Poštnima plačana v qotn«ini.
Posamezna številka stane 150.
Slovenski
p.
U' Držav»a Lieejska knjižn.
fc Ljubljana tr0SS“af l'^va uI- 3-(prej Avtonomist)
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetoiTirToeravbc.
Uredništvo in upravni&tvo v Ljubljani) Breg ti, 12. II. Telefon 119.	Izhaja vsak petek.	Mesečna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri m u 1 i h oglasih vsaka beseda 50 par.	
Št. 7. Ljubljana, dne 20. februarja 1925.			Leto V.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Našim naročnikom!
Zadnja številka »Slovenskega Republikanca«, prva po volitvah, je bila zopet zaplenjena. Mi trpimo pri teh večnih zaplembah veliko denarno škodo, a naročniki se pritožujejo, češ, list smo plačali, pa nam ga ne pošiljate! — Imamo vtis, da se nas hoče gmotno uničiti. Ta namera se lahko doseže, ako hi nas naši somišljeniki zapustili. To se pa ne sme zgoditi! Zadnje volitve so pokazale, da imamo v Sloveniji skoro 21.000 trdnih republikancev! Ako hi se vsaj vsaki drugi naš vo-lilee naročil na naš list in naročnino, ki je nezilatna, tudi plačal, hi bili pomirjeni in brez skrbi za bodočnost našega lista.
Tisti, ki ste bolj vneti zsi lepo našo stvjir, poiščite v vsakem kraju naše volilee in jih pregovorite, da se na naš list naroče! Naš list je
najboljši agitator in širitelj naše ideje. Vsak teden bo prihajal »Slovenski Republikanec« v kmečke domove in lepo ter prijateljsko l»o razložil položaj in naše misli. Kdor ga bo redno in z razumom bral, se bo politično izobrazil še bolj in pri prihodnjih volitvah mogel nastopati že kot dober agitator in govornik.
Od Vas, somišljeniki, je odvisno, ali bomo mogli vzdržati in napredovati! Zato pojdite med znance in prijatelje svoje in naberi te med njimi nove naročnike ter jih pošljite naši upravi. Začeto delo nadaljujte z vso vztrajnostjo do končne zmage, ki gotovo pride, ako bomo pridno na delu.
PREDSEDSTVO SLOV. REPUBLIKANSKE STRANKE KMETOV IN DELAVCEV.
Republikanskim volilcem!
Volitve so končane in danes lahko mirno in hladno presojamo njihov rezultat.
Veliko večino slovenskih glasov je dobila v Sloveniji Slovenska ljudska stranka in dobila je tudi številu za njo oddanih glasov primerno število mandatov.
Po številu oddanih glasov stoji na drugem mestu republikanska stranka. Republikanskih glasov je bilo v Sloveniji oddanih okroglo 21 tisoč in temu številu glasov odgovarjajo tudi trije mandati (na Štajerskem.) Število republikanskih glasov na Kranjskem za mandat ni zadoščalo, ker so dosegli republikanci le 4000 glasov, dočim znaša količnik skoro še enkrat toliko.
Ta rezultat ni sijajen, za prvi začetek pa je zadovoljiv, zlasti če pomislimo, s kakšnimi ogromnimi težavami se je morala boriti republikanska stranka.
Na nas je pritiskala v prvi vrsti vlada z obznano. Zaradi obznane so raoraii na višje povelje orožniki republikance zapirati, plenili so naš list, preiskavah so hiše in skednje in kozolce, če ni kje kaj ..prepovedanega" in naši zaupniki na deželi niso imeli pred oblastjo nikdar miru, ne po dnevi in ne po noči.
Oblastni organi uživajo na deželi veliko spoštovanje, imajo pa ljudje pred njimi tudi velik strah. Strah pred orožniki, ki je našemu ljudstvu takorekoč prirojen, je število republikanskih glasov silno zmanjšal. Da
je bil strah ljudi pred orožniki popolnoma neopravičen in neutemeljen, to vidimo danes, ko se izmed vseh 21 tisoč republikancev ni niti enemu kaj zgodilo!
Veiiko škodo so nam dalje napravile neštevilne volilne laži. O teh bomo govorili na drugem mestu. Mi na vsako tako laž nismo mogli sproti odgovarjati, ker ne razpolagamo z dnevnikom, ampak imamo le skromen tednik. Ravno tako tudi nismo mogli svojim agitatorjem.dajati potrebnih navodil, ker agitatorjev sploh nismo imeli. Za nas so agitirali samo naši kandidatje in njihovi namestniki. Za posebne plačane agitatorje nismo imeli denarnih sredstev na razpolago.
Zato pa je volilni rezultat za nas tem častnejši. Z mirno vestjo lahko trdimo, da smo dosegli vse, kar smo s svojimi skromnimi silami mogli doseči.	.
Naši neustrašeni volilci zaslužijo pa posebno zahvalo. To so možje, ki se niso zbali niti vladnega pritiska niti so se ustrašili raznih laži, ampak so trdno in neomajno stali na braniku za republikansko misel. Upamo, da bo pogum teh zavednih mož visoko dvignil republikansko zavest tudi pri onih, ki so vsled pritiska omahovali ali celo omahnili, in pa tudi one, ki so se dali zapeljati od lepih, toda lažnjivih besed.
Za nas velja sedaj eno: Krepko, pogumno in neustrašeno naprej na novo delo!
Druga najmočnejša stranka v Sloveniji.
Volitve v Sloveniji dne 8. februarja niso izpadle tako, kakor smo pričakovali. Odkrito povemo, da smo pričakovali večjih uspehov, kakor pa smo jih dosegli, zlasti na Kranjskem. Ce pa upoštevamo, da smo stopili v javnost kot stranka takorekoč tik pred volitvami, brez denarnih sredstev in brez zadostne organizacije, zgolj z našim skromnim tednikom, moramo biti zadovoljni tudi s tem, kar smo dosegli. Ako ne upoštevamo Ljubljane same, kjer so metali volilci vseh mogočih strank in političnih struj
Samostojna kmetijska stranka 12.327.
Komunisti 5004.
Oficijelni soeijalisti 4994.
Naš uspeh je torej precejšen, zlasti če pomislimo, da smo naspro ti starim dobro organizovanim strankam, ki so razpolagale s številnim časopisjem, s stotinami agitatorjev in milijoni denarja, stali mi praznih rok, brez zadostnega števila inteligentnih sodelavcev.
Pri tem smo bili brez moči na dve plati: Oblasti so nam plenile list, pa tudi nezaplenjene številke našega lista veliko število pošt enostavno ni dostavljalo naslovljencem na višji ukaz. Letake nam sicer niso zaplenili, pač pa na ukaz policije zadržali na ljubljanski pošti ter jih potem prenesli na sodišče — Bog ve zakaj. Volilne shode so nam zlasti na Štajerskem zabranili, na Kranjskem pa razpuščali ali drugače preprečevali. Na drugi plati pa smo bili brez moči proti nam nasprotnim strankam, ki so se posluževale debelih laži, zlasti takšnih osebnega značaja. Na g. Prepeluha so zlasti samostojni kmetje in klerikalci vrgli toliko golid blata, da ni čudno, ako so manj trdni pristaši naše misli začeli omahovati. Zadnji teden pred volitvijo je zlasti na. 'Kranjskem stopila v volilni boj večina gg. duhovnikov, ki so nasedli »Slovenčevi« laži, da smo slovenski republikanci podpirani od samo stojnih demokratov in g. drja. Žerjava, da smo ž njimi v zvezi in da nam je g. dr. Žerjav dal denar. Vse to je bilo izmišljeno in pisano ter izrečeno brez dokazov, ker jih seve
nihče imeti ne more! S svojo moško besedo ponavljamo, da je bila to izmišljena laž, kor bi sicer ne bili v takšnih težavnih finančnih razme-[1'ah, v kakršnih smo bili med volitvami in smo še danes. Če so samostojni kmetje v svojem listu in svojih brošurah lagali o nas na debelo, to še nekam razumemo. Ne moremo pa zapopasti in razumeti, da se je dala v takšno reč zavesti večina gg. duhovnikov, katerih poklic je vendarle etičen in vzvišen. Te laži so nam zlasti na Kranjskem od jed le precej somišljenikov. In posledica tega je bila: nenavadno visoko število glasov za samostojne demokra te in samostojne kmete, kateri oboji so sami razočarani nad svojimi uspehi. Tarča Slovenske ljudske stranke smo bili mi! Mi smo nosili vso težo agitacije stranke, ki se v političnih bojih zaščituje z vero in cerkvijo in ki ima na razpolago vso tisto veliko administracijo, ki je s tem v zvezi.
Kljub vsemu temu smo v Sloveniji dobili nad 20.000 glasov, postali, ako ne vštejemo mesta Ljubljane, kjer mi nismo imeli svoje kandidatne liste, druga stranka v Sloveniji in dobili 3 mandate!
Ne trdimo, (k je to uspeh ali zmaga. To je le prvi korak. In četudi nam bo i v bodoče onemogočim hitrejši razvoj, vemo vendarle, da se je naša politična misel prijela naše zemlje in naših ljudi in da ne bo več zaspala. Prišel bo prej ali slej dan njenega vstajenja in njene zmage. Zato po koncu glave in na organiizatoričmo delo!
Zlorabe.
krogljice v škrinjico drja Korošca, in to zaradi znanega nastopa »Or-june«, vidimo, da smo po številu oddanih glasov v Sloveniji druga najmočnejša stranka.
V	obeh volilnih okrožjih, to je v okrožjih Ljubljnna-Novo mesto in Maribor-Cclje, so dobile stranke
sledeče Število glasov:
Slov. ljudska stranka 100.617.
Slovenska republikanska stranka 20.426.
Samostojna demokratska stranka 19.649.
Ob priliki zadnjih volitev, je Slovenska ljudska stranka zadnji teden vrgla med množico več laži. Njeni agitatorji so jih sistematično širili in celo nekateri gg. duhovniki so nasedli, da so te vesti širili dalje. Tako so v kranjskem, kočevskem, logaškem okraju širili laž, da smo slov. republikanci eksponenti demokratov in plačani od g. dr. Žerjava. S tem so zbegali več. tisoč naših volilcev. Po drugih okrajih zopet (belokranjskem, krškem itd.) so širili vest, da mi nismo pravi republikanci, ker smo se baje ločili od Radičeve stranke, ampak da so oni (klerikalci) resnično pravi republikanci, ker da so v zvezi z Radičem. Drugod zopet so duhovniki pisali pisma našim somišljenikom in jih rotili, da naj volijo SLS. Takšnih pisem imamo več. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo danes le eno samo in še to samo zato, da se ne bo reklo, da nekaj trdimo za kar nimamo dokazov. Tako je pisal mnogo pisem g. župnik na Turjaku našim somišljenikom. Eno teh pisem se glasi:
Prijatelj!
Ni bilo še kmalu volitev, ki bi bile tako važne in odločilne kot volitve v nedeljo 8. februarja. Pojdite torej v nedeljo gotovo na volišče! Noben vzrok, nobeno opravilo naj Vas ne zadrži doma! Dajte poguma tudi vsem omahljivcem v Vaši okolici in pripeljite vse na volišče. Vsi volit! Ta dan mora biti zapisan v zgodovini, da smo bili Slovenci možje s pametjo in ratzu-mom in ne podkupljive cunje. Vsak
vrzi kroglico v 1. skrinjico, ta je dr. Ant. Koroščeva, ta je Slov. ljudsko
stranke.
Zak:ij vsi mi volišče?
1. Kdor ostane doma, pomaga do zmage nasprotnikom.
2.Kdo bi hotel, ko vas gori in vsi gasijo, sedeti doma?
3. Ali hoče kdo nositi celo živ ljenje na sebi madež, da je ob naj • bolj usodepolni uri svoje domovino držal križem roke?
4. Ta ali oni pravi: »Saj bodo brez mene tudi opravili.« Ali' veste, kaj taki izgovori lahko prinesejo? Pri zadnjih voiltvah je na ta način ostalo doma 59..000 volilcev. Kolika škoda za krščansko stranko, kolik profit za nasprotnike!
5. Kdo hoče ,da se mu bo očitalo, da je bil 8. februarja strahopetec? Zato vsak na volišče!
Katera skrinjica je prava?
Prva. Ta je dr. Ant. Koroščeva* Slov. ljudske stranke. Zakaj je ta edino prava?
L SLS bo volil cel slovenski narod. Danes je jasno, da bo SLS zmagovalka.
2. iSLS hoče pravico za vse stanove.
3. SLS je junaško branila v najhujših bojih pravice slovenskega ljudstva. Ali bi bilo hvaležno, če hi drugi stranki dali sedaj svoj glas?
4. Slov. ljudska stranka je krščanska stranka. Kdor je pravi katoličan in veren človek, drugih strank niti pogledal ne bo.
Po volitvah. — VoliSiie laži.
Zakaj ne boste volili z republikanci?
1. Kor premalo še poznate njih voditelje, da bi jim mogli na prvi pogled zaupati. Tudi samostojneži so obljubovali visa leta kmetom nebesa. Kje so danes?
2. Republikanska stranka krade Slov. ljudski stranki moč. »Slov. »Republikanec« je vse stranke pustil na miru, samo Slov. ljudsko je črnil im blatil. Tn liberalno časopisje se je zaletavalo na vse strani, samo Ptrepeluhovega časopisa ni skoraj nikoli resno omenjalo.
3. Republikanci pravijo:	»Saj bomo šli potem tsikupaj z SLS.« To je farbarija! Zakaj pa ne greste danes skupaj, ko je treba na boj?
4. Kaj pravijo republikanci o veri? Da niso proti veri im duhovnikom. Ali je ta odgovor dovolj? Če smo katoličani, moramo od poslancev zahtevati ne samo, da vero na miru puste, ampak da jo branijo, čuvajo; čuvajo pravice Cerkve, varujejo krnšč. nauk v šoli itd. Ali bodo republikanski poslanci to storili? Ne. .Saj vidimo, kako mnogi grejo k tej stranki in pravijo: Ta je ta prava, ker nimajo duhovniki pri njej nič govoriti. Torej kjer je duhovnik, je nesreča. Ali si upate to dokazati? Kdo je za priprosto ljudstvo več storil, ali posvetni doktorji ali duhovniki? Vprašajte svojo pamet, ne plačanih zapeljivcev!
5. Ali je država takrat srečna, če je republika? Ne. Takrat Je srečna, če jo vladajo poštenjaki, pa je lahko kraljestvo ali republika.
6. Koliko poslancev bo izvoljenih od republikancev? Eden — ah pa še tisti ne! Boste videli. Ali Vam bo en sam dal republiko?
7. Danes zahtevati republiko se pravi zahtevati vojsko. Ali še niso siti krvi?
8. In če bo republika — ali bo za kmeta v Sloveniji kaj boljše, če bo še vedho .suženj? Zato je naš glas: Najprej avtonomijo, potem bomo šele govorili, če je republika potrebna.
9. Ako volite z republikanci, ah veste, kaj se lahko zgodi? Zgodi se lahko, da propade v kočevskem okraju priljubljeni poslanec Karol Škulj. Kdor voli Prepeluha, pljuje v obraz Škulju, ki je osivel v delu za slovenskega delavca in kmeta. Če pade Škulj, bo cel okraj brez poslanca in brez zastopnika v Belgra-du. H komu se bodo zatekali maši ljudje? Ali k Prepeluhu? Ali bo ta, če bo sploh izvoljen, mogel iti tako mi roke ubogemu trpinu, kot je to storil vedno Škulj?? Izbirajte!
Škulj — domačin — duhovnik!!
Prepeluh — tujec, uradnik!! Kateri vam je ljubši? —?
No smemo pustiti, da pade naš Škulj! V boj. za njega! —
Ako boste turjaški farani volili republikance in bo vsled tega padel Škulj, potem bom jaz takoj prosil za drugo faro. Če namreč duhovniku nič več ne verjamete — ga tudi Vam treba ni. (Podčrtali mi.)
Pozdrav! Vaš župnik Hiti.
(Opomba. Kar je debelo tiskano, to je napisano v originalu z rdečo tinto.)
Splošna sodba o zadnjih volitvah je, da tako divjega, umazanega in grdega volilnega boja, kakor je bil zadnji, Slovenija že dolgo ne pomni. Spočetka je kazalo, da .se bodo stranke vojskovale mirno in v mejah dostojnosti. Kolikor bolj pa smo se bližali 8. februarju, toliko hujše je naraščal val podivjano ati in nebrzdane politične strasti so se razvnele do .pobesnelosti.
Oseba in princip.
Volilni boj je splošno potrdil staro resnico, da Slovenci nismo ljudje principov, ampak da se valjamo še vedno v vsakdanjih osebnostih. Mi smo prav redko brali v takozva-rnem naprednem časopisju, da mora zmagati in zakaj da mora zmagati jugoslovanska ideja, torej princip, ki pravi, da smo Slovenci in Hrvati in Srbi »eno« in da moramo zato imeti tudi centralistično urejeno državo. To smo brali prav redko, navadno pa smo brali, da mora zmagati oseba dr. Žerjava! Mi smo prav redkokdaj brali, da morajo zmagati principi katoliške morale, brali pa smo vedno, da mora zmagati oseba dr. Korošca. Nikdar nismo brali v slovenskem dnevnem časopisju, zakaj je monarhistični princip boljši kakor republikanski, ampak vedno smo brali, da je Radič kot oseba bedak, tepec in cigan. Bojevali -smo se torej ne proti načelom z načeli, ampak proti posameznim osebam in proti tem s tako grdimi in gnusnimi sredstvi, da mora biti vsakega Evropejca sram. Kar je bilo mogoče najti na kakšni osebi napak, resničnih ali izmišljenih, vse .so metali ljudje drug na drugega, tako da je moral dobiti miren opazovalec vtis, da imajo Slovenci navado postavljati za svoje zastopnike isvoje največje lumpe! Res je pač, da je težko osebo popolnoma ločiti od načel, ker je oseba kot nosilec in zastopnik tega ali onega načela tudi jako važna. Zato je skoro neizogibno, da se morajo tudi v načelnem boju omenjati osebe. Toda dostojni ljudje se trudijo, da vse osebnosti jz načelnega boja kolikor mogoče omeje in se dotikajo oseb le, kolikor je neobhodno potrebno. Zadnji volilni boj pri nas pa je dokazal, da se .Slovenci za načela brigamo prav malo, pač pa da damo vse le na osebe kot take in ta boj proti osebam kot takim je pokazal vsemu svetu našo strahovito moralno nižino. Tako na dolgo in široko se
Slovenci še niso zlepa valjali v moralnem blatu kakor v zadnjem volilnem boju. Samo za las jo še manjkalo, da nismo čisto natanko zvedeli, kolikrat opravlja na dan ta ali oni kandidat svojo telesno potrebo. Žalostno je, da se je tudi takozvano katoliško časopisje izkazalo v tem oziru prav malo katoliško.
»Rebublikanci so za Žerjava!«
Z raznimi lažmi so se borili miši nasprotniki posebno proti republikancem. Toliko se niso potrudili, da bi bili hoteli dokazovati ljudem pogubnost republike in prednosti monarhizma, ker so vedeli, da so jim mora vsak tak dokaz .ponesrečiti. »Zato so posegli po laži, da so »republikanci v zvezi z Žerjavom«.
Ta laž je bila jako dobro preračunana. Naši nasprotniki .so jako dobro vedeli, da je slovensko ljudstvo proti dr. Žerjavu slabo razpoloženo. Ali so vzroki tega neraz-položenja opravičeni ali ne, ne bomo preiskovali. Mi ugotavljamo le dejstvo. Kljub temu pa, da so dobro vedeli, da obstojajo mod republikanci in med dr. Žerjavom nepremostljiva idejna in načelna nasprotja, so vendar pograbili očitno laž, da obstoji med dr. Žerjavom in med republikanci neka zvezdi! Oni sicer niso povedali, ali dajejo republikanci Žerjavu denar ali pa on nam. Povedati tudi niso vedeli nič o kakšnih morebitnih volilnih kompromisih med nami in med demokrati, pa so vseeno zapisali, da smo republikanci z Žerjavom zvezani. To so storili v veri, da ljudje vedno verjamejo, kar stoji v »Slovencu«, ker smatrajo ljudje »Slovenca« za katoliški list, ki ne sme lagati. Mi priznamo, da se je ta račun popolnoma posrečil in ta laž je veljala republikance nekaj sto glasov.
Resnica pa je, da med nami in dr. Žerjavom ni bilo in tudi še danes ni nobene zveze! Če bi bili mi zvezani z dr. Žerjavom, bi bili v volilni dobi v denarju lahko kar plavali in posamezni naši požrtvovalni somišljeniki ne bi stali danes na robu svojega gospodarskega propada, ker so iz svojih žepov |»o-tegnili zadnje vinarje za volilni boj!
Jako pa se moti, če kdo pričakuje od gotovih ljudi, da bodo svojo laž popravili! Gniloba bo gnila naprej.
»Hrvaška komanda«.
Druga tudi jako uspešna volilna laž je bila trditev, da ismo slovenski republikanci »hrvaška« stranka, ki dela na to, da pridemo .Slovenci pod zagrebško komando in da pride Prekmurje pod Hrvaško.
To laž je ponavljalo na tisoče in tisoče agitatorjev, ki so jo širili od hiše do hišo.
Kakšna pa jo resnica? Resnica je, da .smo mi kot republikanci res v zvozi s hrvaškimi republikanci. Naša zveza s Hrvati pa je fedora livna. To so pravi:	Če	zmagamo,
naj odločujejo na Hrvaškem lirva ški republikanci, v Sloveniji pa slovenski!
To smo mi že od vsega početim javno povedali. Kljub temu pa so »e našli ljudje, ki so hote in namenoma širili laži o »hrvaški komandi« in sicer so jo širili v veri, da bodo ljudje njihovim agitatorjem bolj verjeli kot nam, poselmo še, če je agitator — duhovnik ... Žalostno je to, ampak res je!
Tudi ta laž nam je vzela nekaj stotin glasov.
»Tudi mi smo republikanci!«
Najuspešnejša volilna laž naših nasprotnikov pa je bila ta, da so zlasti zadnje dni tik pred volitva mi poslali posebno v obmejne kraje na stotine agitatorjev z naročilom, naj povsod poudarjajo, da je tudi Slovenska ljudska stranka za republiko, ali pa naj celo naglašajo, da je samo Slovenska ljudska stranka edina in resnična republikanska stranka!
Rezultati volitev 8. februarja v Sloveniji.
Volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto. Voli lO poslancev.
Volilni okraj	Korošec	j ABfj	Pucelj	Prepeluh	Makuc	Murn |	KJ k. QJ a	1 Čobal	■ OJ i_ o v— (/1 nj CL
Črnomelj	2082	632	478	781	48	72	n	4	18
Kamnik	5390	675	636	111	180	18	23	15	22
Kočevje	4854	841	580	645	53	22	82	22	28
Kranj	6678	1640	699	380	252	31	121	181	80
Krško	4867	754	1746	1008	191	34	48	25	22
Litija	4670	667	560	128	602	65	128	139	44
Ljubljanska okol.	8120	1447	1381	266	748	45	64	301	23
Logatec	2337	1392	293	315	72	6	119	17	23
Novo mesto	4859	940	1877	460	107	59	72	28	25
Radovljica	3582	1422	462	50	539	31	160	163	248
Skupno število	47.939	10.410	8712	4139	2792	386	828	895	715
Volilno okrožje Maribor - Celje s Prekmurjem.
Voli IS poslancev.
Volilni okraj	Korošec	-o •a ce ec	03 C ce X	o -sc > O.	1 trn mmm C0 CD NI	J Pucelj	Makuc j	Schauer	Ravnik	Korun	Hribar ||	Modern-ij dorfer 1	Štrbe- nac	• © JaC ‘O fc > z
Brežice	2477	1090	15	417	16	674	78	56	36	146	4	59	3	54
Celje	5621	497	19	1223	25	466	88	499	79	614	15	127	7	330
Doljna Lendava	1668	2054	336	551	26	16	8	21	200	29	98	11	29	94
Konjice	2239	164	9	334	17	73	23	427	11	97	4	13	6	17
Laško	3139	274	15	785	29	126	1107	65	30	204	10	160	9	57
Ljutomer	3723	262	19	5b1	14	440	27	641	63	24	6	6	4	49
Maribor, desni breg	3636	1437	20	598	30	216	281	436	128	550	63	102	11	156
Maribor, levi breg	7134	1828	29	1299	52	326	207	1033	288	856	18	42	21	687
Mozirje	1839	280	18	217	15	17	—	1	2	13	3	20			64
Murska Sobota	2622	4385	1438	948	.47	22	25	126	58	79	48	18	74	297
Ormož	2620	250	9	463	12	207	9	34	20	12	1	2	4	18
Prevalje	1156	503	4	188	16	11	71	70	58	612	13	178	5	-45
Ptuj	5113	1453	21	532	21	358	34	399	78	231	58	21	7	69
Slov. Gradec	3583	718	23	586	21	112	57	428	27	566	13	260	8	157
Šmarje	4138	1197	24	557	29	551	97	111	10	35	1	31	5	43
Skupno število	52.678	16.392	1999	9239	370	3615	2212	4347	1088	4099	355	1050	193	2137
Udeležba 99.674, količnik 6.230.
Čitajte in razširjajte
..SLOVENSKI REPUBLIKANEC"!
3 velike
prednosti;
Ta laž nais ni veljala le na stotine', ampak na tisoče glasov!
Mi smo že pred tedni omenili shiraj, kako so kmetje v neki občini na Dolenjskem kaplana, ki je agitiral za Slovensko ljudsko stranko, prisilili vpričo posl. Sušnika, da je podpisal izjavo, da je republikanec! Izjavo s podpisom še hrani m o. Slučaj tega kaplana ni ostal osamljen. Njegov zgled so posnemali vsepovsod. Kjerkoli stoji kakšno župnišče v okrajih, ki meje na Hrvaško. Tako so pa govorili ljudje, ki jim ne more biti neznano, da je Slovenska ljudska stranka na svojem zaupnem sestanku v Celju na odločen pritisk samega dr. Korošca republikanstvo zavrgla in se izrekla za inonarhizem! Tako so govorili ljudje, ki so na zadnjem katoliškem shodu videli lahko na svoje oči, kako se je dr. Korošec po-u&sno senčil |v kraljevski milosti!
Ali gospodje duhovniki ne uvi-devajo, s kako nevarnim ognjeni se igrajo, če širijo med ljudstvo očitne laži samo z namenom, da rešijo eni politični stranki kak mandat?
Kaj nas uče zadnje izkušnje?
Vsem takim podobnim lažem pa dvajset tisoč slovenskih republikancev ni verjelo. Tem možem vsa čast iji priznanje. Oni so jedro, ki se ne bo pokvarilo.
Mi ki lažem nismo verjeli, se moramo potruditi, da jim tudi drugi ne bodo več verjeli. Zato moramo misliti na sredstva in pota, in sicer na poštena sredstva in na poštena pota, da za liodočnost take stvari preprečimo.
Glavno in najmočnejše naše sredstvo je naš list. Mi se bomo potrudili z vso močjo, da bomo vedno povedali in pisali to, kar je res! Ker so pa zmote povsod mogoče, izjavljamo, da bomo vsako zmoto, čim jo spoznamo, tudi radi popravili brez uradnih popravkov, ker smo in hočemo ostati možje. Z b»7im ne moremo zmagati, ker smo
V	nedeljo je ogromna večina slovenskega naroda glasovala proti sedanji vladi. Večina Slovencev je glasovala za to, da se sedanje razmere izpremene in da se začne vladati tako, da bodo ljudje zadovoljni. Izid volitev v Sloveniji je bil torej soglasen protest proti obstoječim razme-ram.
Vprašanje pa je sedaj, če bo sko-ro soglasni slovenski protest tudi kaj zalegel! Vse kaže, da ne bo nič zalegel!
Slovenci volimo 25 poslancev, cela država pa jih voli 315. Naše število z ozirom na celokupno število poslancev ne pomeni torej nič! Kaj hočemo mi s svojimi 25 možmi proti stotinam nam nasprotnih glasov? Praktično je naše število brez vsakega pomena, pa naj glasujemo za vlado ali pa proti vladi. Mi se moramo vedno pokoriti večini. Če nam hoče srbska večina dobro, je prav, če nam pa noče dobro nam mora biti tudi prav!
Večino mandatov je dobila pri zadnjih volitvah Slovenska ljudska stranka. Kaj pa bo mogel dr. Koro-žec s svojimi poslanci napraviti? Samo to in prav nič več, kar mu bo dovolil — Pašič! Ce bo Pašič hotel tu ali tam kaj popustiti in Slovencem milostno zagnati kakšno drobtinico,
Nedolžno vesolje. V nedeljo zvečer in v pondeljek cel dan so ljudje nestrpno pričakovali izida volitev. O izidu poročamo na drugem anjetstu. ^ Ko so nekateri gospodje ra z videli iz številk, da na Kranjskem ni izvoljen nosilec republikanske liste, ker je dobil le 4000 glasov, so od silnega veselja kar poskakovali, češ sedaj je republikanskega gibanja v Sloveniji konec in mi bomo zopet lahiko mirno ljudi farbali dalje po svoji stari navadi. Veselje raznih gospodov v
prepričani, da z lažjo pridobljena moč ne drži.
Zato prosimo svoje somišljenike, naj zastavijo vse svoje sile, da se naš list kolikor mogoče razširi. Mi ne smemo odnehati in v lenobi čakati na prihodnje volitve, ampak moramo delati že takoj neumorno in vztrajno teden za tednom.
Drugo glavno sredstvo so shodi, sestanki in predavanja. Teh pa ne more biti, kjer ni delavnih krajevnih republikanskih organizacij. Teli je treba ustanoviti kolikor mogoče mnogo po celi Sloveniji. Volitve so pokazale, da je glasovalo za republiko mnogo ljudi v krajih, kjer nima naš list nobenega naročnika m kjer ne obstoji še nobena krajevna politična organizacija. Te raztrese ne ude bo treba v podrobnem delu zbrati in organizirati. Ce bo to delo izvršeno, bodo imele vse laži kratke noge.
jo bodo Slovenci pobrali, če se pa za Slovence ne bo zmenil, tudi vse slovensko vpitje ne bo nič pomagalo.
V	sedanji vladi pa sedi kot zastopnik Slovencev demokrat dr. Žerjav. Ker je on član vladne večine v Belgradu, bo njegova beseda jako mnogo zalegla, čeprav ima v Sloveniji le malo glasov za seboj. Slovenija kot taka ne pomeni nič, Belgrad pa pomeni vse — to je glavna dobrota centralizma.
Centralizem pa je posledica one usodepolne odločitve, ki je padla leta 1918.! Takrat so nas naši politični voditelji na milost in nemilost izročili belgrajskemu vodstvu in danes imamo to, kar smo 1. 1918. sami hoteli imeti! Danes imamo tisto svobodo in ujedinjenje, katero so nam naši politični voditelji sami izbrali, ker ljudstva niso vprašali za njegovo mnenje.
Med prvimi, ki so se 1. 1918. odločili za Belgrad, so bili tudi današ-ir" voditelji Slovenske ljudske stranke. Danes žanjejo plodove svoje odločitve. Ti plodovi so taki, da danes za Slovenijo ne odločuje slovenska večina, ampak večina v Belgradu in v Sloveniji ne odločuje dr. Korošec, ampak dr. Žerjav oziroma tisti, komur izroči oblast nad nami gospodin Pašič.
Ljubljani pa prihaja nekoliko prezgodaj. Mi smo že neštetokrat povedali, da republikanstvo v Sloveniji ni noben osebni šport g. Prepeluha, ampak je močna ideja, ki se širi v Sloveniji in se bo še širila tudi brez g. Prepeluha. Če bo omagal g. Prepeluh pod težkim bremenom, ki si ga je naložil, ali pa če bi umrl, še zdaleka ne bo omagala in ne bo umrla republikanska misel med nami, ker bodo na mesto g. Prepeluha stopili pač drugi ljudje, ki bodo začeto delo nadaljevali
s še večjo vztrajnostjo kakor doslej. Šestnajst tisoč glasov na Štajerskem in štiri tisoč na Kranjskem ni majhna številka. Ce pa pomislimo, s kakšnimi težavami smo dosegli to rezultate, nas te številke naravnost presenečajo. Te številke so tako močne in trdne, da ne bodo nikdar več nazadovale, ker to so številke trpljenja in brezmejne požrtvovalnosti in vztrajnosti. Kar pa se rodi v trpljenju in preganjanju, je trdno in čvrsto in bo mnogo krepkejše rastlo kakor to, kar je bilo pridobljeno z lažjo in s praznimi obljubami. Republikansko gibanje v Sloveniji danes ni več odvisno od posameznih oseb. To naj blagovolijo uvaževati vsi oni, ki so se v nedeljo veselili — prezgodaj!
Ali bomo zdržali? Tako se sprašujejo mnogi ljudje po volitvah in se vprašujejo dalje:	Ali	bo	»Re-
publikanec« še izhajal? Ali ne bodo republikanci odnehali? Takih vprašanj je vse polno. Priznamo, da je •odgovor na vsa vprašanja izelo težaven, ker ne moremo prerokovati. Upamo pa, da bo »Republikanec« še izhajal in da bo republikanska stvar med nami še prav znatno napredovala, če nas bodo zavedni republikanci le količkaj podpirali s tem, da bodo pridno naročali in še pridnejše brali in širili med ljudstvo misli, ki jih zastopa »Republikanec«. Delati je treba in ne obupati!
Strah ima velike oči. Sedaj, ko gledamo nazaj na volilno dobo, se moramo prav od srca smejati, kako smo jo slov. republikanci zakurili klerikalcem. Ta mogočna stranka „slovenskega naroda11 (mi namreč po klerikalni teoriji ne spadamo k slovenskemu narodu!) je imela pred komaj porojeno slov. republikansko stranko takšen strah, da je pozabila
i	na dr. Žerjava i na Puclja in^na vse drugo ter se je vrgla edinole na nas. Pri tem se je posluževala samih laži osebnega značaja. No, v političnem boju se pripeti marsikaj; toda v imenu vere tako lagati o svojih bližnjih, kakor so to počeli naši klerikalci, je
menda le preveč. Uboga vera in cerkev, kadar jo vzame v zaščito nnlitična stranka, zlasti še takšna, kakršna je danes SLS.
Mistifikator. V Borovnici imajo nekega fantalina, ki pravi, da je vse-učiliščnik, drugače pa je znan kot hud klerikalni agitator. To je vse v redu, ker je to njegova pravica. Toda ta fantalin se poslužuje zelo umazanih sredstev. Nam je poslal za zadnjo številko nek dopis s potvorjeno pisavo, ki smo ga v dobri veri tudi natisnili, nepoznavajoči krajevnih razmer. V tem dopisu se je fantek spravil na tamošnjega obče spoštovanega obrtnika g. Kokolja, hoteč ga osmešiti. Toda blato, ki ga je vrgel, je padlo nazaj in ga pokrilo s sramoto v očeh vseh dostojnih ljudi. Zakaj takšnih barabskih metod se poslužujejo samo moralno docela pokvarjeni ljudje. Poskrbeli bomo, da ga bodo ljudje spoznali in se ga ogibali1 kot garjeve ovce.
Volilni izid v Belokrajini je vse
republikance presenetil. V okraju, ki je znan kot skozi in skozi republikanski, so dobili republikanci samo 700 glasov, monarhistična Slovenska ljudska stranka pa skoro dva tisoč! To se da razumeti in razlagati le tako, da so številni agitatorji Slovenske ljudske stranke tik pred volitvami ljudi preslepili s tem, da so povsod trdili, da je SLS tudi za republiko! Tej laži so ljudje nasedli in temu primeren je tudi rezultat. Podobno kakor v Belokrajini je bilo tudi v raznih obmejnih okrajih na Štajerskem. Ko bodo pa ljudje spregledali in spoznali, kako grdo so bili potegnjeni, bo rezultat vse drugačen.
Volitve v oblastne skupščine.
„Jutro“ poroča, da bo vlada še to spomlad razpisala volitve v oblastne skupščine. Oblastne skupščine bodo neke vrste deželni zbori, ki bodo imeli jako važen delokrog. Na te volitve se moramo pripravljati takoj, da ne bo prepozno. Republikanci, na delo! Širite povsod naš list in povsod ustanavljajte krajevne politične republikanske organizacije, da nam naši nasprotniki s svojimi lažmi ne bodo zopet tako škodovali kot so nam pri zadnjih volitvah!
Volitve v Ljubljani. V Ljubljani je dobil mandat dr. Korošec. To je prvič v zgodovini, da je Ljubljana dala večino svojih glasov zastopniku SLS. To pa še ne pomeni, da je Ljubljana „klerikalna“. Ljubljana je glasovala za dr. Korošca, ker je hotela povedati, da ne mara za metode dr. Žerjava, ni pa rekla, da hoče in si želi dr. Korošca, če bi ne bili teden dni pred volitvami na Koroščevem shodu nastopili Orjunaši, policija in žandarmerija, bi bil volilni izid v Ljubljani zelo drugačen. Tako pa je dr. Korošcu pomagal do zmage v Ljubljani edinole dr. Žerjav.
Škoda za glasove! Če primerjamo število glasov, ki so bili oddani za razne male stranke, moramo reči, da je škoda, da se ljudstvo ne more najti v eni skupini. Poglejmo: za komuniste je glasovalo na Kranjskem nekaj nad 2000 ljudi, ravno tako na Štajerskem. Oficijelni socija-listi so dobili na Kranjskem komaj nekaj nad 800 glasov, takozvani Ber-
Prihodnjo številko
našega lista bodemo poslali ecltno le onim cenj. naročnikom. ki imajo plačano naročnino.
Vsem dragim - list ustavimo!
Kdor nima položnice, naj jo takoj zahteva od uprave lista.
Zaostalo,neplačano naročnino
bodemo izterjali.
notovci pa nekaj nad 700. Ali ima vse to kakšen smisel? Ali ni škoda stroškov za liste, letake in agitacijo za te stranke? Slovenski kmečko-delavski republikanci nudijo edino možnost, da se ti razcepljeni glasovi
v	bodoče strnejo v enoto. To bo v interesu našega ljudstva na km.tih in v mestih!
Kdo je zmagal v Sloveniji? Po rezultatih volitev sodeč, bi morali reči, da je zmagala v Sloveniji Slovenska ljudska stranka, ker je dobila 19 ali 20 mandatov. Če se pa vprašamo, s kakšnimi sredstvi so ti mandati pridobljeni, je rezultat nekoliko drugačen. Na drugem mestu smo že povedali, da je Slovenska ljudska stranka zmagala v glavnem s tem, da so njeni agitatorji lagali, da je SLS za republiko in mnogo tisoč za SLS oddanih glasov je republikanskih. Med republikanske glasove štejemo lahko tudi socialistične .in komunistične glasove. Če torej pogledamo volilni izid s te strani, vidimo, da je v Sloveniji zmagala republikanska misel, čeprav republikanci niso dobili več mandatov kakor tri. S tem dejstvom bo treba v bodoče resno računati.
Dobrote centralizma.
Dnevne vesti.
Krškavas. Naš uspeh na voliščih Čatež in Velika Dolina je precej dober. Ce bi bilo na vseh drugih voliščih tako, potem bi imeli mi samo enega poslanca na Kranjskem manj, kakor klerikalci. V občini Cerklje na Dolenjskem so volili ponajveč klerikalno, to pa menda zato, ker so gospod minister Sušnik 21. novembra 1924 prinesli svojim volilcem lep dar
— eno škatljo ministrskih cigaret, katere so razdelili svojim pristašem. Tudi drugim so bile te cigarete na razpolago, toda mi. republikanci, smo ta dar odklonili, ker ne damo svojega političnega prepričanja za — eno ali dve cigareti. Te cigarete so edina dobrota, ki jo je .naklonil gospod minister Sušnik krškemu okraju. — A. V.
Pišece pri Brežicah. Tukajšnji slovenski republikanci se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam v zadnji volilni borbi pomagali in ostali zvesti stranki svobode, kljub strašni agitaciji klerikalcev, ki so lagali na vso moč ter zlasti zadnji teden prirejali sestanke po vseh vaseh. Čeprav za enkrat nismo še zmagali, je bil vendar naš uspeh za prvi začetek zelo lep.
Smlednik. Pri nas so gotovi ljudje, ki obsojajo vse, kar ne tuli v njih rog, ki hočejo uničiti vse, kar ne gre po njihovem receptu. Seveda za dosego namena se pa poslužujejo vsega mogočega, a glavno orožje jim je laž. Tako se je že cel teden pred volitvami, prav posebno pa še na dan volitev v nedeljo, odlikovala dvojica teh veljakov s svojimi originalnimi lažmi. Da imajo ti ljudje talent zalaganje, to se jim mora priznati. Žalostno je tudi to, da ne vporabljajo svojih „odličnih“ zmožnosti naravnost, ampak zahrbtnost, to je njih geslo. Pa jim ni zameriti. Minula je namreč že davno sezona — pljučk
— in raznovrstnih — „šnicljev“ — zato pa sedaj že fantazirajo o »ričetu" in sličnem. In ker ne dobijo državne podpore za brezposelne, zato so pa otvorili tovarno „laži“. Kako dolgo jim bo to neslo pa prihodnjič.
Ormož. Volitve so za nami. Mirno sedaj lahko presodimo, kje tiči krivda, da nismo dosegli uspehov, katere bi morali doseči, če bi se agitacija vršila normalnim potom. Takih volitev kot so bile sedanje, menda ne pomni naš svet. Vse kar živi, je padlo po nas republikancih in čudež je, da smo dobili še to, kar imamo. Preganjala nas je vlada, zasledovali so vsak naš korak demokrati, najhuje davili so nas pa klerikalci. Pri nas so od hiše do hiše širili vest, da je Radičeva Skrinjica razveljavljena in da je škoda za vsak glas, ki pade v Radičevo Skrinjico. Radiča so popisali ljudem kot vraga in sovražnika slovenskega ljudstva naj-
hujše vrste. Na naših shodih so stopali klerikalci in Orjunaši v eno vrsto proti nam. Zadnje dni pred volitvami so raznesli vest, da je druga Skrinjica od vlade brzojavno razveljavljena. Posamezne naše kandidate so pri ljudeh očrnili, da so dobili iz volilnega fonda in od demokratov nad 100.000 Din denarja za volilno agitacijo. Sramota za drja Korošca, ki je izjavil, da Radiču sedaj, ko je zaprt, ne bo padel v hrbet! Korošče-
vi	ljudje pa so huje preganjali Radiča, kot demokrate. To stoji! Po eni strani se bratijo z Radičem, po drugi strani pa ga zasramujejo. — Na tako nesramen način pošten človek ne izdaja svojega političnega sobrata. Toda maščevanje pride. Na stotine naših volilcev je ostalo pri teh volitvah doma, zopet drugi so volili lažnjivo, zapeljani klerikalno Skrinjico. Zapeljani, ker se je reklo, da bodo vsi Radičevi mandati v slučaju izvolitve razveljavljeni, in teh glasov bi bilo škoda, ker so izgubljeni, zato raje v klerikalno Skrinjico ž njimi. To se je tudi zgodilo na goljufiv način in proti prosti volji ljudstva. Začnimo s podvojenim, potrojenim delom za druge volitve; premalo smo bili pripravljen sedaj in tudi premalo nas je bilo odločnih borcev; mnogi so se tudi zbali in poskrili: dobro, da se poznamo. Bog nam daj samo zdravje in nas združi vse pošteno misleče v eno fronto, pa ni vrag, da ne bi razbili lopovski obroč na dvoje, ki ga noben kovač ne bo več skrpal skupaj.
Zaplemba. Zadnjo številko »Slov. republikanca« je državna oblast zaplenila. Vzrok nam ni znan. Mi nismo zagrešili niti »plemenskega hujskanja« niti »hujskanja proti obstoječemu državnemu redu«. Naj-•brže smo bili zaplenjeni, ker smo — za Žerjava, kakor je med volitvami poročal »Slovenec« ...
Štefan Radič je še vedno zaprt. Zaprti so tudi njegovi tovariši dr. Maček, Predavee, lvošutič in še nekaj drugih. Iz Belgrada poročajo, da bodo dr. Maček in tovariši kmalu izpuščeni, Štefan Radič pa bo ostal še v zaporu.
SLS je ustanovila fond za brezpravne. Radovedni smo, kol';ko de-narjavse bo nabralo in od koga.
Našim somišljenikom svetujemo, naj se nikar ne spuščajo v brezploden boj z duhovniki. Nasprotno, spoštujejo naj svojo vero in naj se ravnajo po njenih naukih, ki jih oznanjajo gg. duhovniki v cerkvi. Tudi besede, ki jih govore gg. duhovniki izven cerkve, naj uvažuje-jo, če so pametne. Samo ene stvari naj naši somišljeniki gospodom ne verjamejo, da je namreč Slovenska ljudska stranka republikanska. To ni res in ta trditev je bila grda vo-
lilna laž! To ugotavljamo tudi danes na drugem mestu in nič več. Žalostno je, da smo bili prisiljeni to povedati.
Šolski štrajk v Št. Vidu nad Ljubljano. V Št. Vidu nad Ljubljano so vprizo.rili stariši šolarjev štrajk s tem, da niso hoteli pošiljati nekaj dni svojih otrok v šolo. Oblast je stariše občutno kaznovala. Štrajk je bil nepremišljen, kei stariši nimajo moči, da bi ga mogli s uspehom končati.
Prodajalce našega lista prosimo, da nam pošljejo takoj vse neprodane izvode v svrho obračuna za pretekle mesece. — Uprava.
Književnost.
Na jesen 1. 1923. je bila ustanovljena v Ljubljani zadruga „Zadružna založba", ki si je nadela za svoj cilj izdajati dobre knjige in brošure ter revije in sploh časopise za delavsko ljudstvo. To pogreša že dolgo organizacije, ki bi se bavila z izdajanjem za delavstvo primernega čtiva.
Zadruga je izdala doslej že lepo število brošur in knjig. Kot prva izdaja sta izdana v 1. 1924. in 1925. Zadružna koledarja s prav lepo vsebino. Sledila jima je »Zadružna knjižnica". V njej je izšlo doslej devet zvezkov.
V prvem, ki nosi naslov »Jubilej Dela“, nam hoče pisatelj ob 15letnici „Konz. društva za Slovenijo" pokazati velike uspehe, ki jih je ta zadruga .v tej kratki dobi dosegla. Cena 2 Din.
Drugi zvezek prinaša kratek zgodovinski oris »Delavskega zadružnega gibanja v Sloveniji." Takega dela nam je povsem manjkalo. Slika nam težke borbe pionirjev zadrugar-stva v zadnjih 30-letih in kaže na rezultat tega dela, ki se zrcali v dejstvu, da je 25.000 zadrugarjev, danes organiziranih v zadrugah, včlanjenih v Žvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani! Cena 2 Din.
V tretjem zvezku je priobčena zgodovina angleškega zadrugarstva. Treba bi bilo, da jo čita vsakdo. Cena 1.50 Din.
Četrti zvezek prinaša Wildbrand-tovo studijo »Praktični socijalizem". To delo bi imelo biti učitelj vsakega zadrugarja. Cena 1.50 Din.
V petem zvezku sta objavljeni študija znanega ruskega zadrugarja prof. Totomianca „0 početku zadrugarstva" ter spis angleškega zadrugarja Sidneyja Webba „0 političnem razvoju britanskega zadružnega gibanja". Obe razpravi sta poučni in najdeta naj mnogo čitateljev. Cena
2	Din.
Šesti zvezek priobčuje pravila in načrt dela v novi stanovanjski zadrugi „Stan in Dom". Cena 1.50 Din.
Sedmi zvezek prinaša prof. To-tomiancev spis »Predhodniki in pionirji zadružnega gibanja". Spis bi moral citati vsakdo, ki ga zanima zgodovina zadrugarstva. Ceia 2 Din.
Osmi zvezek je posvečen ženam. Pod nazivom »Zena in zadrugar-stvo" je v njem zbranih več spisov prof. K. Gide-a, dr. Foerstera, E. Bonfieldove in dr., ki vsi kažejo na dejstvo, da »je najboljše torišče za ženo zadruga, kjer tvori večino ona s svojo nakupno košaro."-Cena dva dinarja.
Deveti zvezek (v tisku) se bavi z novoustanovljeno »Del.-kmečko zavarovalnico na življenje" v Ljubljani. Priobčuje tabele o vplačevanju prispevkov, daje navodila za lastno izračunavanje višine zavarovanja in prispevkov. Cena 2 Din.
Poleg »Zadružne knjižnice" se je začelo izdajati tudi »Socijalno politično knjižnico". V tej je izšla kot I. zvezek razprava znanega našega publicista »idejni predhodniki današnjega socijalizma in komunizma". Delo razpravlja o možeh, ki so tvorili in ustvarjali pota ter zbirali snov za gibanje, ki ga zovemo — socija-listično. Bili so predhodniki velikega misleca Karla Marksa, ki je na osnovi njih spisov in izkušenj, ki si jih je sam pridobil iz študija kapitalistične industrje, zgradil tkzv. »znanstveni" socijalizem. Priporočamo jo vsakomur v pazen študij. Cena izvodu na finejšem papirju Din 30, na slabšem Din 25.
Omeniti moramo še mesečnik »Pod lipo", ki je začel izhajati lansko leto. Na 16 straneh prinaša najrazličnejšo vsebino. V njej so zastopani delavski pesniki Čulkovski, Maček, Golouh, Ada Negri; pisatelji Zola, Corkij, Čehov, d’ Ainicis, Oliger, dr. Šorli, Andersen, L. Kuhar; xa razgovore »Pod lipo" so poskrbeli
S.	Srniles, Spurgeon, Marden, Mazzini in drugi; poučne in znanstvene članke so pa napisali Abditus, M. Čohal in Ignacij Mihevc (oba sta napi-?ala svoJ'e spomine iz prvih let soci-jalistične organizacije), Ant. Kristan, Historicus, R. Golouh, Iv. Hladnik ter Se več drugih pisateljev CMacdo-nald, Haberinan in dr.).
Lepa knjiga je I. letnik »Pod lipo". Priporočamo jo vsem. Naročnina znaša letno Din 36. I. letnik je tudi še na razpolago.
»Zadružna založba" izdaja končno še mesečnik »Konzument", ki se bavi z zadružnimi vprašanji sploh.
Vse zgoraj označene knjige in listi se dobivajo pri »Zadružni založbi" v Ljubljani, Aleksandrova c. 5.
J7.DA.IA LJi IB'.JANŠKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise
,Pospedovalec‘
Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki jo tudi veselje in ttFas knjižici. Za Din 5'— se dobi najboljši Kellerjev roman
Z» Din 15'— najlepsi roman srbskega pisatelja iNušiča
Občinsko dete
te za Din IV— se dobi knjiga
etat kader
Id opisuje življenje legijonarjev za ima svetovne vojske in razsula Avstrije — v tiskarni
1 Blasniha naslid. v Ljubljani,
Breg št. 12.
Denar je poslati naprej.
Komisijsko trgovino in trgovsko agenturo
obavlja
»Posredovalec”
Ljubljana,
S«. Patra, o a ata Ata*. 23.
Ure
Zlatnina
F. P, ZBjEG
optik LJUBLJANA, Stari trg 9.
Ščipalol Očala
Rimini* Dunajski in Ljub-nUpilll • 1 Janški Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
A HINKO 8EVAR A
J antikvariat knjigarna f Ljubljana, Stari trg 34
Popolnoma varno naložite denar v
fsjUbljUHHliO ftoftojituico
Mestni trg 6
ki posluje v novopre-urejenih prostorih
v Ljubljani
Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
r. z. z o. z.
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z
odpovednim rokom obrestuje tudi vi§e po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiSe in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi Irgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso fatkur.
15letno jamstvo
nepopolnejši Stoewer šivalni stroj s pogrez-ljivim transporterjem (grabljice). Z enostavni m premikom je stroj pripravljen za štepanje, vezenje ali šivanje.
Ludavih Baraga, Ljubljana
Šelenbnrgova ni. 6,1. nndslr.
■ Trboveljeki premog -
a "”* kok. I
« anplaftki premog g 2 d ilezijeke briketa 0 a
£	dobavila	<?
® T
® A____________________,___
Ljubljana, Kralja Petra trg 8. ®
dobavlja
LIRI JAr
Požop, fcrpjač, ilfilja, mšlilllil
Kaj ti koristi kroj brez pouka? & i>&lanenim poukom, preUku&enega po vsak*« modelu ga dobiš na fcetjo ekspresno ip* poSti v KROJNI &OIJ, koncesijoniraui c«# ministrstva za trgovino In obrt.
Ljubljana, Židovska ulira Mev. 5.
Vsak mesev te&aji za krojače ftmlje in k>+-
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Aleksandrova cesta 5
Ustanovljeno 1898
Telefon št. 367
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakga odbitka.