Rimljanov so bili v severni strani sedanje Kranjske zemlje naseljeni Tavriščani in Noři s ča ni, v južno-izhodni Panonci, in v južno-za-hodni Japodi in Karni. Stari Herodot je znal samo Si gine to stran veneških ali juliških hribov , in Vene te unstran tega gorovj a (Terpsich. c. 9.). Za prvi mi rimskimi cesarji so se meje tako ločile , da je bila na zaboduji strani juliških planin Istri ja in Karnija, na izhodnji pa N oriku m in Panonija. I s tri j o in Karni j o je dělila Vipava, Soča in Ti m a v, Panonijo in Norikum pa Cetsko gorovje, ki se je končevalo ravno med Emono ali Ljubljano , po videsu v Šmarni gori in v hribih, ki so med Loko in Vrhniko. Ti mejniki se razodevajo nekoliko iz Plinija (Histor. nat. I. III. c. 22. 27. 28.), Strabona (Geogr. I. V. VII.), najbolj pa iz Ptolomeja (Geogr. I. II. e. 14. 15. I. III. c. 1.). Bolj na drobno so razloženi pri Linhartu („Versuch einer Ge-schichte von Krain, I. Bd.) in v sporocilih kranjskega zgo-dovinskega društva („Mittheil. des hist. Vereins fiir Krain* 1. 1855. str. 33. in 77.). Po takem je spadala gorenjska stran razen Ljubljane kNoriku, dolenjska stran z Ljubljano in z delom Notranjske krog Vrhnike, Cerknice in Loža k Panoniji, Pivka in Vipava k Istriji, in Idrija h Karni ji. Za poznejimi rimskimi cesarji se je Em ona in ves svet med Hrušico in Trojanami potegnil k Italiji, ali prav za prav k provinciji Veneciji in Istriji; del Panonije v Savskem porečji pa se je klical za Savijo, Norikum pa je utegnil svoje mejnike ravno na sedanje, kranjske konfine v severji. To je jasno po Ilerodianu, ki Emono imenuje prvo italijansko mesto od panonske strani (Hist. rom. I. VII. c. 8), po Jeruzalemskem poto-pisu, ki stavi italijanske in noriške mejnike na postajo Adrant in Trojane (Mansio Adrante, fines Italiae et Norici), in po naznavi razdelitve rimskega cesarstva, ki jo je izdal Panvin (Notitia imperii romani occidentalis et orientvlis). Po takem se je gorenjska stran, Ljubljanska, Vrhniška in Cerkniška okolica odločila od Norika in Panonije, in se je soedinila z Venecijo in Istrijo. Posebno ime za ta del se sicer ne nahaja pri rimskih pisateljih, pové ga pa pozneje zgodovinar Pavel diákon, daje namreč Karniola (Car ni ol a se piše v starih listinah , a ne C a r n i o 1 i a), to je Mala Karnija. Dolenjska stran z Ložem vred je bila del Savije; Pivka, Vipava in Idrija so ostale kakor poprej pri Istriji in Veneciji. Ta razdelitev in to omenjenje je dobro zapomniti, ker se je ohranilo tudi po velikem pre3eljevanji narodov^ skorej skozi ves srednji vek, samo imena so se deloma spremenila, gospodstva in oblasti so druge nastopile. (Dal. prih.) Zabavne stvari. (Konee) Gospod ravnatelj in njegov adlatus bila sta tedaj velika pospeševatelja narodne stvari. Přežila sta na naj-manjše narodno gibanj e med dijaki in pikala sta dijake, ki so jima bili kot domoljubi znani, kjer in kedar je bilo mogoče. Ko so dijaki nečega dne javno brali slo vensk list, izrazil se je ravnatelj, da tako ravnajo le „puntarji". Zabičil je to ostro, iz ust pa mu je prišla priljubljena beseda „consilium abeundi". A to mu še ni bilo dovolj. Dijakom višega razreda prepovedal je obiskavati veselice národně čitalnice ; slobodno pa jim je bilo, zahajati na najbolj obskurně veselice naših nasprotnikov. Njegov adlatus pa je tudi dobro izvrševal posel 8V0j. Ob vsaki priložnosti kazal je , kako „spoštuje" slovenski narod. Koncem šolskega semestra se je o Slovencih tako izrazil: ,,Das sind am ende nur seibst-siichtige leute, die nur ihre selbstsiichtigen zwecke verfol-gen. Diese leute haben ja noch keine erfahrung; sie waren ja nur in Krain und wissen von der welt nichts." Tako hočejo nekateri Němci izrejati mladino slovensko! Tedaj Je tudi ta izrek pozabljivosti řešen. Šolsko leto bližalo se je svojemu koncu. Vršile so se tedaj volitve v deželni zbor. Zbog strašanskega pritiska zmagal je kandidat nasprotne stranke. In tudi ravnatelj se je tedaj laskal svojim profesorjem, naj volijo nasprotnega kandidata. A njegov glas je ostal glas upijočega v puščavi. Ogromna večina profesorjev volila je pošteno po lastnem prepričanji! Takrat pa so se godile čudne stvari! Žandarji stražili so dva večera zapored dijake. Zatoženi so bili dijaki celó pri sodniji. Podtikali so jim , da so na dan volitve v družbi narodnjakov storili se krivi razžaljenja Nj. veličanstva in veleizdaje. Al preiskava je spravila na dan, da se kaj tacega ni zgodilo. Ko se je začelo zopet šolsko leto, je ljubeznjivi ravnatelj poklical vse dijake, ki so bili za časa volitve v družbi dveh narodnjakov ter jim očital, kakor da so Bog vé kaj storili. Bil je celó tako predreen, da je dijaka izpraševal o nekem narodnem profesorju, ki mu zbog svojega značaja ni bil nikdar po volji. Hotel je menda spodkopati čast narodnemu profesorju, a varal se je. Le čudili smo se , kako respektira čast svojih profesorjev. Z dijaki se ve da ni mogel druzega storiti kakor jih na nekoliko ur zapreti dati. Naj koncamo! Namen teh vrstic je ediuita: pokazati , kako gospodarijo na slovenskih gimnazijah nekateri oholi tujci. Narodnim profesorjem sitnosti na-pravljati, narodne dijake proganjati, to je naloga taeih ljudi. Dijakom celó prepovedujejo podpirati domaČe slovstvo ter jih indirektno odganjajo od branja domačih knjig in časopisov; uničili bi radi v dijaških src;h narodno zavest in ljubezen do domovine. Zato gorjé mu, kdor jim v tem obziru ni po volji. Tak je bil položaj na nekaterih naših srednjih šolah! Ostal bo pa tak, dokler se ne bodo premestili iz naših šol taki elementi, ki ne morejo zakriti svojega sovraštva do Slovenstva, čemur živa priča še ne davno je bil glasoviti Vesteneck , katerega sta neki spremlje-vala dva profesorja, v kazini ljubljanski. Slovensko ob-činstvo pa naj iz tukaj podanih po vse resnicnih črtic sodi, kako prijetno živenje imajo pod tacim ravnateljstvom narodni profesorji in dijaki! Deželni zbor Stajarski. Obravnala se je v tej seji 7. dne t. m. tudi nadloga , ki jo trtna uš prizadeva nekaterim vinogradom stajarskim ; bilo je sprejetih mnogo predlogov in med temi tudi ta, da naj stroške za odvrnitev te nadloge poplačuje država. — Potem se je pričela živahna raz- prava o tem, da se ohrani podkovska šolavGradci. Poslanec Heilsberg je vlado ostro prijel zato, da za živinozdravniške šole na Štajarskem nič ne stori. Ces. namestnik zagovarja vlado in pravi, da za kmetijske potrebšcine štajarska dežela vsako leto prejme 18.000 gold. — Na interpelacijo slovenskega poslanca Kukovca, ali se bo na slovenščino kaj oziralo pri učilnicah, ki stojé na slovenskih tleh, odgovoril je deželni odbornik Schreiner, da deželni odbor ne delà raz-locka med slovenskim in nemškim prebivalstvom (??), sicer pa da on ne pozna nobenih slovenskih t a 1, ampak le deželo štajarsko. — Pri razpravi o spremembi uprave je razvijal Herman svoje federalistične nazore, ter med drugim rekel, da je treba, da viša moč med narode poseže in vsakemu svoje pravice odkáže. Proti Hermanu je govoril baron Cok , ter ga hotel 03mešiti ; ob enem je našo stranko hudo grdil in opravljah Herman mu odgovori: ,,Prepir med deželami ne bo končan, dokler ga ne odstrani viša moč. Narodi ne morejo čak a ti, kdaj se bo kolovodjem ustavovercev zlju-bilo, odnehati od svojega nasprotovanja in zanikovanja." Obveljal je se ve da predlog ustavoverske večine, da zbor odbija način, po katerem vlada namerava pričeti upravno reformo. — 8. dne t. m. je zbor uže končal svoje zborovanje, za katero ni potřeboval več ko 41î tedna. Pri manj kave bode prihodnje leto dežela štajarska imela zopet 2 milijona gold. Liberalno gospodarstvo ! Deželni zbor gornje-avstrijski. To Vam je bil ropot v Linškem zboru! O predlogu, v katerem vlada želi zvedeti mnenje zborovo, kaka bi se odpravil dvalizem v upravni reformi, je liberalni poslanec Go lie rich, glasoviti občinski pisár iz Welsa, zarencal svoj napad na ministra Taafe-a, češ, ,,da ne potrebujemo reforme politične uprave, ampak treba nam je reforme notranje politike!" — Sicer se je mislilo, da politična uprava in pa notranja politika je zeló ena in ista reč , al zdaj Weláki „šribar" podu- čuje svet, da to ni vse eno. Deželni zbor Kranjski. V zadnjih sejah se je po predlogu finančnega od-seka, v katerem zdaj ne sedí noben narode a poslanec, vitez Vesteneck pa zopet sodeluje, brez debate reševalo mnogo gospodarskih raćunov in proraćunov, pa tudi več. mnogovrstnih peticij. — Predlog deželnega odbora, naj dežela, kateri je hranilnica kranjska za stavbo novega m uze i a, kateremu bode ime „Rudolfinum'* , darovala 100.000 gold., dodá 100.000 gold, iz svoje blagajnice, se je izročil finančnemu odseku v prevdarek in poro-Čanje. — Ledenica, katera stoji na vrtu deželne bolnišnice, pa je lastaina mestna , se ima od mesta kupiti za 1200 gold. , za popravo njeuo pa je bilo do voljeno še 800 gold, vzeti iz deželne blagajnice. — Prošnja dr. Pra« nica, asistenta v deželni norišnici na Studenci, naj se njegova služba za stalno službo priznava, je bila vslišana z 800 gold, letne plače, s 43 gold. 20 kr. pobotnine za postrežbo ia kurjavo in pa petletnicami po 50 gold. V seji 8. dne t. m. je deželni zbor kranjski gosp. Stamp feInu izrekel zahvalo dežele kranjske za tistih 100 000 gold., katere je daroval ne za sinove vse kranjske dežele , ampak čisto samo za Kočevarje prav v smislu nemškega „schulvereina" , da bi jih varoval poslovenjenja ; ustanovno pismo neki celó določuje. da duhovnik štipendist ne sme postati. Za predlog zahvale so glasovali tudi slovenski poslanci, čeravno bi bili s svojim odhodom iahko storili, da bi bili za tak enostranski dar se zahvalili samo deutschkrainerju Naši dopisi. Konjic Štajarskem prava učitelja na tukajšnji deški vadnici. dima se ni obnesla povsod tako dobro, kakor smo ćakovali; sploh pa smo zadovoljni. Ven- Cena pri novému vinu okt. Kako vi- je od 14 gold, kvinč. Po večdnevni burji konec sokospoštovan in priljubljen je bil gosp. dr. Ulaga naš dekan, bilo prical rim tudi slovesni pogreb m. truplo nepozabljivega kate septembra imamo zdaj uže dalj čas hladno deževno , da (vsaj pozni) činkvantin ne vreme in bati se dozori. Je nega na pokopališče spremljeno. Vkljub ja&o ne- Zeleznikov konjiške nad ugodnemu vremenu zbralo sosednih župnij na stotine ljudstva hovnikov, zadnjo čast skazat velecenjenemu rodoljubu, katerega nam je nemila smrt nagioma vzela. Ljubeznjiva nagrobnica gosp. kanonika Kosarja . okt. J. L. (Naše krajne razmere.) Po siloviti povodnji, ki je razsajala v noći od 17. do vse tovarne, mlina in žági Spod- nilo milo petje učiteljev duhovnikov: vse presu srca pričujocih na grobu iskrenega rodoljuba^ za katerem mati Slovenija po pravici britke solze pretaka, kajti V3aka žilica raj nega bila blagru naroda slovenskega posvečena. za vse čase hvaležen spomin lb. avgusta t. 1. po naši dolini, in po kateri so vsled pretrgane^a jezu ostale # ________ _ ____ njih Železnikov popolno na suhem, so se bile sTcer^jele snovati nemudoma priprave za novi jéz, a taka delà ne dado izvršiti tako hitro, kakor si marsikdo misli ia želi. Ostali pa tudi še kaaneje nismo bili brez težav. bila poprava jezů izročila se tane mu Prva je bila ta , da se j rnožu, ki takému delu ni bil kós. "Šla je poleg tega de-lavcem poprava sáno počasi spod rok. V noči od 10. do 11. septembra pa je prišla nova povodinj, ki je raz- rušila muogo uze narejenega •s. « at: - v , da Gorici okt Kakor je vrelo v naših kletih, tako je vrelo pretekie prve dni teg seca po naših liščih. Na gimnazij bilo me Pi škoda! Ker se je videlo, stopljenem potu dovršila komaj pred'poznojesenjo bilo izročeno delo Jož. Os en k-u iz Zaliloga sicer priprost možak, naraven tehnikar pa tak Tedaj nova nesreća, nova se poprava jezu po na- je Je ga ) ki da , [JU UčtSlil U U 1 I i O O i 11' J-^c* ^ i m u u o ! J i J v^ -, ivuuiJXrti IJ 10 ostali so pr iz (iaško-nemške) priprav- nesene tri m-j stove na okrajni cesti odtod proti Sorici s kmetov uz b h soi), so nadurnesteni za silo z zacasnimi r ; razrušena cesta je ali pa so se privatno pripravljali. Vsi gimnazijski raz- pa do maiega se taka, kakor je bila v jutro 18. uvredi š tej ej o 360 dijakov (v višem gimnaziji jih je 117, gusta, iu če naši okrajni blagajnici ne bo prislopila de- v nižem učencev tečaj II li 43) v 1 s a k ima azred vpisanih 51, sprejetih 43 k eg h skup 162 želna v pomoč y zadeti smo hudo kajti vse te s I vari stale boao težke novce. Da bi se bilo o naših nesrečah teljskega izobraževa- komu d) zdaj skazalo kako sočutje, o tem se, žalibog, spr ejetih kandidatinj; oglasilo se je Dilo siovenK <, marnoj zu. siovico: „ pu iju a gaj si sami" — £>og claj, aa bi se vres- Zavoljo pomanjkanja prostora niso mogli v de klisko ničile vsaj besede zadnjega (40.) lista „Novic", ki pra-\7 o rl n î n n «nrpipfi 120 deklic. — Deška vadnica viio. da „železo se d o draž u i e". Na.i bi nrorl vsom v ital. razdelek 19 se je bilo Slovenk v ki hvaliti nikakor ne moremo; napoteni smo menda Lahinj 26. siovico: „poinagaj si sam!" Bog daj bi na prise vres- d s prej e ti 120 deklic d vijo, da „železo stej razdelkih. Slovencev j« v ±, iíííúicuu w , v n, »u, * ui v^ituxji yuiajBaia, i III. 74 v IV. 90; Lahov po 70—80 v posamnih raz- pod katerim prebritko stoka zadnja leta. / « A t A • « 1 1 I A se po draž uje". Naj bi pred vsem koli 600 otrok v 8 razredih , oziroma paralelnih si. naša c. kr. vlada delovala z vsemi mocmi na to da v edu 56 v II 78 v — ----------------7----------- ' ^vvym» lac« v*i bi žeiezninski obrtniji polajšala težavno breme Ce šlo t se delkih, skup 302. Laš ko-nemska pripravlj kaj časa tako, kakor zdaj, morajo priti vse avstrijske za ednj s oli v katero hodijo navadno učenci mestne fužine na kant. Zalostno, pa resnično ! Kdor tega ne ljudske sole, ima okoli 40 učencev. Od mestnih sol veruje , ogleda naj si stan fužinarjev. %J ' é w • . 1 » I 1 • 1 1 I . « i • A nimam dát Preskušnj z a čiteljs k Od prvega do bnost bodo tukaj od 17. oktobra naprej. Oglasili s sedanjim položajem! zadnjega menda tudi en sam ni, ki bi se hvaliti mogel so se ske Co so učitelj in učitelj dva učitelja za meščan ) vsi drugi za ljudske soie. Da bil naš grof >> Novice si Ijen za državnega po .Ie > uze 500 gl Agitac nanile; imel je vseh skup okoli ni bilo treba nikake, protikandi da ni bilo nobenega, pač so Ljubljane, {lz seje družbe kmetijske 9. dne t. m.) Novicam" došlo sledeče poročilo. Predsednik baron Wurzbach se v imenu odborovém podpredsedniku gosp. J. F. Seunjgu zahvaluje za njegov trud, po katerem je na gornjem Štajarskem iz državne podpore nakupil lepa . dne neki ljudje v městu Muriška goveda, po katerih so pri ocitni dražbi glasovanja zdržali Tudi nove profesorje za gim- t. m. radi segli živinorejci naši. Potem je dr. Blei- nazij ci ca in realko ste uže c Lovro Ur ban č i namrec baumerja, ki ima I manjka še Konrada N rolec. Te pr iz Op smo přejel zpis ) po ki ' rodu pa weis rasložii náčrt naukov na ljubljanski podkovski šoli po naukazu sl. kmetijskega ministerstva; odbor Je biti na gimnaziji in realki italijansk jezik obligaten predmet skoz vse in odobril ves náčrt polletne podkovske šole po prediogu a, da mora poročevalčevem in povdarjal potrebo, da se breme prelo ven ski velikih stroškov odvzame družbi kmetijski, katera paé d za nobene dolžnosti nima vzdržavati šole, katero Je le vse tište učence, ne gledé starši zahtevajo, da se morajo slovenski ali pa italij jihovo narodnost, katerih vsled mnogoletnega pritiska ljubljanskega mestnega ma- ski jezik učiti Tako gistrata in c. k. deželne vlade leta 1850. na svojem po- resen nega šolskega sveta od 16. avgusta 1.1 valna šc 11. t. m. klep tukajšnjega dežel- sestvu na spodnjih Poljanah ustanovila, ko sta dr. Blei Izob a z a k o d e 1 s z weis in dr. Strupi na iskreno prošnjo tadanjega mest-učence se bode začela nega župana gosp. Hradeckega predavanje živinozdrav-tečajema in italijanskim učnim jezikom, skih naukov brezplačno prevzela. Sklenjeno je bilo v sl. deželno vlado prositi, naj blagovoli pri c. kr. seji Deželni zbor jej je obečal nekaj podpore s tem pogo-jem, da bo zadostovala tudi potřebám slovenskih otrok, ministerstvu krepko podpirati prošnjo za olajšanje stro- to je, da bode v pribodnje učni jezik tudi slovenski. Gospoda A. S kub in in Dittrich sta imenovana trebna šola. škov družbi kmetijski, da se ohrani deželi silno po (Konec prih.) — (Licitacija goved Muriskega plemena preteklo soboto) iz državne subvencije od kmetijske ^družbe po nje-nem podpredsedniku gosp. Seuoigu na Štajarskem nakupljenih bila je jako živahna, kajti došli so kupci, kateri so kazali, da imajo srce za napredek domaće živinoreje in zato ne gledajo na par goldinarjev več ali manj , če morejo lepo živino kupiti ; pa je res tudi od konca vdo kraja gosp. Se uni g pripeljal nam iz gornjega Stajarja posebno lepa plemenna goveda, po katerih zopet pridemo za stopnjo dalje v domači govedoreji. Prodanih je bilo 6 bikov večidel l1^ do 2 leti starih, tedaj uže za pleme popolno ugodnih, telic pa 7, starih 2 do 3 leta , razen ene bile so vse breje. Biki so se prodali po 90 do 150 gold., telice pa od 60 do 90 gld. Ker je koristno, da se izvé, kam so plemenni biki prodani bili, naj povemo našim živinorejcem, da je en bik přišel v Pod peč (kupil ga je gosp. dr. Janko Krsnik), eden v Mengiš (kupil ga je gosp. Anton Stare), eden v Sodražico (kupil ga gosp. Bernard Kovačič), eden v Turški vasi (kupil ga gosp. dr. Mauer), eden v St. Vid na Dolenjsko (kupil ga je gosp. župnik Kulavic), eden v Nadlesk pri Starem trgu poleg Loža (kupil ga je gosp. Jan. Minelčič). — Gosp, odbornik P. Lasnik poroča družbi kmetijski, da je tudi v Kranji 10. dne t. m. prav živahna bila licitanda , po kateri se je prodalo 12 lepih juncev in 12 telic pincgavskega plemena, ki so bila iz državne podpore nakupljena. — (Novi c. k. okrajni živinozdravniki) so imeno vani: gosp. Fran Dočkal, mestni živinozdravnik v Pro8nicah na Moravském, za okraj kranj ski, —gosp. Fran Hej bal, mestni živinozdravnik v Přerovu , za okraj novomeški, — in gosp. Pavel S k a 1 è, zasobni živinozdravnik v Ljubljani, za okraj črnomaljski. Gosp. Toma Wei g 1er, dosedaj okrajni živinozdravnik v Novomestu, je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Krškem. — (Konecletne preskušnje učencev podkovske in Živi-nozdravniške sole) bodo prihodnji teden 20., 21. in 22. dne oktobra, vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne. Preskušnje so o čit ne, in da nikomur, ki bi rad slišal, koliko učenci znajo, ni treba na spodnje Poljane hoditi, bodo preskušnje v pisarnici družbe kmetijske v Sa-lendrovih ulicah nad Bregom. — Gosp. Emerih Nedved pride na mesto prof. Ádameka za učitelja na ljubljansko gimnazijo. Sliši se, da je trd Nemec. Druzega komentara ni treba. — Iz Dolenjskega slišimo britke tožbe o škodi, katero dan na dan prizadeva deževno mrzlo vreme zdaj, ko ima biti trgatev. Iste tožbe objavlja iz Hrvatskega ,,Gosp. List.", ki piše, da zadnji čas neprestano hladno in deževno vreme je zeló pokvarilo trgatev; po kemični preiskavi je v grozdji 11 — 17% sladkorja, kisline pa 5-7°/ 0, tedaj je gotovo, da se imamo nadjati malovred- nega vina. — (,,Brencelj" Št. 9) je bil konfisciran zavoljo pesmi „Mož —- beseda" in Krišpina Krišpoviča. — (Poberki iz Časnikov.) Nekateri narodnih poslancev vstopivši v deželni zbor so se zibali v nadah, da bode morebiti grof Taaffe vplival na to , da vitez Vesteneck pa tudi vitez dr. Kaltenegger ne prideta v deželni zbor in da po takem deutschkrainerji utegnejo v zboru v manjšino priti. Al ves ta proračun jim je spod-letel , kajti celó oficijozna ,,Polit. Corr." je te dni iz Gradca objavila, da je pomota, ako kdo misli, da vlada zabraňuje uradnikom sodelovanje v deželnih zborih, in da prav zato, da bi mogel pl. Vesteneck dohajati v deželni zbor kranjski, ga je iz Gradca, kjer ima okrajni glavar mnogo in važnega posla, přestavila v Lonč, kjer nikakor ni obložen s toliko opravili, da ne bi mogel udeleževati se deželnega zbora v Ljubljani. To je jasna oficijozna beseda, kateri smemo verjeti. Tem bolj čudno je nasproti temu poročilo „Grazer Ta-gespošte", po katerem pl. Vesteneck žuga grofu Taaffe-u, da bode celo svojo „affairo" spravil v podobi „interpelacije" v državni zbor!! Mar ni grof Taaffe velike milosti skazal pl. Vestenecku , da mu je boljo službo dal v Gradci memo une v Litiji, kjer pa so tudi veseli bili, da so se ga znebili, in da ga je naposled přestavil v Lonč, kj er ima tako malo posla , da brez škode more dohajati v deželni zbor kranjski? Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Delegaciji se boste — po poročilu galiskega ,,Časa" sklicale uže 25. dne t. m., državni zbor pa 2. novembra. Deželni zbori morajo po takem svoje delovanje ustaviti zadnji čas 24. dne t. m. — Minister unanjih oprav baron H ay mer le