;■ 43283
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 522.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 3. januarja 1923
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo ^O^D/^Plača in toži se v Ljubljani.
Ajcusih r*jf>Cj
ŠTEV. 1.
P<o«i lastno ©treti.©.
Z današnjo številko se je preselil »Trgovski lisi« pod krov lastne hiše, katero je dala postaviti Trgovsko-industrijska d. d. Merkur. Ko se je spomladi leta 1920. ustanovil konzorcij za izdajanje Trgovskega lista, je konzorcij takoj tudi mislil na lastno tiskarno. Nakup kake že obstoječe tiskarne pa ni bil priporočljiv, zato se je sklenilo, da se postavi lastno poslopje in namesti v njem nova in moderno urejena lastna tiskarna, katera bi odgovarjala vsem potrebam in zahtevam. Poudarjati moramo, da so bila gmotna sredstva konzorcija skromna in vse, kar se je napravilo, se je napravilo le z gmotno pomočjo nekaterih ljubljanskih trgovcev, kateri so s svojim imenom in s svojim premoženjem prevzeli jamstvo za konzorcij.
Nakupil se je potrebni svet na stiku Simon Gregorčičeve ulice z Bleiweisovo cesto, nasprot vladne palače, in tam stoji sedaj enonadstropna in jako obsežna nova stavba, v kateri je nameščena naša Trgovska tiskarna, novo in najmodernejše urejeno iiskarniško pc :tje. V poslopju se nahajajo tudi lepi stanovanjski prostori za tri družine vodilnih nastavljencev tiskarne in Trgovskega lista, njegovi uredniški in upravni prostori ter uradni prostori za vodstvo tiskarne.
Mio m namen cije firme.
Protokolacija je vpis imena ivrdke, i. j. firme v trgovski register. Slednji se vodi v Sloveniji pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani in pri okrožnih kot trgovskih sodiščih v Celju, Mariboru in Novem mestu za tvrdke dotičnega zbornosodnega okoliša.
Trgovski register obstoji iz treh knjig, in sicer iz A-registra za posamične trgovce, javne trgovske družbe in komandilne družbe, B-registra za akcijske in akcijsko-komanditne družbe ter C-registra za družbe z omejeno zavezo. Za zadruge obstoja poseben zadružni register.
V	naslednjem se omejujemo na A-register ter na posamične trgovce in na trgovce, združene v javne trgovske družbe (družabnike, kompanjone).
Posamezen trgovec je opravičen in obenem dolžan vpisati se v trgovski register ali z drugimi besedami: pro-tokolirati svojo tvrdko, ako plačuje gotov znesek pridobninskega davka, in sicer če stanuje (obratuje) v Ljubljani in Mariboru, najmanj 80 Din., v ostalih krajih pa 50 Din. letno. Take trgovce imenuje trgovski zakon popolne, mi bi jih zvali večje v nasprotju s takozvanimi malimi trgovci, h katerim se prištevajo tudi branjevci, krošnjarji, starinarji in podobni.
Isto, kakor za večjega posamičnega trgovca, velja tudi za javno trgovsko družbo.
Kakor trgovec, tako je upravičen in obvezan, da protokolira svojo tvrdko, tudi oni rokodelec, ki plača najmanj 80, odnosno 50 dinarjev letnega dohodninskega davka, ako nakupuje blago, da tako ali predelano, odnosno
Tiskarna je začela sedaj obratovati in zato se je preselil v svoje nove prostore tudi Trgovski list, ki je dobil s tem varno zavetje.
Slovenska trgovina je ustanovila važno gospodarsko podjetje, na katero je lahko ponosna. Večkrat slišimo očitke, da so slovenski trgovci bolj počasni. Včasih cika ta očitek celo na starokopitnost. Nekaj resnice tiči za tem, ali je to v čast in ugled naše trgovine. Naši trgovci so res bolj počasni v svojih sklepih, jako previdni, večkrat celo preveč oprezni, zato pa uživa naša trgovina najboljši glas radi svoje zanesljivosti in poštenosti. Kadar se naš trgovec odloči za kako reč, tedaj je odločitev resna in tudi rodi kaj resnega in poštenega. Vsa podjetja naše trgovine stoje na dobrih nogah in uživajo zaupanje. Truda-polna je bila ustanovitev konzorcija za Trgovski list, ali ko je bil storjen začetek, se je začelo obsežno in uspešno delo.
Iz konzorcija za izdajanje Trgovskega lista je nastala Trgovsko-industrijska družba Merkur d. d. Vsak slovenski trgovec je lahko član družbe in tedaj je tudi naša Trgovska tiskarna last vsega slovenskega trgovstva.
Naša dolžnost in naše koristi zahtevajo, da podpiramo to svoje podjetje.
obdelano razpečava, ali če blago prevzema v predelavo, odnosno obdelava, ako zato obrat podjetja presega običajen obseg rokodelstva, nadalje če se dotičnik bavi z razpečavanjem blaga v večji meri, kakor se to dogaja pri običajnem izvrševanju njegovega rokodelskega poklica. V smislu trgovskega zakona je tak rokodelec takozvani trgovski rokodelec.
Če pri kom obstoje pogoji za pro-tokolacijo, a ne prijavi svoje tvrdke v trgovski register, ga more sodišče v to siliti. Vendar se v praksi k sreči ne postopa prerigorozno, kar je z ozirom na dane razmere prav umestno.
Prijava tvrdke se mora izvršiti pri pristojnem zbornem kot trgovskem sodišču osebno ali pa s pismeno vlogo z legaliziranim podpisom. Najenostavnejše in najceneje je, če se oni, ki hoče protokolirati svojo firmo, zglasi osebno pri sodišču ter da svojo prijavo na zapisnik. Če ga na sodišču osebno ne poznajo’ naj vzame s^seboi dve identitetni, sodišču osebno znani priči. K prijavi mora priklopiti potrdila davčnega urada o znesku predpisanega letnega davka od podjetja. Višino prijavnih pristojbin, ki se vedno izpreminjajo, mu povedo na sodišču.
Prijava vsebuje označbo sedeža tvrdke, besedila tvrdke, obratnega predmeta, imena lastnika tvrdke (ime na morebitnega prokurista) in podpisa tvrdke, t. j. kako bo lastnik tvrdke podpisoval (in kako bo podpisoval morebitni prokurist I. N.).
lavna trgovska družba (družabniki) prijavlja tvrdko ali firmo na isti način, lc da še pristavi, da je družabna ob lika javna trgovska družba, kateri družabniki jamčijo osebno in kateri so upravičeni za zastopstvo.
Prijaviti se mora (dolžnost!) vsaka izprememba, ki se tiče že protokoli-rane tvrdke, tako n. pr. vpis ali izbris prokurista, izprememba glede upravičenosti do zastopstva, izprememba imena ali sedeža ivrdke ali osebe lastnika, pretvoritev ivrdke posamičnega trgovca v družabno firmo.
More (prostovoljno!) pa se registrirati n. pr. ženitna pogodba, kar je izredno važno za pravice žene za primer konkurza njenega moža.
Besedilo firme more vsebovati pri posamičnem trgovcu (četudi v družbi s tihim družabnikom) le njegovo pravo družinsko in krstno ime. Dovoljena je kratica krstnega imena ali mesto Karola morda imenitnejši Charles. Tudi so dovoljeni v svrho natančnejše označbe osebe ali trgovine (Geschafi) dostavki k firmi, katerih izbira je prepuščena trgovcu, ki pa morajo biti resnični. Nedopustna pa je označba n. pr. sorodstva, če ga v resnici ni, ali dostavek »ustanovljeno leta 1850.«, če to ni res. Ne varanju javnosti, temveč le kričeči reklami namenjeno pretiravanje, kakor »prva jugoslovanska« itd., ni prepovedano. Žena (trgovka) more staviti poleg imena svojega moža tudi svoje dekliško; potem tvorita firmo obe imeni.
Firma se sme rabiti le tako (z istimi besedami in v onem jeziku), kakor je registrirana.
Če obstoja javna trgovska družba (kompanija), se mora to označiti ali z imeni vseh družabnikov ali pa, kakor običajno, z imenom enega samega družabnika s pristavkom »in drug« ali »& Co.«
Čim se je trgovec protokoliral, je dolžan voditi trgovske knjige, sestavljati letno bilanco in inventar ter te kakor tudi kopije ali origianle trgovske korespondence hraniti skozi deset let. Da mora prijaviti vse izpremembe, ki se tičejo tvrdke, je bilo že zgoraj omenjeno. Na drugi strani pa pridobi zopet pravice, katerih neprotokolirani trgovci niso deležni. V istem kraju (občini) se mora cd njegove firme razlikovati vsaka nova firma, kar izsili lahko tudi s tožbo. Seveda resničnega dostavka k firmi, ki bi bil enak ali podoben onemu njegove firme, ne more nikomur braniti. Prokurista more imeti le protokoliran trgovec in le ta ima pravico do trgovske podsodnosti in trgovskega konkurza. Le soproga protoko-liranega trgovca more pustiti registrirati ženitno pogodbo in s tem pridobiti v primeru konkurza svojega moža gotove pravice, katerih bi sicer ne imela.
Iz prauosofc prakse.
Obrtno sodišče.
Tožitelj je bil od leta 1916. knjigovodja pri toženi zadrugi, in sicer zadnji čas z mesečno plačo 4600 K.
Dne 22. junija t. 1. je odpovedal službo na šest tednov, ker mu je načelstvo tožene zadruge ukazalo, da odpotuje nemudoma na svoje novo službeno mesto v Novem mestu, pa mu ni hotelo dati primerne garancije, da se mu bodo službeni prejemki primerno povišali. Opravičeval je svoje postopanje s tem, da vzdržuje s svojo plačo, svoje starše in bi bila selitev zanj združena z velikimi gmotnimi žrtvami. Zahteval je pa pismeno garancijo, ker mu je znan slučaj, ko se je nekemu drugemu uradniku ustmeno zagotovilo, da bo v Novem mestu dobival zvišane doklade, obljube pa potem niso izpolnili.
Že 20. junija dobil je pa tožitelj od tožene zadruge obvestilo, da njegove odpovedi ne jemljejo na znanje, pač ga pa takoj odslovijo brez šestteden-ske odpovedne dobe, ker se ni pokoril
sKldpii načelstva glede nastopa službe v Novem mestu.
Zaradi tega vložil je tožitelj proii zadrugi tožbo za plačilo na šesiteden-sko odpovedno dobo odpadajoče plače v znesku 4906 kron.
Toženka je ugovarjala, da je bil tožitelj s sklepom načelstva z dne 9. avgusta 1921 nastavljen kot uradnik, ne da bi se izrecno dogovorilo, da bo njegovo službeno mesto ravno Ljubljana. Zadruga rabi svoje uradnike na raznih krajih in mora pri njih nameščanju imeti, popolno svobodo. Potrebovalo se je nujno uradnika v Novem mestu. Tožitelju je ravnateljstvo ustmeno zagotovilo, da bo na svojem novem mestu dobil zvišane prejemke, o čimur bo pa načelstvo sklepalo v par dneh. Ker se pa tožnik vzlic temu ni hotel pokoriti in je le zahteval pismene garancije, ga je toženka brez odpovedi odslovila.
Obrtno sodišče pridružilo se je toži-teljevemu stališču in je obsodilo toženo zadrugo v plačilo iztoževane vsote in pravdnih stroškov. Utemeljevalo je razsodbo s tem, da je tožitelj opravičeno zahteval popolne garancije za povišanje dohodkov, ker je bila selitev in življenje v drugem kraju in ločeno od staršev neizogibno zvezano z večjimi stroški, na drugi strani pa v ustmenem zagotovilu od strani tožen-kinega uradnika J. B., ki je bilo za to-ženko neobvezno, ni moglo nuditi zadostnega jamstva za dejansko povišanje dohodkov. Vsled tega obrtno sodišče v tožnikovem postopanju ni našlo razloga za takojšnjo odslovitev v smislu § 27., t. 4 zakona o trgovskih na-slavljencih ter je tožnikovem zahtevku ugodilo.
Vsled toženkinega priziva proti sodbi obrtnega sodišča razpravljalo je o stvari še enkrat deželno kot prizivno sodišče. To se je postavilo na nasprotno stališče, kakor prvo sodišče, je foženkinemu prizivu ugodilo in tožite-ljev zahtevek zavrnilo in obsodilo to-žitelja v povračilo pravdnih stroškov. To je utemeljilo bistveno z razlogi, da bi se bil moral tožitelj vsekako pokoriti sklepu načelstva in oditi na novo službeno mesto in šele potem zahtevati povišek dohodkov ali pa razrušiti službeno razmerje. Njegovo ravnanje, zlasti pa izjava, da ne gre pod nobenim pogojem, smatrati je kot upor proti ukrepom načelstva, s katerim je bil toženi zadrugi dan razlog za takojšnjo odslovitev v smislu § 27., t. 4. citiranega zakona.
* * *
Tožitelj je bil nastavljen pri električni centrali na Završnici in je imelo službeno razmerje prenehati koncem leta 1922. Meseca novembra 1921 ga je pa odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine pri pokrajinski upravi obvestil, da mu odpoveduje službeno pogodbo že za konec novembra 1922.
Tožitelj vložil je proti kranjski deželni imovini v likvidaciji radi prikrajšanja v dohodkih iz službenega razmerja tožbo pri obrtnem sodišču. Pristojnost tega sodišča utemeljeval je s tem, da ima toženka svoj sedež v Ljubljani in je bil on tu nastavljen, priznal je pa, da je bil zaposlen pri električni centrali na Završnici, ki je last toženke in sicer njena edina taka centrala.
Toženka ugovarjala je nepristojnost tega sodišča, češ da je bil tožitelj višji uslužbenec, na katerega ni uporabljati predpisov obrtnega reda in da je bil nastavljen na Završnici, ki ne spada v okoliš tega obrtnega sodišča.
Sodišče je ugodilo ugovoru nepristojnosti. Toženkino trditev, da je obrtno sodišče stvarno nepristojno, je izreklo sicer za neutemeljeno iz sledečih razlogov:
Predpisi zakona o trgovskih nastav-ljencih z dne 16. januarja 1910, št. 20 d. z. so uporabljali v smislu § 2. tega zakona na službeno razmerje oseb, ki so nameščene za opravljanje višjih opravil v obratu podjetij, na katera se razteza obilni red in to po § 3. citiranega zakona tudi pri deželnih podjetjih, če službeno razmerje sloni na zasebnopravni pogodbi. Na podjetje bivše Kranjske dežele na Završnici je pa uporabljati obrtni red, ker je z ozirom na to, da je imela dežela od elektrarne redne dohodke, smatrati podjetje za obrioma obratovano. Za stvarno pristojnost obrtnega sodišča bili bi torej dani pogoji v smislu § 41. cit. zakona.
Toda po § 23. zakona z dne 27. novembra 1896, št. 218 d. z. je pristojno vedno le ono obrtno sodišče, v čigar okolišu se nahaja dotično obratovali-šče. Ker pa Završnica, kjer je bil toži-telj zaposlen, ne leži v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča, na kateri okoliš se razteza pristojnost obrtnega sodišča v Ljubljani, se je toženkinemu ugovoru krajevne nepristojnosti ugodilo, tožbo zavrnilo in toženki priznalo od finančne prokurature v Ljubljani kol njene zastopnice zaznamovane pravdne slroške v odmerjenem znesku 41 dinarjev.
Proti temu sklepu obrtnega sodišča vložil je tožitelj rekurz, kateremu deželno kot prizivno sodišče v Ljubljani
M. Savič:
Haša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
67. Prva srbska tovarna volnene tkanine v Užicah in nje ustanovitelj.
Prva srbska tovarna volnenih tkanin je bila osnovana kot državna tovarna na Topčiderski reki v Topčideru pri Beogradu. Tovarna je prestala iz neznanih vzrokov obratovati. Stroji so bili demontirani in zloženi v skladišča. Leta 1867 pa je kupil te stroje od države g. Karapestič ter jih odpeljal v Užice. Od njega jih je kupil g. Stojan Popovič leta 1878 za dve stotini dukatov. Ta tovarna je imela 240 mehaničnih vreten in 8 ročnih strojev, vsakega z 10 vreteni. Razbojev je bilo 10, dalje ena valjčna naprava z zobci in ena s stopami z dvemi kladivi. Gosp. Popovič je napravil jez in rake na reki Cetin ter je izdeloval na mehanični način. Kapitala je imel 12.000 dinarjev ter je ves zaslužek investiral v podjetje. Na podlagi sklepa narodne skupščine je dobil od države posojilo 12.000 dinarjev s 6 % obrestmi.
Ko je prišel g. Stojan Popovič v Užice, je 'predlagal tamošnjim trgovcem gg. Damjanu Kuburoviču in Sre-tenu Jefteviču ter Obradu Drndareviču, da ustanovijo družbo. Medtem ko sta bila prva dva za to, je tretji pokvaril snovanje družbe. Od skupščine je dobil izključno koncesijo za 25 let. Izdeloval je domače odeje, sukno in šale. Kako izvrstno blago je izdeloval, je dokaz to, da so še danes žene, ki nosijo šale, ki so bili izdelani v tovarni g. Popoviča. Koliko pa so tedanji prvi ljudje polagali važnosti na to tovarno, vidi se iz povesti, da je bil g. Stojan Novakovič stalni odjemalec te užiške tovarne. Tovarna je predelovala letno okrog 20.000 kg volne, ki je bila nakupljena v Užicah. Za strokovnega delovodjo je imel g. Popovič nekega Čeha, ki je ostal še od topčiderske tovarne v Srbiji.
Tako je obratoval g. Stojan Popovič do leta 1880, dokler niso začeli strankarski boji in dokler ga ni zadela strašna rodbinska nesreča. V dveh dneh so mu umrli od Škrlatice dve hčerki in en sin. Strankarski nasprotniki so mu pokvarili jez, to je trgali so mu kole iz jeza, da ga je voda predrla ter je imel vsled tega veliko škode. Istočasno pa je bil g. Ristič iz Brna pripeljal g. Minha in g. Stojanu Popoviču so stavili dilemo, ali da izdeluje fino volno in sukno, ali pa predeluje odpadke za odeje, kar se ne da eno brez drugega izdelovati. Videvši, da tako ne more uspevati in izgubivši voljo vsled rodbinske nesreče in strankarskih težkoč, se je sporazumel z Minhom, da mu odstopi koncesijo pod pogojem, da mu plača za dobo 10 let po 300 dukatov letno. Državni
v glavni stvari ni ugodilo, bistveno iz razlogov prvega sodišča. V rekurzu skliceval se je tožitelj tudi na to, da finančna prokuratura ni bila upravičena zastopati toženko, ker pri obrtnih sodiščih zastopanje strank po odvetni-kih ni dopustno, in da je bilo postopanje vsled tega nično.
Deželno sodišče je v svojih razlogih priznalo, da so po čl. XXXII. uv. zak. k c. p. r. določbe o odvetnikih uporabljati tudi na finančno prokuraluro, toda toženko imela je zastopali finančna prokuratura v smislu službene in-šlrukcije po naredbi ministrstva z dne 9. marca 1898, št. 41 d. z. in ni bila v tem slučaju zasebno poklicani zastopnik, vsled česar bi bilo odveč nadalj-no razmotrivanje, če bi toženko za-mogla zastopati kaka druga po § 25. zakona o obrtnih sodiščih opravičena oseba.
Zato pa, ker je finančna prokuratura zastopala toženko le vsled svojih službenih inštrukcij in ne kot pooblaščenec v smislu posebnega odvetniškega pooblaščenja, je deželno sodišče toženkinemu rekurzu v toliko ugodilo, da je razveljavilo izrek obrtnega sodišča o pravdnih stroških, ker so se li slroški priznali toženki na podlagi odvetniškega tarifa, medtem ko bi se ji zamogli priznati le dejanski izdatki, katerih pa ni imela.
(Dalje.)
dolg je odpovedal in zaprosil, da se za ta delež odkupi tovarna.
Važno je, da se ve, kakšen je bil prvi industrijalec in s kakšnimi težko-čami se je moral boriti. V tej dobi še ni bilo ključavničarjev v Užicah, marveč je g. Stojan Popovič sam kupil orodje in popravljal stroje. Šele tri leta po njegovem prihodu se je naselil v Užicah prvi ključavničar.
G. Stojan Popovič je bil rojen v Beogradu 25. julija 1841. leta. Njegov oče je bil skladiščnik na Savi v Beogradu. Železarske trgovine se je izučil v Beogradu, in sicer tri leta kot učenec in pol leta kot pomočnik pri Mateju Bachmanu. Potem je bil pomočnik v Budimpešti, odkoder je odšel na Laško, kjer je preživel tri leta. Leta 1863 je otvoril usnjarsko delavnico v družbi z bratom od svojega strica, ki je imel galanterijsko trgovino. Nato je leta 1868 prišel v Užice, kjer je ostal do leta 1892, ko se je preselil v Beograd kot vodja Minhove pisarne v Beogradu z letno plačo 6000 dinarjev. Od leta 1880 do 1890 se je bavil kot podjetnik, predsednik občine, kjer se je odlikoval s svojo delavnostjo in iz-vanredno poštenostjo. Tri leta pred tem je nakupoval g. Stojan za gosp. Minha volno v Dobruči, in sicer letno okrog 200.000 kg. Po požaru Minhove tovarne je bil stric Stojan do izbruha vojne blagajnik v neki beograjski banki. Povsod se je izkazal kot vrl, vztrajen, kulturen in izvanredno pošten človek, ki je služil za zgled in ki je ljubil s srcem in dušo red, delo in napredek.
Cika Stojan je star 79 let. Dočakal je, da so njegovi sinovi in vnuki dorasli ter da so prvovrstni ljudje, ter se rad spominja in pripoveduje o težavah stare industrije ter o težkočah dela in življenja Evropejca v gospodarsko zaostalih krajih. Ravno tako pripoveduje tudi o tedanjih oblastih, ki si niso delale nič iz tega, da so jih n&jboljšemu človeku našteli za najmanjšo stvar 25. Ko je prvikrat odšel na trg, videl je, kako so njegovega sosedo opankarja brez vzroka pretepli, pokupil je blago, ki ga je bil ta ravnokar izložil, ter se vrnil s trga, zaklevši se, da ne bo nikdar več šel na trg. In od takrat ni nikdar več hodil na sejme, akoravno se je tam dalo blago najbolje prodati.
Čiki Stojanu želimo, da doživi v uje-dinjeni državi, po kateri je hrepenel, da vidi osnovanje velike tekstilne industrije brez onih težkoč, s katerimi se je on moral boriti.
Razširjajte Trgovski list! Oglašajte v Trgovskem listu!
V. Šarabon:
Jezero sz asfalta na Tri-
V	knjigi Viktorja Ottmanna: Unter dem Gluihhimmel der Antillen beremo sledeče zanimivosti o znanem asfaltnem jezeru:
Iz Port of Spain, glavnega mesta Trinidada, smo napravili izlet na jugo-zapadni košček otoka, da vidimo eno največjih naravnih čudes sveta. Po večurni vožnji po zalivu Paria smo prispeli do La Brea in čoln nas je prepeljal na breg. Prvi pogled nas je osupnil; sicer je Trinidad izredno bujen, tukaj je bilo pa vse pusto, prazno in nerodovitno. Le malo smo videli rastlin, nobenega drevesa, nobene ptice, nič ljudi. Zemlja je črnkasto-rjava, kakor izžgana, zrak napolnjen z ostrim duhom po smoli. Po visoki žični železnici drkajo neprestano košare v notranjost otoka in prihajajo nazaj napolnjene s kladami črne me-hurnate tvarine, ki jo pogoltnejo tovorni parniki. Nevoljni in molče opravljajo črnci svoje delo, le nenavadno visoka plača jih še drži, tako je tam vroče in toliko je tam mrzlice, La Brea je med najbolj nezdravimi kraji sveta.
To, kar prinašajo in sprejemajo parniki, je sirovi asfalt, kakor nam ga da zemlja. Po polurni hoji smo ob viru, ki napaja neprestani tok košar, ob glavnem asfaltnem jezeru. Koliko milijonov ljudi se pač vsak dan sprehaja po velikomestnem tlaku in ne vprašajo se, kaj je pravzaprav asfalt, odkod prihaja in kako ga dobivajo. Vendar pa včasih kdo na cesti pogleda, kako polagajo nov tlak. Tedaj vidi temnorjav prah, ki ga sipljejo na podlogo in ga z razbeljenimi zabijači tolčejo v trdo maso; ali pa ga kuhajo v kotlih in valjajo po podlogi. Ta prah je mešanica čistega asfalta z žgano smolo in peskom. Kaj pa je asfalt? Beseda je semitska in pomeni zemeljsko smolo, rudnino, ki je v ozkih stikih s petrolejem, je mehka, zelo lahka in gorljiva. Najbrže je nastal asfalt iz petroleja, ki se mu je pridružil kisik. Ze stari Egipčani so ga poznali in so ga uporabljali pri balzamiranju mrličev, a šele sredi preteklega stoletja so ga začeli uporabljati za pokrivanje cest; lahko se da raztopiti, potem je pa zelo trden in obenem elastičen. Dobivajo pa asfalt le redkokje v večjih množinah, večinoma v voileninah vulkaničnega kamenja: na Siciliji, v Franciji, Uniji, v državi Bermudez, v Venezueli, v jezeru na Trinidadu itd.
Izraz »jezero« za nahajališče asfalta na Trinidadu ni čisto pravilen, kajti to niso tekoče mase asfalta, temveč velikanska, približno krogasta kotlina s premerom 700 do 800 metrov, do vrha
napolnjena s trdo zemeljsko smolo. Ime »jezero« ima kotlina najbrž zato, ker je semintja prevlečena s plitvimi tolmuni, tako da vidimo oddaleč navidez veliko jezero in asfaltne plošče, plavajoče po njem. Stopimo pa lahko na površino asfalta brez vsake bojazni, popolnoma varno, rudnina je večinoma že popolnoma strjena, semintja še malo mehka, le včasih vre ob razpokah vroča smola ven. Zoprn duh po smoli, povzročujoč bolečine v glavi, se umorrio razprostira po ravnini, prežeti od velikanske vročine. Noben beli delavec ne bi mogel tukaj trajno vzdržati, to morejo le vročine navajeni, zelo močni črnci z otokov Trinidada in Barbada. Par sto jih je razdeljenih po jezeru in s cepini odkopu-jejo zemeljsko smolo od površine, nakar jo omenjene košare peljejo do morja.
Misliti bi, da bo asfaltna kotlina kljub veliki razsežnosti vendar kdaj izčrpana. Saj je vendar že Kolumb dal zasmolili svoje ladje s to smolo in odtedaj so odvzeli kotlini že velikanske množine asfalta, posebno v najnovejšem času. Večina ameriških mest ima tlak iz asfalinega jezera. Tembolj se potem čudimo, da se jezero neprestano dopolnjuje in da ni nobenih votlin na njem razen tam, kjer asfalt iz-sekavajo. To je prav najbolj čudovito na tem velikanskem skladišču narave: naj vzamejo iz jezera še toliko asfalta, vedno je do vrha polno, vedno silijo ponoči iz tajne globine nove množine napol mehke zemeljske smole na površje, izpolnijo izsekane votline in se takoj strdijo. Trajno zalogo asfalia v kotlini cenijo na pet milijonov ton, kotlino bi lahko imenovali »zlato« jamo, ne »asfaltno«. Družba, ki jezero izkorišča, plača angleški trinidadski vladi več milijonov zlatih novcev na leto in ima vendar še velikanske dobičke.
Ne morejo še dobro razložiti, zakaj se jezero tako neprestano dopolnjuje. Vemo pa po vsem ustroju Trinidada, da je bil nekoč del južnoameriške celine in da so ga podzemske katastrofe ločile od nje. Tri vzporedne gorske vrste na Trinidadu so samo podaljšek celinskega gorovja. Zato mislijo, da prihaja dopolnitev od kontinenta, kjer mora biti v neki globini ogromna zaloga smole, ki jo pritisk po zveznih ceveh prisili k odtekanju do prvega izhoda, in ta izhod je kotlina na Trinidadu. Želeli bi le, da bi naša država imela tudi tak neprestan dotok v zlato se izpreminjajočega asfalta.
JLIRIJA“, Ifobljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon št. 220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
0 po3olajy Rusije.
Edvard Herriot, član francoske zbornice, je bil poslan v Rusijo, da prouči tamkajšnje razmere. Bil je v Petrogradu, Moskvi, Nižnjem Novgorodu ter drugih največjih mestih. Svoje potovanje opisuje takole:
Od vseh revolucionarnih sil je življenje najrevolucijonarnejše, ki deluje vedno mirno in nezadržno. Kar sem videl v Rusiji, je navzkrižje med doktrino in življenjem, je spor med abstraktnim idealizmom in konkretnim realizmom.
V	govoru, ki ga je imel nedavno Lenin v moskovskem sovjetu, je podal koristna navodila o novi gospodarski politiki, izhajajoči iz razvoja sovjetskega komunizma. Rekel je: »Mi se umikamo, ali umikamo se zato, da se potem zaletimo nanovo in da bomo vedno višje skakali. Kje in kako naj gradimo zopet nanovo, kje in kako se moramo prilagoditi, organizirati se nanovo, da po umiku pridemo k ofenzivi, tega ne vemo še.«
Herriot pripominja še, da ta dva stavka jasno označata problem, ki ga ima sedanja Rusija pred seboj. Da se omogoči obnovo dežele, je moral komunizem odnehati. Ministra za poljedelstvo in finance sta morala postopati prav tako, kakor bi postopali ministri vsake druge države. Prvi je moral vzpostavili delovne razmere kakor so
približno povsod: z mezdami in nadzorstvom nad delavci. Drugi je moral zopet uvesti bankovce. Sploh je morala sovjetska Rusija potem, ko je napovedala vojno svetovnemu kapitalizmu, misliti na ravno ta svetovni kapitalizem, če hoče izvesti svojo vzpo-stavo.
Herriot omenja potem, kako bi Troc-kij kljub vsemu temu hotel stseti vso buržoazijo ter zahteva, naj komunistični elementi prekinejo vsak stik z demokratskimi strankami. V tem je notranje logično protislovje in sedanja Rusija živi pod gospodarstvom tega protislovja. Francoski pisec postavlja dvojno možnost: ali se Rusija povrne k teoretičnemu komunizmu, ali pa bo vztrajala pri svojem konkretnem realizmu. Herriot sodi, da se bržkone zgodi to poslednje. Vprašanje pa je sedaj, ali naj se — v svrho razjasnitve položaja — Rusija nadalje bojkotira in blokira? Po mnenju pisčevem bi bilo to nezmiselno in težka zmota. To svoje mnenje utemeljuje s trditvijo, da bo — če Rusija ostane v stiku z zapadnimi narodi — nalezljiva sila svobode bolj učinkovala nanjo, nego bi širjenje boljševizma kedaj moglo delovati proti zapadu.
Iz tega razloga obsoja Herriot dosedanjo politiko Francije napram Rusiji. V Leninu se borita takorekoč dve duši, druga proti drugi. V moskovskem sovjetu je rekel n. pr.: Mi se moramo
Štev. 1.
Stran 3.
odreči vsega starega, vrsta koncesij, ki nas povzdignejo na višino kapitalističnih dežel, bo dopuščala drugim vladam, da stopijo z nami v stike, to tem bolj, ker so njihovi interesi zavarovani morda še v preveliki meri. Poprej je govoril komunist: »Jaz žrtvujem svoje življenje. Danes pa je problem, ki ga moramo rešiti mi komunisti, povsem drugačen. Mi moramo sedaj računati in vsakdo med nami se mora naučiti računati.«
Po tej Leninovi izjavi sodi Herriot, da je Rusija vstopila sedaj v razdobje oportunističnega komunizma. In veseli se tega in želi, da bi ta oportunistični komunizem vstvaril ugoden položaj za delavce in kmete, ker je prejšnja vladavina res zelo zanemarjala ta dva razreda. To bo mogla izvesti Rusija le tedaj, če bo nadalje ubirala poti prilagoditve, da reši od socialističnih idej, kar je — pametnega. Veliki voditelji skušajo sicer s svojo zgovornostjo prikrivati ali olepševati ta dejstva, ta prehod od včerajšnje doktrine k potrebi, ali prilagoditev se vendarle nadaljuje. Sedaj posluje n. pr. industrijska banka s privatnimi računi, kakor v kapitalističnih deželah. To dokazuje, da je prišel kapital zopet na površje. Razvijajo se mešane družbe in dovoljuje sodelovanje privatnih kapitalov. In razvijale bi se še hitrejše, če bi imele obilnejša sredstva. Rusija potrebuje danes predvsem kapitalov!
Herriot je uverjen o poštenju ruskih državnikov. Videl jih je sam na delu. Ali kdor res ljubi Rusijo, jim mora svetovati, naj to razkrojilno delo nanalju-jejo, da se bodo tako borili proti revolucijonarnemu sestavu. Priznati jim je treba, da so izvršili velik napor. Ali še mnogo je treba storiti za poljedelstvo in za industrijo. Primanjkuje semena. »Izvestja« so napovedovala že v novembru, da se v letu 1923. ne bo moglo posejati tako površje kakor v prejšnjem letu. Dati se je, da se zopet pojavi glad na razsežnih območjih Rusije.
Rusija se nahaja v polni evoluciji. Po strašni kirurgični operaciji se že kažejo znaki zdravljenja. Od spomladi leta 1921. beleži sleherni dan napredek na poti k ozdravljenju. Herriot ne misli, da bi zdravilo spremenilo. Zgodovina kaže sicer, da nastopajo iznenada dogodki ali osebe, ki popravljajo dejstva. Tako n. pr. Napoleon v zgodovini Francije, ki je vsej družbi vsilil obliko, ki jo je hotela njegova volja, nikdo pa ne ve, ali živi danes tak mož, ki bi mogel učinkovati na novo Rusijo. Taka rešitev se zdi Herriotu neverjetna. Vsi znaki so ugodni za boljševiško vlado. Zato svetuje, naj se ne nadaljujejo zmote minljivosti: posredovanje, blokada itd. Rusija se bo razvila dalje pod vplivom notranjih zakonov, ki jih bodo ustvarjale potrebe zasebnega ali javnega življenja. Nasilne akcije ne bi imele večjega uspeha. Bo morda še kaj napadov in pokolov, ali ogromni okvir, ki sta ga ustvarila vojna z inozemstvom in državljanska vojna, je razbit. Rusija hoče — kakor vsi narodi Evrope — mir in svobodo na delu. To dovede do tega, da se bo navzkrižje med rusko državo in komunistično internacionalo večaJo od dne do dne!
Naloga ljudi v zapadni in srednji Evropi je v dobrohotni kritiki. Dovolj je bilo sovraštva in izzivanja. Mi se ne smemo vmešavati v notranje življenje Rusije, čeprav imajo Rusi to posebnost značaja, da radi iščejo opore v inozemstvu. Mi moramo odnehati od blokade in iti Rusom na roko, da se bodo mogli povrniti v normalne živ-ljenske razmere. Če bi Lenin in Trockij govorila Francozom:	»Pridite k nam,
da vas pozneje vnovič oropamo« — bo naš odgovor: »Hvala lepa. Svoje-dobno smo vam poslali mnogo od svojih prihrankov. Vaše banke so slabo upravljale naš denar. Vojna nam je pojasnila nevarnosti takega sistema. Odslej bomo ali ostajali doma, ali pa pojdemo k bolj zanesljivim prijateljem.«
Verjetno pa je, da pride zopet pamet do veljave. Boljševiška revolucija je bila potrebna v mnogih pogledih. Boljševiki naj se zadovolijo s tem, da so igrali zgodovinsko, junaško vlogo, sedaj pa naj se spravijo z demokrati zapadne in srednje Evrope, naj se pokorijo zakonom življenja, ne da bi se
odrekli želji po socijalnem napredku. Potem bomo — pravi Herriot — sodelovali ž njimi, da se vzpostavi velika evropska družina. Potem pride mir — listi mir, ki ga vsi zelo potrebujemo! Ta rešitev bo najpametnejša, želijo jo vsi demokratični Francozi!
hmz la mm.
Novi predpisi za nadzorovanje uvoza in izvoza. Finančni minister je izdal navodila za pooblaščene banke in menjalnice, ki se imajo v bodoče po njih ravnati, ker so z rešenjem ministrskega sveta dne 23. dec. ukinjeni devizni odbori pri Narodni banki in njenih podi užnicah. Za nadzorovanje izvoza in uvoza kakor tudi za nadzorovanje bank uvaja ministrstvo dve vrsti nadzornih beležnic (kontrolnikov) za banke in dve vrsti nadzornih beležnic za trgovce. Trgovci, ki se bavijo z izvozom, imajo voditi posebno knjigo. Leva stran nadzorne beležnice bo imela naslov: »Zavarovanje valute«. Rubrike na levi strani se vrstijo po nastopnem redu: zaporedna številka; datum; naziv in sedež banke, pri kateri je zavarovanje izvršeno; zavarovanje izvršeno za izvoz; blago; količina; cena; številka izdanega potrdila (uverenja); moneta; iznos osigurane valute. Desna stran nadzorne beležnice, katero imajo voditi izvozniki, nosi naslov: Opravičenje z vnašenjem deviz. Rubrike na tej desni strani so v nastopnem redu: datum; naziv banke, pri kateri je opravičenje izvršeno; moneta; iznos vne-šenih deviz; številka povrnjene dane obveznosti. Trgovci uvozniki imajo posebno knjigo, katere leva stran bo nosila naslov: »Nakup deviz« in katere rubrike se vrstijo po nastopnem redu: zaporedna številka; datum; naziv in sedež banke, pri kateri je deviza kupljena; za plačanje katerega blaga in koga; moneta; iznos kupljene devize. Desna stran knjige nosi naslov: »Opravičenje z uvozom blaga«. Rubrike na tej strani slede takole: datum, naziv in sedež banke, pri kateri je opravičenje izvršeno; uvozne deklaracije številka in datum carinjenja; moneta; iznos faklure. — Slične knjige imajo voditi banke in menjalnice, pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami. Tudi te imajo dvojne nadzorne beležnice:	eno za izvoznike, a drugo za
uvoznike. Poslovanje bank bo pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Legitimacije za osebne potrebe s šestmesečnim rokom kakor tudi mesečne legitimacije ostanejo nadalje v veljavi. — Vsi ti novi predpisi stopijo v veljavo dne 1. januarja 1923.
Izvoz in uvoz v češkoslovaški. Sladkor: uvoz 4 milijone, izvoz nekaj čez 940 milijonov Kč (942,324.720 Kč). Drva, premog, šota: uvoz čez 215 milijonov, izvoz 1411 milijonov Kč. Bombaževo blago: izvoz presega uvoz za 62 milijonov Kč. Lan, preja in njiju izdelki: aktiva 31 milijonov Kč. Volna in volneni izdelki: + 476 mil. Kč. Konfekcija: čez 239 mil. večji izvoz kakor uvoz. Papir: -f- 215 mil. Kč. Kože in usnje: čez 154 mil. aktiv. Leseni izdelki: čez 76 mil. aktiv. Steklo: -f- 1496 mil Kč. (uvoz čez 17 mil., izvoz 1514 mil. Kč). Glinasto blago: aktiva čez 207 mil. Kč. Železo in železni izdelki:	več	kakor
193 mil. aktiv. Drage kovine, dragulji: -f- 123 mil. Kč (8 mil. uvoz, 133 mil. izvoz). Pasivnost se kaže največ v naslednjem blagu: kolonijalno blago (kava, čaj); 140 mil. Kč. Tobak: — 224 mil. Kč. Svila: — 64 mil. Kč. Žito, riž, moka: — 402 mil. Kč (uvoz 716 mil., izvoz 314 mil. Kč). Klavna živina: — 141 mil. Kč. Rudninsko olje: — 110 mil. Kč. Barve, kemikalije, zdravila: — 133 mil. (181 mil. uvoz, 47 mil. Kč. izvoz).
Trgom.
Cene petroleju. Na podlagi odredbe odbora monopolske uprave od 8. dec. objavlja uprava državnih monopolov, da se bo prodajal od 1. januarja 1923 petrolej po ceni 550 Din za 100 kg.
Podražitev olja v Dalmaciji. V Dalmaciji vlada po olju silno povpraševanje. V začetku letošnje kampanje se
je pričelo prodajati olje po 40—44 K 1 kg, v zadnjih osmih dneh pa je cena narasla do 50 K, da, celo do 58 K. — Sodi se, da bodo cene še narasle, ker zahtevajo producenti predvojno ceno, t. j. za 1 kg olja 4 kg pšenice, to je za 1 kg olja okrog 68 do 70 kron.
Padanje cen v Nemčiji. Vsled padca dolarja so pričele cene v Nemčiji padati. Mast je padla pri funtu za 100 do 300 mark, železo za 25.000 mark pri toni, žita in živila za 20 odstolkov.
Madžarske svinje za Švico, švicar-carska je na željo budimpeštanske trgovske zbornice v principu pristala na uvoz svinj iz Madžarske.
Omejifev češke steklarske industrije. Češkoslovaška steklarska industrija, ki si je pridobila s svojimi izdelki prvo mesto na svetovnem trgu, bo morala svoje obrate znatno omejiti. Pri tozadevni anketi v trgovinskem ministrstvu se je ugotovilo, da je izmed 56 kadi, 220 peči in 18 specialnih strojev celotne industrije uslavilo obrat 48 kadi, 116 peči in 12 specialnih strojev.
Denersitfo.
Računanje v dinarjih. V zvezi z rešenjem ministrstva trgovine in industrije od 6. oktobra 1922, po katerem so od 1. januarja 1923 dolžne vse ustanove, ki morajo javno polagati račune, voditi svoje knjige v dinarjih, opozarja generalni inšpektorat finančnega ministrstva vse denarne ustanove in ostale, osebnosti, ki se obračajo nanj, da označijo vsote vedno v dinarjih. Vsi drugače napisani akti se vrnejo.
Pooblaščene banke za promet z valutami in devizami. Generalni inšpektorat je dovolil trgovanje z devizami in valutami podružnicama Bosanske industrijske in trgovinske banke v Tuzli in Splitu, Srbski centralni banki v Sarajevu, Banjaluki, Čapljini in Mostarju, podružnicam Prve srbske poljedelske banke v Sarajevu, Velikem Bečkereku, Trebinju in Srbsko - albanski banki na Cetinju.
Denar s fašisiovskim znakom. V finančnem in zakladnem ministrstvu v Rimu se delajo priprave za novi kovani denar. Novost bo v tem, da bo na novem denarju vtisnjen liktorski sveženj (fascio iiltorio), simbol starega Rima in prenovljene Italije.
Stanje papirnatega denarja v Franciji. Dne 23. dec. je bilo v prometu v Franciji za 36.049,515.000 franc, frankov papirnatega denarja.
Carina.
Podaljšanje veljavnosti odloka o carine prostem uvozu vreč, zabojev in desk za etuiranje češpelj. Da bi se
kar največ olajšal izvoz suhih in etuira-nih češpelj, je Generalna direkcija carin tudi za letošnjo izvozno sezono dovolila carine prost začasen uvoz novih vreč, zabojev in desk za izdelovanje zabojev za etuiranje češpelj. Vreče, zaboji in deske za zaboje se morajo pri uvozu oglasiti na povratek v teku 6 mesecev. Uvozna carina se začasno garantira z državnimi vrednostnimi papirji ali pa z garatnimi pismi pooblaščenih bank. Uvožena embalaža se mora zopet izvoziti do najdalje 31. maja 1923.
Carinenje uvoznega blaga brez odobrenj deviznih odborov. Ker so z
odlokom ministrskega sveta od 23. decembra 1922 ukinjeni odbori pri Narodni banki, je Generalna direkcija carin z odlokom št. 330 od 27. m. m. izdala carinarnicam navodilo, da od
1.	januarja naprej ocarinjajo uvozno blago brez dovoljenj za uvoz, ki so jih izdajali devizni odbori. Carinarnice morajo na fakturah označiti, da je blago ocarinjeno in na njih zabeležiti številko in datum deklaracije z žigom carinarnice in s podpisi car. uradnikov. Če imajo deklaranti še staro dovoljenje za uvoz, se izvrši carinjenje po njemu, ni pa to obvezno od 1. januarja naprej. Potrdila (uverenje) o osiguranju valute pri izvozu morajo carinarnice, čim je blago izstopilo iz zemlje, dostaviti bankam, ki so jih izdale, ker morajo banke voditi kontrolo o izpolnitvi obvez izvoznikov na temelju izdanih potrdil o osiguranju valute.
Davki.
Pobiranje občinskih davščin v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo je sporazumno z delegacijo financ dovolila, da se veljavnost naredb glede pobiranja občinske davščine za vozila v Ljubljani in glede pobiranja občinske davščine na igre v gostilnah in kavarnah v Ljubljani podaljša do konca koledarskega leta 1923.
Promet.
Roki za brzovozno in iovorno blago. Iz Beograda javljajo:	Prometni mini-
ster je na predlog konference, na kateri so bili zastopani privredni in industrijski krogi, določil nastopne roke za odpravljanje blaga: I. Brzovozno blago: a) za žive svinje in živino sploh za vsakih tudi začetih 200 km 3 dni; b) za življenjske potrebščine kakor tudi zelenjavo in povrlnino vsake vrste ter sveže meso za vsakih tudi začetih 200 km 3 dni; c) za vse ostalo blago za vsakih tudi začetih 200 km 6 dni.
11.	Tovorno blago: a) za žive svinje in živino za vsakih tudi začetih 200 km 6 dni; b) za življenjske potrebščine kakor zelenjavo in povrtnino vsake vrste in sveže meso za vsakih tudi začetih 200 km 6 dni; c) za vse ostalo blago za vsakih tudi začetih 200 km 12 dni.
Kmetijsko.
Vrtnarsko društvo za Slovenijo, ki
se pravkar snuje, je stopilo v zvezo s Sadjarskim društvom, da se na ta način pospešujeta obe važni panogi, ki sta tudi v praktičnem življenju navezani druga na drugo. Pripravljalni odbor je imel dne 27. decemrba v Celju tozadevna pogaajnja s Sadjarskim društvom in se je tudi izredni občni zbor tega društva soglasno izrekel za skupno delovanje. Po vseh večjih krajih se imajo snovati podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva.
v vseh velikostih.
The Rex C©, Ljubljana.
Trgovski register.
V	trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Dragotin Vogler, trgovina z živino v Cankovi in opekarna v Pucincih; Matija Tschinkel, trgovina z mešanim blagom v Kočevski Reki; Emanuel Rosa, avtozavodi v Ljubljani; Rafael Špindler, trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom in delikatesami v Ljubljani; Jakob Novak, trgovina s senom v Mostah; Fran Cuznar, trgovina z lesom na Rečici pri Bledu; Tomaž Habe, trgovina z žitom in mlinskimi izdelki na Vrhniki. — Izbrisala se je tvrdka Jovan L. Ačimovič.
Razno.
P. N. NAROČNIKOM I
Jflp" Radi dveh praznikov v tekočem tednu smo primorani izdati le dve številki »Trgovskega lista« in to v sredo, dne 3. januarja in v petek, dne 5. januarja.
UPRAVA »TRGOVSKEGA LISTA«.
Sol iz Nemčije. Po odloku uprave državnih monopolov in po odobrenju finančnega ministrstva bo nabavila vlada večje količine soli iz Nemčije na račun reparacij.
Finančno-ekonomski sosvet. V nov: posveiovalni odbor, ki bo skupno r. finančnim ministrom reševal važne, gospodarska in finančna vprašanja, so bili imenovani: direktor Narodne banke dr. Novakovič, načelnika v trgovinskem ministrstvu dr. Radosavljevič in Milan Todorovič in generalni direktor v finančnem ministrstvu Jakovljevič.
Šole za železničarje. Po poročilu iz Beograda se v tekočem letu otvorijc pri vseh železniških delavnicah večerne šole za učence profesionalnih strok ter mlade delavce. V teh šolah se bc poučevala teorija raznih tehničnih ir: železniških naprav ter celotnega železniškega ustroja.
Shrambe za eksplozivne snovi. Poročajo nam:	Po zakonu, ki se tiče
shranjevanja odnosno zaloge eksplozivnih snovi (razstreljiva), sme imeii založnik (prodajalec) shranjenega doma kvečjemu 1 kg (smodnika, dinamita, ekrazita, bencina itd.), vso ostalo množino pa ima shranjevati v za to zgrajenem skladišču zunaj mesta.
Državna hipotekarna banka hoče najeti dolarsko posojilo. Uprava državne hipotekarne banke se pogaja z neko amerikansko finančno skupino v svrho najetja deseimilijonskega dolarskega posojila. Pogajanja potekajo povoljno in je upati, da se posojilo v najkrajšem času sklene.
Razdelitev avstro-ogrskih dolgov. »Temps« poroča, da je reparacijska komisija 29. dec. popoldne razpravljala o razdelitvi avstro-ogrskih dolgov med nasledstvene države. Komisija je sprejela načela, po katerih naj se izvrši razdelitev. Nekatere nasledstvene države so izrazile željo glede predložitve pridržkov z ozirom na posamezne točke. V ta namen je bil dovoljen rok do 31. decembra. Avstrijski in madžarski delegati se bodo zaslišali začetkom januarja.
Prisilno posojilo v Madžarski. Pri žigosanju avstro-ogrskih novčanic v Madžarski so dobili lastniki polovico vsoie v žigosanih novčanicah, a za drugo polovico državne priznanice za to prisilno posojilo. Sedaj bodo te priznanice izmedjali v državne srečke po 1000, 2000, 5000 in 10.000 K. Te srečke
bodo izplačane v 50 letih. Skupno bo izdanih 1,300.000 srečk za 3 milijarde kron. Z izdajo teh srečk bo madžarska vlada zopet dobila nekaj denarja, ker so srečke izstavljene na okrogle vsote in bodo morali lastniki priznanic doplačati liste zneske, ki bodo manjkali do polne vrednosti.
Koliko bo ...adžarska plačala na račun reparacij. Reparacijska komisija objavlja, da je Madžarska dosedaj na naslov reparacij plačala tri milijarde kron v zlalu.
Valutna konferenca v Londonu. V februarju ali marcu se bo vršila v Londonu pod predsedslvom Angleške banke valutna konferenca, na kateri bodo zastopani vsi važnejši evropski denarni zavodi.
Deficit Nemčije. Za leio 1923. je pro-računan deficit Nemčije z 1027 milijardami 700 milijonov mark.
Velik primanjkljaj italijanskih železnic. V finančnem letu 1921/22 so imele italijanske železnice 3.035,612.285 lir dohodkov in 4.293,553.594 lir, izdatkov; primanjkljaj znaša torej 1.257,946.309 L.
Francoski parlament in telefon. Francoski parlament je odklonil predlog o izročitvi državnega telefonskega omrežja v roke privatne indusirije.
Prispevajte cb vsaki priliki za
»TRGOVSKI 0011“
Dopis iz trgovskih krogov Savinjske doline. Sumljive pojave krdšnjarstva opazujemo posebno zadnje čase po celi spodnji in zgornji Savinjski dolini. Priliko imaš videli kar po cele procesije krošnjarjev, obloženih s težkimi balami manufakturne robe, ter preplavljajo vse gorske vasi in trge od hiše do hiše ter delajo naravnost neverjertno velike kupčije na škodo trgovca davkoplačevalca. Milijonski promet krošnjarstva se takim potom odtegne plačilu davka, kajti nobeden ni tako mogočen, da bi se take vrste trgovina zamogla glede prometa nadzorovati in obdavčiti. Kako pridejo te vrste ljudje do tako številnih dovolil, je naravnost škandalozno, nasprotno se od trgovca zahteva učna in pomočniška doba, preden pride do svojega obrtnega lista. Trgovcu na deželi grozi gospodarski pogin, ako se način lake nepostav-ne trgovine takoj ne ukine. Brezdvomno bi sc našlo med takimi dovoljenji brezštevilno falzifikatov in je izdajo takih dovolil smatrati za navadno podpiranje lenuhov in delamrznežev, daje se s tem priliko za razpečavanje in prodajo ukradenega in izropanega blaga na najložji način po zakotnih kmetskih hišah, kajti dnevniki prinašajo dnevno številna poročila o tatvinah in izropanju manufakturnih trgovin ter ni težko uganiti, da zamorejo razni tekmovati z nižjimi, naravnost sumljivimi cenami. Vse ovadbe in pritožbe pri orožništvu nimajo nobenega uspeha, orožništvo vidi nujnejšo potrebo zasledovati in preganjati domačega trgovca radi naredbe za pobijanje draginje, katera krošnjarstvo ne doseže. Razni gostilničarji in drugi pokupijo od teh krošnjarjev po cele bale manufak-turnega blaga ter prodajajo potem zopet ti ljudje blago dalje. Vprašamo oblasti, ali je lako trgovanje dopustno? Nekdaj to ni bilo. Od orožnišlva pa zahtevamo, da se za te vrste kupčije bolj zanima, ni dvoma, da se bode po temeljitem preiskovanju in
zasledovanju prišlo do številnih razkritij raznih vlomov in tatvin. Od oblasti pa zahtevamo, da se izdajnje takih dovolil takoj preneha ter ukine kupčija take vrste.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza 29. decembra. Cene v dinarjih:	Pšenica
bačka 435, banatska 432.50 — 435, bački ječmen 312.50, banatski 2 vagona 302.50, oves bački 300, koruza nova bačka 420—450, beli fižol bački 375, pšenična moka št. 0 600, št. 2 575, št. 6 480, otrobi 165—170.
Živinski semenj v Mariboru 27. dec. Povprečne cene so zopet narasle. Debeli voli 28—33 K, pol debeli voli 25 do 28 K, plemenski voli 23—28 K, biki za klanje 20—24 K, klavne krave 20 do 40 K, plemenske krave 16—20 K, krave za klobasarje 12—14 K, molzne in breje krave 17—23 K, mlada živina 21 do 26 K. — Podraženje ima vzrok deloma v malem številu prignane živine, deloma, ker so prišli na sejem zopet vnanji izvozničarji, ki so nakupili nekaj živine za izvoz v Ilalijo.
Cene žitu v Budimpešti. Na budim-peštanski borzi cene žitu ponovno rasejo. Pšenica notira 10.300, rž 6700 do 6800 K.
EiSMEagrašMMtii Haročajte tiskovine v
Tiskarni „ffesfaf45
'8HSMS«
Sporočamo gg. trgovcem, da se je ustanovila v interesni skupnosti z našo francosko-jugoslovensko trgovsko družbo nova tvrdka
ki se bo bavila samostojno ali v zvezi z našo družbo z vsemi mednarodnimi trgovskimi posli.
J. LAVRIČ & Cie, S. a. r. 1. STRASBOURG 1.
Rue de la pierre large.
arama—
Izvanredna prilika
se nudi trgovcu z lesom in drug., ki bi hotel menjati stanovanje v Ljubljani za stanovanje tik kolodvora na Dolenjskem, kjer trgovina cvete, ki ima 3 sobe, kleti, skladišče, hlev, cirkularno žago in eiektr. tok. Pojasnila daje uprava.
EN-GROS1	EN-GROS1
Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži.
GASPARI & FANINGER
MARIBOR, Aleksandrova cesta 48. EN-GROSI	EN-GROS!
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palice, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletno in brivsko milo, gumbi, sukanec, svila za vezenje čipk, vezenine.
od 13 kron naprej neposredno od producenta Hinko Košir, Leskovec v Halozah pri Ptuju.
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, knjigarna, umetnine in muzikalije
F. STRUPI
CELJE
Kralja Petra cesta
plača po najbolji ceni izvozna trgovina
ED. SUPPANZ, PRISTAVA
CELJE.
Kupim vsako množino šampanjske buteljke, konjak bordo steklenice po 7|10 litra po najvišji ceni. — Ponudite takoj.
je najugodnejši vir nakupa za trgovce.
Veletrgovina stekla, porcelana, svetiljk ter raznovrstnih šip itd.
III=III=III=III=III=III=III=III=HI=III=II!
Zahtevajte
..MEDICINAL KONJAK"
z znamko
„ALK0-modri križec"
in najfinejše krem likerje I
„ALK0“, Ljubljano-Kolizej :illEIII=lll=lll=ll!EIII=lll~IIIEm=ll!Eljl
Zaloga KLAVIRJEV
in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke.
Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5
UVOZ IN IZVOZ
Prodaja vseh vrst de želnih pridelkov, kolonialnega blaga in mineraln. olja.
I a	iz	pisanega	plalna	kakor
*uc^' 'z m°l*na s cet>r prsi Pfl	in	razno	drugo	perilo	do-
bavlja najceneje izdelovalna perila
Raznovrstne
''tVi? * Vzorce 24 komadov vsakemu po povzetju na razpolago in kar ne ugaja se sprejme nazaj in vrne denar.
Pišite po en-gros cenik „B“ čez perilo.
Brzojavi: „SLOGA Telefon štev. 86.
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik Robert Blen k. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.