SLOVENSKI Leto - Año VIII. No. 366 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cem. Uredništvo in upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 [Buenos Aires, 20. septembra 1936 '¡Naročnina za pol leta s arg. 3.—; celo Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. I ¡1 leto $ 5.- 8 S o tf o < TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 NAROČNIKI IN NAROČNICE Pridobili ste nam sto novih naročnikov in mi smo pričeli izdajati list na dvanajstih straneh. Vzdržali pa ne bomo, če ne bodo pa ostali naročniki bolj točni priplačevanju naročnine. Ni pa dovolj, da list samo izhaja na dvanajstih straneh, temveč je še bolj važno koliko ima moralne vrednosti. Slovenski tednik vendar ni samo v zabavo našemu izseljeivstvu temveč mora biti pravi kažipot za vse naše kulturne in gospodarske inicijative. Tega pa urednik brez sotrudnikov ne more nuditi. Ti zadnji pa od same božje milosti tudi ne morejo Živeti in ni potreba da če duševno delajo za ljudi, da bi zato ne zaslužili plačila. S tem hočemo reči da poznamo marsikaterega dobrega pisatelja, ki bi kaj spisal za naš list, če bi pri tem zaslužil vsaj za krompir v oblicah. Prepričani smo, da se vsi naročniki in naročnice ter čitatelji zavedate kako velikega pomena je za nas vseh neodvisno glasilo Slovenski tednik. Vendar ste mnogi preveč malomarni do njega, zaradi katerega potem vse zaostaja in ni mogoče napraviti tistega kot bi se sicer lahko. Nujno je potrebno za našo upravo, da kakor iitro zapade naročnina, da jo vsak takoj poravna, ali pa prosi, da se iz raznih vzrokov ki jih ima kdo, počaka kar radi storimo, saj smo Vendar ljudje in moramo eden drugega podpirati. Vsi tisti ki ste se prijavili ali vas je kdo drmri priiavil, poravnajte naročnino čimprej. Teh vas je čez sto. V nrihodnü številki bomo objavili imena tis-M ki so pridobili sto novih plačanih naročnikov. Naročniki in naročnice! Pridobite kolikor Jtinrrnčft novih naročtrkov in nriifivliencev za Hot. Snmn pinlo dobre volie ie treba, pa se Jira? v«n>era.vi. Pokažimo, kaj Moremo delavci, če smo dobro organizirani. Obf>n*m na smo tudi izselienci merilo kulturne, socialne in narodne zavednosti našega naroda v domovini. Mussolini ie skušal na vse načine dokazati, smo slovenci navadni barbari, ki moramo biM via,dani od druoih in da ni nič nrotinarav-ttfiDra. če se nas ima za hlapce, saj za drugega ^ko nismo sposobni. M* smo in moramo biti očitni dokaz, da temu m tako. Amnak v na.šo lastno sramoto in ooni-2anie moramo uri znati, da imaio Mussolini in rtfuo-i izkoriščevalci našega naroda v zelo ve-^h procentih — prav. Rojaki in roiakinje! Unamo da nas razu-^te in da se tedaj ne čudite, zakai se tako borimo za obstoi in razvoi Slovenskega tedni-tó je najmočnejše orožje v Južni Ameriki v boju za naše izseljenske pravica in za pra-Vl°e našega ljudstva doma. Fašizem se trudi zlomiti sovjeskofrancoski pakt Kmalu se imajo sestati v Londonu ali Bru-selju zastopniki Nemčije, Italije, Francije, Anglije in Belgije kjer bodo razpravljali o lo-karnski pogodbi ki je že na vseh koncili in krajih kršena. Mussolini je dejal, da se mora najprej priznati Abesinijo kot za italijanski imperji in da mora že vnaprej vedet, če se bo Francija ločila od Rusije, ali ne, če ne da ne bo niti zgubljal časa. Zadnje zahteva Mussolini bolj na ljubo Hitlerju, da ga bo pa on podpiral glede priznanja Abesinije. Francoska vlada je poslala trgovskega ministra Bastida v Berlin in Vašavo z namenom da utrdi razne trgovske pogodbe. V politiko pa se menda nima nič namena vtikovati. tako so mu naročili v Parizu. Hitler je pripravljen podpisati mir s Francijo vsaj za dobo 25 let. To se mu zdi, da bi bila dovolj velika garancija, da. se lahko Francija popolnoma zanese na nemško dobro voljo in da bi v vseh ozirih Franciji samo koristilo, če ostane neutralna, ko jo nihče ne iziva in jo nima namena izivati. Čemu pa bi torej brez potrebe hodila po kostanj v žerjavico za druge, to je za Sovjete. Musolni in Hitler upata, da bodo v Španiji zmagali fašisti, zato tudi jih z vsemi sredstvi podpirata, in da bo tedaj Francija vse bolj voljna podpirati fašistični blok, ker da ji drugega kazalo ne bo. Zato je Mussolini mnenja, da se naj s zborovanjem petih velesil še malo počaka, češ. da on, kadar se kake stvari loti. vedno vse dobro premisli. Anglija je dobro preračunala, da bi fašistična zmaga v Španiji zelo mnogo škodoval?, njenim interesom in da fašizem v Evropi ki hi mu dirigirala Hitler n Mussolini hi utegnil še mnogo bolj škodovati angleškemu imperiju, zato nodpira današnjo levičarsko vlado v Španiji in ho zahtevala, da se zborovanja v Londonu. ali kjerkoli se bo vršilo, udeleži tudi Buri ia. To pomeni, da bodo angleži postavili pred Mússolinija. in Hitlerja tako trd oreh, da ga nikakor ne bosta mogla zdrobiti. Tudi Rusija je mneja, da če se Francija odpove zvezi z nio. bi to pomenilo smrtno obsodbo za Francijo. " Mala antanta je politično in gospodarsko zlomljena. Čehoslovaška se na noben način ne da odvrniti od Francije in Busiie. Jugoslavija ki se je boli in boli obmčala od France, sta in nričela na zvit način loviti Hitler in Mussolini. Kar na lepem pa se odloči anpleški kralj Edvard, da. ho prebil svoie nočitnice na dalmatinski obali v Jugoslaviji. To ni nič druarepa kot angleška dobro preračunjena politična poteza, da se Jugoslavijo, ki je tavala kot izgubljen ovčka, iztrga iz krempljev Hitlerja in Mussolini ja. Stojadinovičeva vlada si je s tem precej utrdila oblast, ker za gospodarsko okrepitev na- roda nujno potrebuje večjega posojila in ga bodo angelži menda tudi dali. To se pravi, da bo angleški kapital spodrinil nemškega, italijanskega in francoskega. Hitler in Mussolini pa vkljub temu še nista obupala. Gospodarska kriza v Jugoslaviji je tako občutna kot le malo kje. To nam je potrdil tudi pisatelj Golja in pa nekateri, ki so se vrnili iz domovine nazaj v Argentinijo. To gospodarsko stisko izrabljajo razni politični voditelji, da spravljajo vodo na svoj mlin. Med temi voditelji so tudi takozvani nacionalisti katerim načeluje general Živkovič ki v bistvu ne zasleduje nič drugega kot vzpostavitev fašistične diktature v Jugoslaviji. Ta pokret je direktno in indirektno podpiran od Hitlerjevih agentov in ravno iz tega satlišča italijanski list prinašali slike mladega kralja Petra ob priliki njegovega rojstnega dne ter je Mussolini obljubil več svobode Jugoslovanski narodni manjšini pod Ttalijo. Smo že rekli, s te moke ga ne bo kruha in ga ne bo. Preveč dobro poznamo italijanske fašistične zvijače, da bi šli na limanice. Sicer pa Jugoslovani ali v narodni svobodi ali v rob-stvu ne potrebujemo nobene mlosti od nikogar. Če nismo toliko vredni, da si bomo znali našo kulturno, gospodarsko in narodno svobodo sami izvojevati, ni potrebno da obstojamo. Isto kot želimo sebi pa želimo tudi Italijanom, Nemcem in vsem narodom, zato se bomo skupno z vsem antifašisti borili proti fašizmu, ki je največji sovražnik človeštva. Zaključek zborovanja Male antante Kot smo poročali so imeli zastopniki Male antante zborovanje v Bratislavi na Češkem. Vsi so bili edini, da jim zadržanje Avstrije in Madžarske glede obvezne vojaške službe ni po volji, da pa izražajo popolno zaupanje v Društvo narodov, ki bo znalo vse spore rešiti. Vsaka članica Male antante da lahko svobodno trguje s kakršno koli državo, kot na-primer Čelioslovaška z Rusijo, medtem ko se Jugoslavije ne more siliti, če hoče biti v odno-šajih do Rusije rezervirana. Ce bi hotela Nemčija intervenirat^ ¡¿lede svoje manjšine na Čehoslovaškem, da ji bodo ostale članice stale na strani. Na papirju bo torej Mala antanta še nekaj časa figurirala, v bistvu pa že sedaj ne pomeni prav nič več. Moskva. — Poljedelski strokovnjaki bodo kupili v Združenih državah več strojev za žetev bombaža. Seveda bodo ti stroji v Rusiji vse večje uspehe imeli ker je zemlja kolektivna in torej ni treba na meji vsakega kmeta posebej obračati in paziti da se sosedu kaj škode ne napravi. Moskva. - Trockisti so vršili sabotažo v neki fabriki in so jim oblasti prišle na sled. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK Ño. 36Ó Nasprotujoče si vesti iz Španije Španski narod se še vedno medsebojno po bija. Poročila pa se tako križajo, da ni mogoče na podlagi teh nič resničnega razbrati. Vlada poroča o svojih uspehih, fašisti pa o svojih še vejih. Resnica je, da vsak dan mnogo nedolžnih ljudi umrje za svobodo domovine. Na vsak način pa se bo zmaga enim oli drugim v prid obrnila n mi se skoro bojimo da — fašistom. Treba je vzeti v postev, da je skoro vsa armada na strani fašistov ki je kot vsaka vojska izvežbana na državne stroške zato da brani domovino. Španski .generali pa so kar naenkrat odpovedali pokorščino levičarski vladi od katere niso upali toliko dohodkov za svoj žep, da bi lahko še nadalje poljubno živeli v Tazkošju, ter so se udinjili španskim kapitalistom ki se skušajo organizirati v fašizem. Ti izdajalski generali pa dobivajo ogromne podpore od domačih bogatašev kakor tudi od Nemčije, Italije in Vatikana. Fašisti dobro plačajo svoje vojake in druge dobrovoljce, ki so brez lastne kulture in zavednosti pripravljeni ubijati svoje lastne brate, ne zavedajoč se, da pletejo samim sebi krvav bič s katerim jih bodo fašistični generali neusmiljeno opletali, kadar bi jim enkrat zmago izvojevali. Iz Francije in Rusije kakor tudi iz Anglije pomagajo levičarjem z denarjem in živilom, ampak to ni dovolj. Zaleglo bi kaj, če bi poslali vladi vsaka nekaj vojaških polkov, to seveda pa bi bil začetek vojne v Evropi, ker bi brez dvoma prav isto napravili tudi Nemčija in Italija ki naravnost, izzivata vojno, medtem ko sta Francija in Rusija do skrajnosti popustljivi. Druga velika napaka španske ljudske fronte je, da niti v tem važnem momentu, ko se gre za odločitev usode španskemu narodu, niso edini. Anarhisti delajo kar na svojo roko brez da bi se čutili komu odgovorne. Red in začrtana pot pa mora biti povsod, če se hoče kaj doseči. Vkljub nedisciplini in pomanjkanju vojaških tehnikov je madridska vlada še vedno dovolj močna, da lahko izvojuje popolno zmago. Revoluvionarci sicer bolj in bolj stiskajo o-broč okoli Madrida kjer se ima vršiti odlo- čilna bitka. Fašisti pa dobro vedo, da dokler ne dobijo v svojo oblast glavno mesto Španije, tudi ljudstvu ne bodo mogli dopovedati, da so zmagali, pa četudi bi imeli tri dele zemlje pod sabo. Torej dokler je Madrid v rokah ljudske fronte je še vedno gospodar položaja. HITLER SE JE IZKAŠLJAL PROTI SOVJETOM Nemški diktator Hitler je ves teden navduševal nemški narod za boljšo bodočnost, ki pa da ne bo prej nastopila, dokler se ne zlomi moč teh vražjih sovjetov. Sovjeti imajo vsak dan bliže naše meje svojo vojsko, je nadaljeval Hitler. Mi se bomo borili proti njim ker so naši smrtni sovražniki. 08% sovjetskh funkcionarjev da ni nikoli pošteno služilo svojega kruha, je dejal Hitler. Pod carizmom da je bila Rusija zakladnica žita, danes pa da mora narod stradati. Če bi boljševizem zavladal na Nemškem da bi bilo 70% ljudi vsak dan lačnih. Bogvari če bi prišli boljševiki do oblasti v Evropi, narodi bi se kar topili v lastni krvi, kot se topi v Španiji. Škandal je za demokratične države ki dajejo sovjetom potuho in jih smatrajo za sebi enake. Nemčija da kaj takega ne ho nikoli storila. Poglejmo italijanski narod kako si je stekel pod fašizmom nevenljivih zaslug za svoj« boljšo bodočnost. Na ta pot morajo kreniti vsi narodi Nemški fašizem da je samo za nemce. Vsak narod da naj si sam pomaga. Nočemo iskati stikov z Moskvo ker sovjeti imajo namen zastrupiti nemški narod ter ga podrediti svoji ideologij, če bi skušali zanetiti sovjeti pri nas tisto kot so v Španiji, bi jim takoj pokazali kaj smo mi. Nam ne bo dirigirali} 98% Židov, kot so na glavnih mestih v Rusiji. Nemčiji diktira mož ki je bil pred 25 leti navaden delavec, sovjetski voditelji pa nikoli delavci bili niso. Kar poglejte kaj delajo sovjeti v Spanji. V Nemčiji je bila tudi revolucija pa nismo niti ene šipe ubili. Nam se zdi da je bolje dati 5 milionom dela kot pa zažigati cerkve. PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENJA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš priiateli razume in da rad ustreže Vaši prošnji. —i Posetite našo Banko ali nam pišite v Va^w. -:—~—--' Dobili boste na tisoče vaših rojakov ki tf^«? - em JeZÜIU' a7¡&£~ Wosr as DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE' Banco , Ge rman ico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 160 ^ U LJ Naše uradne ure so: od do 7 zvečer, v sobotah do S^JS ^ Moskva bo ostala Moskva. Nemčija bo ost®' la Nemčija. Nimamo prav nič potrebe iiflšM doktrin pródájáti drlxgim narodom kot to skušajo delati sóvjfeti ki imajo svoje dgerite p° vsem svetli. Tako približno je govoril Hitler in minister propagande je poskrbel, da ga je čimveč ljudi in vojaštva potom radia direktno poslušalo-Sovjeti so spričo Hitlerjeve lažnjive propagande proti njim, ki pravijo nekateri politiki, da je predigra bodoče vojne, ohranili popolnoma mirno kri. Dejali so celo da nimajo interesa prekiniti trgovskih zvez z Nemčijo, ce slednja tega sama ne napravi. PAPEŽ OBSOJA CIVILNO EANJE V ŠPANIJI Več kakor 400 duhovnikov je pribežalo li! Španije v Vatikan. Papež jim je držal dol? govor v katerem je strogo obsojal grozodejstva ki se dogajajo v Španiji. — Človek išče člčVeka — je dejal, — in se koljejo kar se najbolj morejo. Dogodki v Španiji morajo biti velika šola za ostalo Evropo i» za ves svet. Papež je obsodil komunizem ki da edini pr'" naša- nesrečo narodom. Mi se popolnoma strinjamo s papežem k' obsoja nečloveško klanje V Španiji, ampak sti ki to povzročajo so hajbžji prijatelji katoliške cerkve, Vkáj delajo se tako in se nam prav iSüdáó ¿di, kako da jih papež kot nalašč noče videti. "Radar bo katoliška cerkev obrnila hrbet kapitalizmu ki v smislu narodnega socializma skuša zasužnjiti delavno ljudstvo vsega svetil takrat se ne ho Več treba bati ponižane in i'až' Žaljehč nlho&íee ki je napovedala smrtni fašizmu in vsem ki ga direktno ali indjrektn0 podpirajo. Ító je Mussolini odredil da naj gredo itali' janslci vojaki ubijati nedolžne abesince na svojih lastnih tleh, ni imel papež nobene svarilne besede, celo je dovolil, da so šli kardinali r pristanišče blagoslavljat odhajajoče vojake. In tisto kar uganja fašizem na Primorske®! ali je v Kristusovem smislu? Ljudstvo ni več tako neumno, da bi se V6' smrtnemu življenju na ljubo odpovedalo s**' jim pravicam na zemlji, To bi bilo tía stop' njo danUshjé čivilizacije tudi naravnost dasto. Nekaj izkoriščevalcev in izvržkov čiove-ške družbe vendar nima pravice odločati «s0' do narodttm. Če katoliška cerkev ne bo kaj kmalu izpre" menila svojega stališča, smo prav radovedni, kako bo nekega dne italijanski narod tirjal račun od papeža, Židje protestirajo proti Hitlerjevem« govoru Židje ki so se iz vsega sveta sestali v Ženevi kjer imajo zborovanje, so odločno protf' stirali proti Hitlerju, ki je d«jal, da je boljševizem in judaizem eno in isto. Svetovno vojno da je zanetil nemški milJ' tarizem in vojne posledice da so dale vajeti v roke boljševikom. Židje so spravili v javnost širom sveta, kako nečloveško postopajo v Nemčiji z njihoy,in narodom. OKNO V SVET AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER IN MUSSOLINI Avstrijski zunanji minister Schmid je šel v Rim pobarat Mussolinija kako prazaprav je 8 tisto zvezo med Nemčijo in Italijo. Musso-lini mu je seveda razložil. °b tej priliki je dejal Mussolini Schmidu, da lma namen tudi z Čehoslovaško vzpostajviti boljše odnošaje, vsaj trgovske zaenkrat. Z Jugoslavijo pa da so se oodnošaji že zboljšali. Ob Miki rojstnega dne mladega kralja Petra da So italijanski listi prinesli vsepolno njegovih «lik. No saj smo vedeli, da nas bo skušal Musso-lini potolažiti s kakšno kraljevo sliko, ali podobno in bo dovolil v Italiji Jugoslovanski na-rodni manjšini kako pratiko ali kvečjemu tudi strogo verski list. Sakrabolsko nas ima Mussolini za omejene, Ce misli, da se bomo njegovi milosti kar tako tonili. Kaki "narodnjaki" že, narod pa nikoli. Berlin. — Nemški polici so dobili nove zasta-Ve' "Vrhovni general nemške armade je dejal, mora nemška vojska pridobiti nazaj nek-da»jo slavo in še več Sanghai. — Vršili so se veliki izgredi kot V potest proti okupaciji Mandžurije od strani aPoncev. po toči zvoniti je vsekakor pozno. *<%rad. — Nemčija je dolžna Jugoslaviji 'OOO.OOO dinarjev, pa noče plačati, drugače v blagu. Zato utemeljuje belgrajska vlada, a je* v interesu države, da ima dobre trgovce stike z Nemčijo, tembolj ko je izgubila sankcij dobrega odjemalca, posebno les-Italijo. íot poročajo iz Londona pa se bo tudi med gllj° in Jugoslavijo poživil trgovski pro- GOSPODARSTVO KOLONIZACIJA V CORDOBI Pokrajinska vlada v Cordobi, je sklenila nastopati proti velikim posestvom ter izvesti nekako agrarno reformo. V ta namen je poslala zakonodajni skupščini načrt zakona, glasom katerega se bodo velika posestva z posebnim davkom obremenila, kar smatra vlada, da bo prisililo veleposesinike razdeliti zemljo na male parcele in jo prodati. Kdor ima, zemljišče ki je vredno 80.000,— do 120.000,— $ bo plačal $ 0:50 % letnega davka in tako postopoma pride da bodo nekateri mogli plačati kar 8 % pride da bodo nekateri mogli plačati'kar 8 %. S tem denarjem pa bo vlada kolonizirala in ustanavljala male kmetije, kar je njen pravi namen. KAKO NASTANE MONOPOL Našim čitateljem bo še gotovo v spominu, da je S. Tednik prinesel pred letom nekaj člankov iz pod peresa Liber-a, kateri je opisal vzroke vojne v Chaco med Paraguajem in Bolivijo. V teh člankih je bilo dokazano, da se ne bojuje ljudstvo za svoje pravice, ampak da se tu bojujejo razne kapitalistične družbe za iskorišča-nje bogatstva, posebno petroleja, katerega hrani Chaco. Med temi družbami je bila prva Standard Oil Com., katera ima, po celem svetu razprostrte svoje mreže, ter katera od časa do časa požene v krvavo klanje sosedne narode, kateri misleč, da se bore za svojo domovino, morijo svoje lastne brate. Seveda se vse to godi na zakonit način in v obrambo domovine, ker kdor domovino vodi prejme svoje plačilo in napravi zakone, katere Standard Oil in druge kapitalistične družbe, narekujejo. Ko se kaj takega čita, se zdi človeku, da bi zaklical, "hvala Bogu da vsaj pri nas ni tako", a žalibog je to po vsem svetu, za danes se bomo omejili samo na našo novo domovino Argentino. Kapitalistično časopisje, katero je verni tolmač potreb in tešlcoč takih družb o stvareh, ki so namenjene zasužnjiti cele narode, prav po judovsko molče. Maši čitatelji prav dobro vedo, kaj pomeni v Argentini Y.P.F. (Yacimientos Petrolíferos Fiscales) Državni petrolejski vrelci. Tudi v tej državni ustanovi je vsiužbenih mnogo naših rojakov pri tej državni ustanovi. Plače so, kot jih je določila že pred leti radikalna, vlada, najnižje $ (j.— dnevno in se zvišajo po zmožnosti delavca. Državna uprava ima od tega velikanske dobičke in porabijo denar največ za bolnišnice in druge dobrodelne ustanove. Čistilnice, ladje in drugo potrebno orodje, ki je last Y.P.F. predstavlja vrednost teških milijonov, kar je ponos vsakega argentinca, ker je državno. Standard Oil Com. je dolgo gledala na lepe dobičke, ki se istekajo v državno blagajno in je sklenila napraviti vse mogoče, da bo ona gospodarica "tekočega zlata v Argentini". Sklenila je ponuditi vladi 500 miljonov pesov za to neizmerno bogatstvo. Preračunala je, da bi se ta znesek prav kmalu vrnil v njeno blagajno. Saj imajo delavci precej dobre plače. Tem bo znižala na 2.— $ dnevno, pa bo že pri tem prištedila velike svote Petrolej in benzin bo podražila, kar bo tudi nekaj dalo. Za cene pa se ni bati, saj bo tako in tako sama v deželi in bo delala kar bo hotela. Vlada, bo njej prodala "svoje" in to tako lepo uzakonila, da se nihče ne bo mogel pritoževati, ker sicer je domovina v nevarnosti. Če bo delavstvo nezadovoljno, kaj njim mar, jih bodo pa pognali v vojno ali jih dali postreliti, saj imajo le oni pravico. Oni so postavili zakone, senatorji in poslanci, kateri so spravili nekaj judeževih grošev, so pa delavstvo in ves ostal narod izročili tujim kapitalistom, kateri bodo z njim postopali, kakor bo za njih najko-ristneje. Ko se bodo pa slišali že preveč nezadovoljni glasovi, ko bodo uljce prepolne bolnih in jetičnili, ko bo revščina in beraštvo na vrhuncu, bodo blagovoljno darovali par sto pesov za kak sanatorium ali kako bolnišnico, pa jim bo njihovo časopisje pelo čast in hvalo. Tako bo vlada zraven monopola na prevozna sredstva, prodala tudi petrolejske vrelce in vse to "za blagor domovine". Franio Huspaur P. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se CASA "CASTRO" ČE VL JARNICA — KNJIGARNA šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žsnske TRELLES 2668 — Paternal ) NIKDAR NE POZABITE * da I I Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov i najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, _osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. DRUŠTVENE VESTI IZ NEDELJSKE DOMAČE ZABAVE S.P.D. Nedeljska domaČa zabava v Slovenskem prosvetnem društvu je potekla v največje zadovoljstvo vseh. Pevki zbor se je kot ponavadi dobro odrezal. Kuplet ki ga je izvajal Mirko Kosmina je tako ugajal vsem, da ga je moral na splošno željo ponoviti. Posebno pa se je to pot izkazal dramatični odsek, dasi so bili sami mladi in novi igralci, so se pokazali, kot doslej še nismo videli. Seveda je to ena največjih zaslug režiserja tov. Živca, ki je iz okornih igralcev napravil prožne igralske tipe. Škoda da niso domače zabave v S.P.D. bolj pogoste kar upamo da bodo Kdor ne verjame kako lepe so take domače zabave, naj pride pogledat. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE Kakor je bilo že najavljeno bo priredilo Slovensko prosvetno društvo večjo prireditev dne 25 oktobra v dvorani XX Settembre ulica Ai-sina 2832. To pot se bo predstavila, krasna drama "ROŽMARIN", ki doslej še ni bila nikjer podana v Buenos Airesu. VSI NAROČNIKI Slovenskega tednika ki živite v Buenos Airesu ali v okolici lahko dobite na posodo knjige v Slovenskem prosvetnem društvu. ZA FAŠISTIČNE ŽRTVE Eliza Kragelj $ 1,— Koglot Prane $ 1,— Štemberger Cirila 1) 1,— Anton Benolič f> 1,— Pipan Vincenc f) i.— Ivan Kariž 3) 5 — Od prej >> 59.60 Skupaj $ 69.60 V imenu fašističnih žrtev se vsem najlepše zahvaljujemo. ' ft,S«j[ Vsi ki imate namen kaj darovati za fašistične žrtve, storite to do konec tega meseca, ker potem bomo s to akcijo zaključili in odposlali denar. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA P. B. La Plata. — Vzeli na znanje. Pozdrav! J. K. Santa Rosa. — Hvala za naročnino in drugo. Pomoto bomo popravili. Pozdrav! J. B. Rosario — Igre smo odposlali. Sledi pismo. Pozdrav! L. P. Kordillera — Bomo popravili ime. Pozdrav. L G. Llavallol — Hvala za opozorilo in naročnino. Nič ne stri četudi je malo pozno. Pozdrav ! IZ ROSARIO S D.I). Triglav vábi vse Slovence in slovenke na društveno zabavo s plesom, ki se bo vršila dne 27 septembra ob 4 uri pop. v društvenih prostorih Mitre 554. i i Odbor. Kongres PEN-klubov je končal Y pondeljek dne H. t. m. je bila zaključna seja Kongresa PEN klubov, kateri je zasedal 9 dni in je med tem časom imel 11 sej, ter polno število sestankov in pogovorov, da so bili odposlanci že popolnoma izčrpani, ker so jim z argentinsko vljudnostjo hoteli vse razkazati. Zastopnik slovenskih pisateljev, naš prijatelj gosp. Pavel Golja je celo obolel za gripo in je moral par dni ostati v postelji. "Hvala Bogu, da se je enkrat končalo" nam je rekel, ko smo ga v pondeljek obiskali na njegovem stanovanju v Cyty Hotelu, "niti ene minute od kar sem prišel v Buenos Aires, mi niso pustili proste, zato moram sedaj to prenaporno delo plačati z le-žanjem v postelji, dočim bi jako rad obiskal čim več naših rojakov ter jim stisnil roko v pozdrav, zatorej Va.s prosim izročite Vi moje srčne pozdrave vsem Slovencem, katerim želim najlepšo srečo in najboljši uspeh". Kot smo že zadnjič poročali, je bila,glavna debata posvečena vprašanju, "Kako naj se zadrži pisatelj napram današnjim zmešanim ideologijam". Dočim so vse ostale delegacije edine v tem, da se mora delati za svetovni mir in svobodo mišljenja, je italijanska delegacija ostala na stališču, da je "vojna edino zdravo sredstvo in, da je treba vsiliti množicam imperialistično misel". Poslušalci na galerijah so pri vsakem takem izvajanju prirejali medklice, pisatelj Omar Viñole pa se je pred zborovalnico pojavil z svojo kravo. Ko ga. je policija hotela odgnati, je izjavil, da je pripeljal kravo zato, da bi sliala kaj bo govoril Marinetti, kateri je, kot znano, vodja italijanske delegacije. Z tem se je torej hotelo javno dokazati, da argentinsko ljudstvo ljubi mir in svobodo mišljenja. Govorili so nadalje o drugih manj važnih vprašanjih, izročili pozdrave argentinskemu narodu ter se mu zahvaliil za lep sprejem in gostoljubnost. z katero je dokazal svojo visoko kulturo. Zahvalili so se tudi časnikarjem in sklenili, da se bo prihodnji Kongres vršil leta 1937. v Rimu. Tam pa bo galerija gotovo nagradila Marinetti-ja za sramoto, ki jo je moral v Buenos Airesu pri vsaki priliki pretrpeti in mu bo namesto Vlniolijeve krave prišel lahko častitat Mussolini. "MILIJONE POZDRAVOV VSEM SLOVENCEM", nam je naročil g. Pavel Golja, pred odhodom Campana, z katero je odpotoal v četrtek dne 17. t. m. Kakšne utise pa odnašate, smo ga upraš ali? "Najlepše", nam je odgovoril, "ne morem se dovolj zahvaliti argentinskemu gostoljubju, s katerim smo bili povsod sprejeti. Samo hitre spremembe vremena, so nam nadlegovale". In kar se tiče slovenske kolonije? "Najpri-srčnejši litis, posebno pa Vaše Slovensko Prosvetno društvo, katero je edino poklicano voditi slovensko kolonijo k boljšim uspehom in izobrazbi, se mi je tako prirastlo k srcu, da sem primoram vedno misliti na člane ki sem jih pri mojem obisku v društvu videl in s katerimi sem se tako prisrčno razgovarjal. Pozdravite prav posebno Vaše članstvo in mu recite, naj vstraja in naj hodi po dosedanji poti naprej, ker uspeh in plačilo ne bo izostalo". Ni se mogel odstraniti in kot svojim starim prijateljem, nam je ponovno stiskal roko, z naročilom, da ja ne bomo pozabili, kar nam je naročil. Mi smo mu DOPISOVANJE Stavka kamnolomcev Malagueño, septembra. — V tukajšnih kamnolomih, ki so last večkratnih milionarjev, dne 31 avgusta izbruhnila stavka, ki jo j? napovedalo 270 delavcev. 29 avgusta so delavci imenovane firme predložili generalnemu upravniku svoje zahteve, da nam v 48 urah odgovorijo če predlog sprejmejo ali ne. Upravnik pa sploh ni hotel prečitati predložene mu note o delavskih zahtevah temveč jo je spričo delegacije raztrgal na kose. Delavstvo je napovedalo stavko zato ker je bilo za tako naporno delo slabo plačano in je bilo prisiljeno delati od 9 do 10 ur za 3 pese in jim družba niti angleke sobote ni hotela priznati. Delavstvo so brezvestni kapatasi tudi pretepali. Stavka traja že 14 dni. Družba se še ni vdala. Noče priznati sindikata, ki ga delavstvo zahteva. Kako bo stavka končala bomo že še poročali. Upamo pa, da se bo firma Ferreira končno vdala. Jože Radkovič Junin Los Andes Letošnja zima je bila tu v Kordiljerah huda. V juniju smo imeli 18 pod ničlo in tudi ta mesec je mrzel. Snega po dolinah ni pač pa ga je po hribih. Jaz sem sam tu Slovencev vendar mi čas ne dopušča, da bi bil otožen. Koncem tega meseca že spet pojezdim mojega konjiča in drugega primem za povodce ki bo obložen s tovorom, in začnem obiskovati družine te prebo* gate dežele, ampak te družine so revne in vsega pomilovanja vredne. Dalje časa ko sem med temi sinovi "aurakanos" manj jih morem razumeti, zakaj je med njimi taka revščina. Tu je mnogo veleposestnikov ki so sami tujci. Sinovi tukajšne zemlje ne znajo gospodariti, pač pa dobro piti in jesti, če bi jim od kje samo prišlo. Zato gre vse gospodarstvo rakovo pot. Moj delokrog obsega 6 komisarij to je večji obseg kot cela kranjska dežela. Seveda je prebivalstva zelo malo. Cia. Gente Grande ima 165 legui polja, i11 Cia. Zingoni 120 in koliko drugih ki imajo P" 20, 30 leguas. Vsa ta ogromna polja je treba prejezditi. da pridem do revnih naselbin. Škoda da je tako oddaljeno to prekrasno jezeri in potoki ter rekami in gozdovi okrašena pokrajina. Stane vožnja po železnici od tu do Bs. A i resa skoro kot iz Bs. Airesa v Evropo. Zaradi tega Vas ne povabim da bi prišli uživati z menoj gorski zrak in bi pili vtfd« lZ žuborečih potočkov... Upam g urednik, da bi se tudi Vam prileg'0 en mesec takih počitnic? Oprostite da tako slabo pišem ker me v resnici zebe v roke, dasi ravno solnce poskuša greti ozračje. Sprejmite moje presrčne pozdrave Ludvik Pernišek, katoliški misionar pa od naše strani in v imenu vseh slovcnc*1^ naročili, naj pozdravi našo trpečo zemljo, ko sf bo vozil preko nje ter one slovence, katerim je bila usoda bolj mila kot našemu Primor.1»1-Želeli smo mu srečno pot in se poslovili od nJc ga kakor od najboljšega znanca. Dekliška Greda Ha japonskem bo odpravljeno suženjstvo deklet Yoshiwara kjer je bil barjo od stotisoč gejš v Tokiju in je bilo tržišče japonskih deklet kakoršnega nima primere po vsem svetu, bodo sedaj z vladnim odlokom odpravili. Za ta, korak je prisililo vlado Udruženje japonskih žen in deklet, kajti v splošnem so na japonskem vse ženske sužnje moških. Na japonskem se je povprečno rodilo precej več otrok ženskega spola kot pa moškega. Iz tega je izviralo, da so bile po* družinah ubož-nejših rojstva deklet zelo slabo sprejeta, in se je držalo prokletstvo ženskega spola prav do ;smrti. V družini so bile ženske vedno smatrane kot za najnižja bitja. Opravljati so morala najnižja dela in biti moškemu spolu vedno na uslugo. Kakor hitro je imela hči deset ali dvanajst let jo je o če prodal v javno hišo. Pravzaprav so se dekleta z vso silo branila tega življenja in so si večinoma želele družinskega življenja, zato se je neredkokdaj zgodilo, da se je katera teg gejš tudi poročila. Večinoma pa. so ostale žrtev "usode". Prekupčevalci deklet rumenega plemena so prodajali - ali pa samo v najem dajali mladci dekleta navadno za dobo treh let, ki je ostala v hiši kupca kot sužnja. Potem pa jo je pre-kupec vzel nazaj in jo nastanil v javni hiši, če jo ni mogel drugemu prodati, kjer je morala vršiti službo prave prostitutke. V mnogih slučajih pa je oče prodal hčer samo za nekaj let in ko je pretekla pogodba jo je obnovil ali pa sklenil novo kupčijo z drugim kupcem. Prekupčevalci teh deklet pa so imeli tudi svoje agente ki so dekleta kradli, da jim ni bilo treba jih kupovati. Četudi so nekaj odškodnine plačali agentu, se jim je vseeno te vrste kšeft splačal. Zato so očetje skrbno pazili na svoje prodajno blago, da so dobili zanj svoj "pošten" izkupiček. Ko se je tatvina deklet vkljub vsemu prizadevanju očetov le preveč razpasla, so oblasti pričele zasledovati te vrste tatov ter vračati vkradeno blago svojim gospodarjem. Hčer je smel zakonito prodati samo oče in nihče drugi. Poleg barja Yoshiwara je nastalo potem še pet drugih kjer se je kupavalo in prodajalo ljubezen. Popolno oblast v teh krajih so imeli samo trgovci s tem blagom, ki so tudi davek od-rajtavali državi. Prišlo je tako daleč, da so bili stalni gostje gejš vsi politiki in drugi znanstveniki, ki so veljali kaj med narodom. Tako se je veliko denarja stekalo v te rezervirane prostore prav od vseh strani. S tem pa so se zopet ženske skušale pomagati s tem, da so se pričele izobraževati. Prav kmalu so postale nekatere elegantne izobražene dame — in že ni mogla več med nje ena ki ni bila vsestransko naobražena. Velikih dobičkov prekupčevalcev je bilo čimdalje manj in so se verižniki belega mesa yrgli z nagrablje-nim denarjem v trgovino in politiko. Jezilo jih je, da so se ženske pirčele izobraževati in so bile čimdalje manj dostopne za prosto ljubezen ter je bilo s tem tudi umazane kupčije konec. Ampak samo nekaj tisoč žensk se je vkljub zapisani usodi, dvignilo, ki so se preživljale s FEODORA Dva tisoč ljudi! Kakšna zmešnjava, kakšna groza bo to, ko bo bomba eksplodirala! Se nikdar ni Sonja trepetala pred kakšnim atentatom, kajti doslej je imela opravka samo s posameznimi osebami, ki jih je svet nihilistov obsodil na sm. 1, dotična oseba pa je bila vedno kriva v najvišji meri in si je usodo, ki ji je bila namenjena po nihiiistovskem nazifanju in razumevanju po vsej pravici zaslužila. Danes pa! Danes je šlo za dva tisoč nedolžnih ljudi, ki bodo samo radi ene osebe uničeni in pokopani, raztrganih udov bodo potonili na dnu Volge. In Sonjo je prevzelo čuvstvo, podobno kesanju. Prvikrat se je je polastila ta slabost, kateri je bila rdečelasa Sonja doslej nepristopna. — Dva tisoč nedolžnih ljudi! — je zadonelo v njeni duši kakor glas zvona. '— Dva tisoč nedolžnih ljudi! — je pialo v njeni krvi, bilo jo je v srce. — Ali ne bo nebo preklinjalo tebe, ki imaš ta strašni zločin na svoji vesti? In nehote je pogledala Sonja proti nebu, ki je bilo popolnoma zakrito s sivimi oblaki in ki je v temni noči grozeče viselo nad mogočno reko. Zopet je hotela pogledati proti parniku — ne, ona ne sme bit slabotna — ona ni hotela biti strahopetna! Mirno je hotela gledati svojo žrtev, — niso jo zastonj imenovali rdečo Sonjo, saj je tudi barva krvi rdeča, — vendar bi si bolj zaslužila ime krvava Sonja. Toda ni mogla svojega pogleda vzdržati na parniku. Zopet se je obrnila in pogledala v drugo smer, tam na drugo obalo reke. V majhni razdalji je opazila dva človeka, njepe dobre oči so razločile vse. Vihtela sta vre lo po zraku in zdelo se je, "da nameravata vrečo t reščiti v vodo. Morda sta hoteli i potopiti kakšno nadležno mačko — in vendar sla se obotavljala — zgražala sta se nad svojim početie, n, — morda se jima je smilila žival, nista ji mogla povzročiti ničesar žalega — žal jima je bilo živega bitja! Ona pa! — Dva tisoč, nedolžnih žrtev — njihov Pogin pa je bil zapečaten, kajti tam spodaj v kajuti je bil že pripravljen peklenski stroj, v vazi, ki je bila pot '•ita z vijolicami, se je pripravljala smrt. Zdajci se je zasvetilo. Na krovu paruika so prižgali vse električne obloč-nice, takoj na to so bile razsvetljene tudi vse kabine, da je ves parnik zableščal v morju luči. In ta svetloba je prisilila Sonjo, da je še enkrat pogledala na krov, tedaj pa -— Baš v trenutku, ko se je "IUirik" zganil, ko je njegovo orjaško truplo vztrepetalo pod silnim delovanjem parnika, ko se je velikan začel oddaljevati od obale--- Sonja je strmela v obraz nekega moža, ki je stal ¿am na drugi strani mosta, resno in brez besed je gledal proti obali, kjer je ostal Nižnij Novgorod. Vsemogočni Bog! — Mar je rdeča Sonja zblaznela, — mar bi se mogla tako, varati — ta obra, ta lepi, bledi obraz, ki so ga obdajali črni kodrasti lasje, — to je —-- — Vladimir! — se izvine zdajci iz Sonjinih prsi v srce segajoč krik obupa. — Vladimir! Brat moj — Nazaj! Nazaj! Izgubljen si — nazaj! .Zamolkel padec —--- Dama v črnini je omahnila na tla. — Nesrečnica! — so šepetali ljudje» ki so stali v njeni bližini. — Najbrž ji povzroča takšno žalost slovo! Morda je kateri potnik na "Ruriku" njen mož, ali pa njen ljubimec, morda oče, ali brat! — so ugibali drug za drugim, vendar ni pravega nihče vedel. — Kaj pa je to! — reče zdajci mlad in elegantno oblečen gospod in malomarno skomigne z rameni. — Dame so tako sentimentalne, ne moreš jim pomagati! Takšna vožnja po Volgi pač ne pomeni ničesar, ta dama pa jadikuje, kakor da bi "Rurik" dirjar v svojo propast! Na Volgi se pak redkokdaj pripeti kakšna nesreča! Govornik pa pri te mseveda ni niti slutil, da hiti parnik nasproti burji, ki je bila tisočkrat nevarnejša, kakor vihar in nevihta na morju. Ponosni parnik je plul v svojo propast ■'— dva tisoč ljudi pa je bilo oddaljenih še nekaj korakov od svojega lastnega groba. 42. POGLAVJE. Iiadi ljubezni v smrt. človek, ki ga je Sonja zagledala, je bil res Vla-(fimir, mladi poročnik pa ni spoznal svoje sestre. Slišal je sicer, kako je nekdo obupno kriknil, ta glas pa mu je bil popolnoma neznan, ko pa je boljše pogledal proti obali, se je Sonja že nezavestna zgru- dila na tla in so jo odnesli, da ni mogel videti ničesar. — Zdi se mi, da se je tam preko onesvestila neka dama, — se obrne poročnik Vladimir Borotin k svoji lepi prijateljici, katera ni bila seveda nihče drugi, kakor Japonka Mimoza. — Sicer pa je takšna stiska, da to ni prav nič. čudnega! Toda, Mimoza, povejte mi, kako ste zadovoljni s svojo lepo kabino na parniku? — Saj dobro veste, Vladimir, — odgovori mlada Japonka, — da se jaz nikoli ne pritožujem! Vse mi je prav, zame je vse dobro. Samo bojim se, da si bodo radi naju na "Ruriku" kmalu razbijali možgane in zmajevali z glavami! — Zakaj pa? —■ vpraša Vladimir. ^ — Radi nenavadne razdelitve, katero ste odredili radi zasedbe treh kabin, ki smo jih plačali! Prvo ste .vzeli za sebe, druga, ki je na njeni desni strani je za Dimitrija, potem pa, — potem pride na vrsto šele moja kabina! ■Mar mislite, Vladimir, da naju bodo na t\ način smatrali za moža in ženo?! — Nisem vas hotel razžalostiti, —• odvrne Vladimir, — toda tista kabina, ki je odrejena za Dimitrija, je mnogo manjša kakor vaša in moja in radi tega sem- mislil — — Ah, je že prav, ni bilo treba, dá se opravičujete, — nadaljnje lepa Japonka. — Dobro vem, da vedno strogo pazite na to, da bi bili čim dalje od mene! — Z druge strani pa zopet ne morete trditi, — odvrne Vladimir, — da o-bljube. ki sem vam jo dal ne izpolnjujem! Obljubil sem va, da vas bom izdajal za svojo soprogo, dokler ne bomo prišli do Port Arturja. Nisem tega vedno storil? Ali nisem vedno izpolnil vsega, kar sem vam tedaj obljubil, ko sem vas potegnil iz ltovčega? — Da, na videz ste mi bil soprog — vzdahne Mimoza, potem pa stopi k ograji in pogleda v vodo. Volga je podila svoje um'zane rumene valove mimo parnika, čigar stroji niso razvili v pristanišču še vseh svojih moči, bolj počasi s0 še rezali vodo. —- Ali hočete, da vam povem resnico, Vladimir? — se obrne zdajci Japonka k svojemu lepemu črno-lasemu spremljevalcu. — Od sinoči sem hudo, hudo žalostna! — No nadejam se, da nisem jaz povzročil te vaše žalosti, — reče carjev kurir. — Da in ne! — odgovori Mimoza. — Toda od vas je odvisno, če bom kmalu zopet vesela, vi me No. 366 poštenim delom in so se poročile, medtem ko je velika večina bila še v nadalje sužnja. 'Tega niso mogli prikriti javnosti iz leta 1923 ko je bit na japonskem velik potres. Ob tej priliki jq pobegnilo v svobodo čez tritisoč gejš. Oct taki;at se je taidi pričelo z javnim delovanj, in za odstraniti^ te umazane kupčije. Izkazalo,še jei. da je obiskalo te barje? nad štirideset miljonov klijentov letno. To pomeni, da je kupčija še vedno sijajno cvetela, jfííioi- inffil-*. i!U« ■>»:i«i> . 1« ;<> • •!. ' ,Sp^laj p^ je 1'drvjženje žensk zmagalo ter bo izyojt'yalo popovo svobodo in spoštovanje žensk fttí .si ran i moškili, ki so smatrali, da ženski nima drugega vzvišenejšega poklica na sve-tu kot da je v pohotnost moškim. * Približno take vrsti1 kupčije je Jptli v Argeii-tiuiji dovolj. dasi sí» zadnje, čase oblasti precej ostro stopile na prste, prekupčevalcem belega m^a. \r Jugoslaviji tudi ni nič bolje. Na vratih raznih bógaiasev in pustolovcev boste videli n ipis, da išče dobrosituirán gospod mlado gospodično ki bi um s ¡svojim blagim značajem in dVVfii'liii iii'éehi krajšata dolge dneve ki jih preživlja " oSainlj'eti. ženite v ni izključena.1 Kavno \u'fi4r¡ sniislu'hÁld) ,'čitate oglase v raznih dnev- CERKVENI VESTNIK To nedejjj^ jej ■ infcša-iui PAterjnRilu^večern^-pa bodo i »a-^ii a vedri. —i V pondeljek je sv .Matej, apostol in evan- ¡likih ki se smatrajo za kulturne. To je v bistvu ravno isto kot na Japonskem. Znan nam je slučaj, ko je neka izobražena mladenka iskala službe v Belgra.au. Nič slabega sluteč jé nasedla neki taki reklami ki je bila na zúhaj zelo nedolžno sestavljena. Mladenka je čez trenutek vsa rdeča v obraz pritekla po stopnicah — in ko je na drugi strani ulice malo počakala, da se oddahne od p restáñela'strahu. je videla kako je prišla druga mladenka po ulici in ko je opazila napis mi vratih se je takoj odpravila po stopnicah v nad-st rop je — od kjer se ni vrnila. Ubožica pač ni imela moči. da bi še nadalje iskala'brez uspešnega poštenega dela. — Tudi jaz —- je dejala omenjena mladenka — sem bila vsa 'obupana, ker sem že teden dni iskala ziiposlitve zauian, vendar sem sklenila, da s raje vržem v objeiri hladnim valovom kot pi tem ostudnim pohotnežem. A' nedeljo 27. sept se vrši prvič slovenska v & -V služba božja za .;Slo vence v Villa Devoto. PridjgJ potrudite se. Do'ma .smó hodili da-Tec*."" mili zvonovi'so nam delali lahke korake. Tukaj jih ni, da bi nam zapeli. Pa pridite vse- .zapeÜM slovensko molili. Večerniee bodo 27. 9, na Avellanedi. Gospod Doktorič soboto 19. 9. z Cap Areona. Je duhovnik goriške liadškofije, pa so ga že pred desetimi leti izgnali in je bil sedaj v ljubljanski škofiji. V Gorici je bil pri Zadružni zvezi, deloval je tud il.ot predavatelj po tečajih na Primorskem in je mnogim že poznan. Prihaja sem kot "izseljenski korešpon-dent". Naj bi ga Vsi sprejeli z zaupanjem in ljubeznivostjo. Kdor inore naj pride v pristanišče h sprejemu. K. Kasfelic se povrne v torek 22. 9. z Asturias Uro prihoda inórete zvedeti, če vprašate na linijo Koyal Mail. Poročila sta se v cerkvi Villa Luro Angela Blaóko in Boveon Karel. Hladnik Janez. Aii si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? spravite lahko v dobro voljo. Sinočnji veíer ste bili polubljeini v gtibórnerjeVo palačo, kajneda: — Vsekakor, saj vam nisem tega zatajil, — odgovori' poročnik mat« jezno, saj Bte vendar vedeli,- a>,i. vedela sem to, neznano pa ini ni' tollo niti1 to, da vas tam pričaka je mlada- dama. - -n-i Ah,iivi govorite o Aleksandri, o hčerki g'ulíér-natorja Nižnjega Novgor it <••• : - i Dn njo, mislim. SHSala sem,'dn jé'óna najlepša délílict Nižnjega Novgoroda. Da. tod a<>d'6vc lite; rádl ¿esa sto talco žalostno íirtjiMttjs'eni. Mimoza? '' " •"* ''' onias —^'Doslej sent1' si dbmišljevala, — reče JapOnka tiho, pri tem pa spojim SarKi.ni, temnim pogledom objhttie lepega moža. — dn sem jaz vaša étfina in najbóijfcíi prijateljica! Séklaj pa vidim, da sem se intirth ''nSi' - '"*'1 .' fi L; i ■;, i j j i I • umi; i L-; ■: ji i • m - -i I-J'lh'íí sije ki lic- doyoljuje. domači mali. industrij niti do sape. POVRAÍEK TENORISTA RIJAVCA IZ RUSIJE Zagreb, i;), avgusta. — Včeraj se je vrnil iz Rusije naš tenorist Jospi Rijavec. Izjavil je, da je gledališka publika v Rusiji zelo kultivi-rana. . V' ->tl I.; i >' !!!'>) 1; Vu i .,.•-,! f! - i';<:| - ¡I in DNEVNE NOVICE ŠIROM SLOVENIJE Naslovi dnevnih novic širom Slovenije se glasijo takole: Skok v smrt, Samoumor upokojenca, Sava naplavila utopljenca, Samoumor v zmedenosti, Šešt dni mrtev' v gozdu, Razpečevalci ponarejenega denarja prijeti, Surov očim poškodoval pastorko, Tat okradel mrtveca'v grobu, Ni prav en) u zazgal, Vlom v trgovino, Sleparski posredovalec služb, Roparji napadli mladeniča v gozdu tej.' ga okradli in pobili, Drzen slepar, Oče in sin sta ubila očetovo Ijubimkof "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo-- INFORMACIJSKI URAD . V vseli zadevali: bodisi, da nameravate katerega svojih, vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi ;se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, j,brnite se donas po nasvet,, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete slližbo, zlasti dekleta, vprašajte najpivj- pri nas. In če kdo ve, za kako službo sporočite to takoj nit ii aš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Prane KUrinčič,' iCalle Pinzón 441, Pueblo Sap Majntiin. Za Rosario: Anton Brišar, Calk Ricar-done pi. Za Montevideo: Društvo Iván Cankar, zastopa, Štefan Žaleč, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so; pohiomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino' ali še obrnete do ijih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko pbravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco G.ermánieo, pri Škrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu.. .................■"■"•'■'■ ■ fantovski pretep; Z vilami ga je zabodel v trebuh itd. itd. To. so dnevne i ¡zgodbe po vaseh v Slovenji, kar meče zelo temno senco na kulturo našega naroda. BEG MLADE SLOVENKE IZ HAREMA Sodišče v Te-tovu se bavi zdaj z žalostno zgodbo 20-l.etne Slovenke Amalije Čemogla-vo-ve,- ki i je več let služila v Beogradu, pred dobrirrj lctoin pa je zaupala svojo usodo nelte-iiiu i Arnavtu iz tetovske okolice. Mož jo je snubil in pripovedoval, ji je, da ima doma lepo posestvo.: Amalija je šla z njim in znašla se je pod strogo stražo v haremu. Oblekli "so jo po turško in dolg®! časa se ni smela, ganiti iz sobe. Mož jo je prisilil, da je sprejela mohamedan-sko vero in v Tetovu «ta se po mohamedan-skem obredu poročila, ko je mož prej obljubil, da bo kot njegova prava žena uživala vso svobod o in pravico kot gospodinja na njegovem domu .Po' poroki pa so za Amalijo napočili še hujši časi in prepričati se je morala, da je mož lagal, ko. je pripovedoval o svoji lepi domačiji. V hiši so ji neke druge ženske, o katerih sploh ne ve, kaj so, nalagale najnapoñiíjše delo. Pred kakimi 10 dnevi je Amalija iz harema zbrežala in več dni sé je potikala po gozdovih in njivah okolice. Edina njena hrana je bila turščica. Vsa obupana se je prizadevala priti do kakega večjega kraja, in naključje je huíalo, da je srečala nekega mohamedanca. Ko mu je razložila svojo žaloigro, jo je mož pove-del na svoj dom, jo tam okrepčal, njegova žena je ubožico oblekla in potem so jo odvedli pred sodišče, da bi ločili z ikon, ki je bil nepravilno, sklenjen. Ko sta Amalija in njen rešitelj čakala v. predsobi sodišča, je pridivjal njen mož z nožem v roki. Spremljevalec Amalije mu je nož ¡zbil iz rok in poklical na pomoč uslužbence., KOSMATINEC GOSPODARI NA PLANINAH Neka čreda ovc si je tri dni skrivala pred njim brez krme Kamnik, 7. avgusta. — To se je začudil zadnjič Suliadolnikov oče, ko je zgodaj zjutraj stopil iz svoje pastirske kolibe tam pod Grin-tovcem, da pogleda v ovčjo stajo in požene ovce na pašo. Dolina je bila še zavita v temo iri le najvišji vrhovi Kamniških planin so bili obžarjeni z jutrno zarjo, med ovcami v staji |a je bil že pravi dirindaj. Oče Suhadolnik si je bil kmalu na jasnem, kaj je vzrok nemira y pohlevni čredi. Na tleh je našel ostanke raztrgane ovce, malo dalje ostanke druge ovce in še naprej tretjo veo,'ki pa je bila še živa. Na prsih ji je zevala velika rana in gospodar ji ji' moral z nožem končati muke. Nobenega dvoma ni bilo,: med ovcami je gospodaril medved. Izdajali pa so ga tudi sveži je bil prepričan,, da bo medved naslednjega, dne spet ponovil obisk in ga je zato čakal z nabito puško pred stajo. Toda kosmatinec sej; sledovi na vlažni zemlji. Oškodovani i/6spodar je med tem že preselil na drug konec Suhadol-nikpve planine, kjer pastirji pasejo čredo Okrog 40 ovc. Suh idolnikova planina leži ' okrog 2000 metrov visoJjLo ppd Gi'intovceni.'Istega dne, ko je medved mesaril med Suhadolnikovimi ovcami, Bo pastirji na, vzhodnem koncu planine po- grešili vse ovce, ki so se pasle na prostem po livadi. Niso si mogli misliti, kam je prešla čreda. Pogledali so v smeri proti prepadom, preiskali vse grane in udorine naokrog, pa nikjer ni bilo nobenega sledu o čredi, šele oče Sulia-dolnik jim je povedal, da jih je najbrž pregnal kosmatinec. Toda kam ? V dolino ali še više v skalovje.' Tri dni so pastirji begali po planinah in iskali ovce in šele tretji dan zvečer so jih našli 2500 metrov visoko pod vrhom Ko-čne. Preplašena čreda, ki je v divjem begu pred krvoločnim kosmatincem zašla tako visoko, se je stiskala v niajhni grapi proti jezerski strani. Ovce so bile po treh dneh že hudo sestradane, vendar pa je bil strah pred medvedom še tolik, da jih pastirji hiti zlepa niti zgrda niso mogli pognati v dolino. Po dolgem trudu se jim je šele posrečilo, da so. sestradano čredo spravili iz skalne grape in jo po strmini gla po dolgem postu. privedli na planinski pašnik, kjer si je opomo- S tem obiskom kosmatinca na Suhadolniko-vi planini s bile potrjene govorice, da so zasledili medveda pod Mokrico. Nekaj dni kasneje pa ga je srečal tostran Bistrice na Dolu v tako zvanih Turncih dvorni lovski čuvaj. Ko je z daljnogledom opazoval teren, je pri-tacal iz gošče kosmatinec in jo počasi mahal ob gozdnem robu, nato pa je zarjovel proti lovcu in se umaknil nazaj v grmovje. Včeraj so spet javili iz Kamniške Bistrice, da so našli pod Mokrico čisto sveže medvedove sledove, kar je znak, da se medved še hi umaknil iz tega dela Kamniških planin. No, naši turisti, se ne boje srečanja s kosmatincem, saj še nikomur ni storil ničesar žalega. (V kdo naleti na rjavega godrnja,ča na samotni poti, se lepo pozdravita in medved kot miroljubni iz-preha,jalee po naših planinah počasi odhlača naprej. Človek bi tnu nikoli ne prisodil, da zna biti tudi krvoločen, ako pride v bližino ovčjih staj. V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD POZOR ROJAK! Ako se odločite si nabaviti dober radio-iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel. KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.— Prva slov. radiotehnična delavnica ANDRES ARGUIBEL 1468, dep. 5 Buenos Aires ČASOPISJE L'Unitá uradni organ italijanske komunistične stranke prinaša manifest omenjene stranke, ki poziva vse delavce brez ozira političnega ali pa verskega prepričanja na skupno sodelovanje za skupne interese: "Diainoci la mano, figli deli« Nazione Italiana! Diainoci la mano, fascisti e eomunisti, eat-tolici e socialisti, uoinini di tutte le opinioni." Tega principa je tudi Slovenski tednik, pa se ravno tisti, ki se delajo najbolj delavsko zavedne, najbolj zaaganjajo proti njemu, češ, da bi bilo veliko koristneje, če bi delali nasprotno. "Lo stato Operaio" je lepa revija na levičarski tendenci in zelo nazorno prikazuje delavsko politiko. V enem člnku: Kdo so neprijate-Iji naroda, prinaša imena fašističnih veljakov ki razpolagajo z ogromnnii milioni ter so delničarji mnogih družb in so obenem tudi resnični podjetniki italijanske fašistične espanzije. "Popotnik" je list za sodobno pedagogiko v katerem razpravljajo o načinu kako je treba pouk urediti, da se otroci res kaj naučijo. Značilno je, d.i prej pod Avstrijo in sedaj v -Jugoslaviji niso učitelji nikoli prav pokazali nobene reči od kod pravzaprav začenja in zakaj pride potem do tega, bodisi v računstvu ali pa v čemerkoli. Učitelj je samo rekel, tako je, in amen. Kot nam je znano po argentinskih šolah vsebolj prikazujejo učencem izvir vsakega pojava. List razpravlja tudi o drugih nedostatkih šole in vzgoje. Jasno pa se vidi, da ima največji vpliv na šolo in vzgojo — politika. In to je največje zlo za mladino. Jutro in Slovenec sta si neprestano v laseh, kateri zastopa boljše narodovo stališče. Po našem mnenju nobeden teli listov ne dela za koristi naroda, vsaj v principu ne. Prvi otepi je v imenu domovine drugi pa v imenu Boga, oba pa najprvo za svoje lastne interese. "Life and death struggle of a national minority" je naslov knjigi ki jo je spisal Dr. Lavo Čermelj in je izšla te dni v angleškem jeziku. Knjiga ima namen pokazati angležem jugoslovansko manjšino pod Italijo. "Lidove Listi" organ katoliške Oehoslovaške ljudske stranke piše, da je zatiranje narodne manjšine pod Italijo največja ovira za zbliža-11 je med Italijo in Jugoslavijo. "La Correspondenza" piše, da se po vseh cerkvah Italije moli za poraz "brezbožnikov" in za zmago fašistov. Ako hočete biti zdravüeni od vestnega in odgovornega zdravnik? zatecite se k Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragij^: Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. -- Specija l.',:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIoF-GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od'9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše g!asi!o boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. PRIMORSKE VESTI ZOPET V JEČO Jablanica. — Aretiran je bil in odpeljan v bistriške zapore Josip Logar in sicer saino zato ker mu je neki njegov prijatelj pisal iz Jugoslavije. Vrbovo. — Oblasti .so aretirale Štemberger-ja Slavkota starega 24 let in Logarja, Slav-kota starega 23 let. Oba je ovadil Ivan Smrlj doma iz Črnega, vrha nad Idrijo. Lupogiav. — Kot smo svoj čas poročali so bili aretirani lansko leto Kukarič Josip, Ilav-nič Franjo, Kocjančič Vekoslav. Skrlj Josip in Uljanič Franc. Obsojeni so bili na pet let ječe in konfinacijo. V Gradiški pri Gorici sta trčila pretekli teden dva avtomobila pri tem je bil ubit 16 letni Martelanc Danilo iz Trsta. Pred goriškim sodiščem sta bila obsojena 27 letni Poberaj Franc na 2 leti ječe in 4.550 lir denarne kazni in 29 letni Kos Ivan na 1 leto in pol ter 1.800 lir denarne kazni, ker sta v noči 9-10 maja ukradla nekaj jestvin in nekaj denarja Mihaelu Baučarju. Vsi so iz Kanala pri fjorici. — 50-letni Josip Hubad iz Idrije je bil pred goriškim sodišjčem oproščen zaradi raizpeča- vanja ponarejenih bankovcev. • — V Spomin na sankcije bodo v vseli občinah vzidali 18 novembra spominske plošče. — 10.000 lir je poslal Mussolini goriškemu prefektu, da jih razdeli med male kmete, katere je zadnja toča spravila skoraj na beraško palico in jim uničila ves vinski pridelek. — Na Jouf Fuartu (2.668 m) v Karniji se je ubil Adolf Joos, lastnik goriške gostilne "Unio-ne". — 21-letni Laban Josip in 18 letni Franc Pe-ternelj iz Cerknéga sta bila ovajena sodišču zaradi bega čez mejo. — 24 letni Anton Bavec, jugoslovanski državljan, je bil obsojen pred tržaškim sodiščem na 380 lir denarne kazni, ker je pritihotapil čez Postojno 10 kg. kave. — U Labinikih rudnikih se dogajajo vsak dan težke nesreče. Pretekle dni so bili ranjeni spet štiri delavci, nekateri težje drugi lažje. Ranjeni so. Mikuljan Anto iz Krapnja. Ivan BSC' 1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Agencija Agis poroča na kratko: Pred nekaj dnevi so italijanski finančniki naleteli blizu Krnic nad Sp. Idrijo na štiri mladeniče ter baje dobili pri njih jugoslovanski tobak. Takoj so jim napovedali aretacijo ter jih odpeljali, in sicer só to: Anton Kacin iz Krnic, Jože Šinkovec iz Krnic, Tušar Franc iz Masor in Friderik Medved iz Krnic. Po zaslišanju so bili vsi štirje aretiranci prepeljani v goriške zapore, kjer jih po namigu finančnikov čaka občutna kazen. Smatrajo namreč, da, omenjeni štirje mladeniči tvorijo tihotapsko tolpo zase, vendar pa je ta sum dvomljiv. Tako poroča zgoraj omenjena agencija... Vendar pa je ta sum dvomljiv — zaključuje poročilo. Anton Kacin je brat urednika Slovenskega tednika, ostala dva sta v sorodu in Friderik je po očetu Rus ki mu je urednikova, mati krstna botra. S tem je pojasnjeno vse. Po' zadnjih »poročilih se z aretacijami nadaljuje v določenem obsegu. Pamič iz Labina, Korenič Jurij iz Korenič pri Kanfanaru in en italijanski delavec. Te neprestane nesreče dokazujejo kako se v teh rudnikih posveča zelo malo pažnje življenju delavcev. — V Marčani je motoeikl povozil Ano Buič Mijinu. Ana je težje ranjena. Morala bo ostati v bolnišnici dva meseca. —Malinarič Marija iz Roča je dobila nagrado 600 lir za veliko plodnost. — V Trstu in Puli se je zadnje dni mudila .1. ekadra italijanskega vojnega brodovja, sestavljena iz dveh modernih križark in večjega števila rušilcev. — V Kanalu je dobila krajevna fašistična organizacija novega komisarja. Dosedanji vodja t'assanogo je bil odstavljen. aZ komisarja je bil imenovan Figlioli. — V Hrenovici je občinska uprava nakupila dva radijska sprejemnika za šolo, hkratu pa je naklonila večji znesek tudi "dopolavoru" za knjižnico. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob TOLMINSKO PISMO Tolmin, avgusta 1936. — Tolmin dobiva, počasi mestno lice. Ceste so polite s katranom, kar je sicer prepotrebno, kajti ne samo velik, ji večinoma iz samih transportov vojaštva in ampak naravnost velikanski promet, ki sesto-vojaškega materiala bi sicer povzročil, da bi bil trg stalno zavit v oblake prahu. Hiše imajo olepšani zunanji videz, po ulicah je opaziti živahno življenje, ki pa nima v sebi nič domačega — nič našega. Okoliške vasi nimajo te pisane množice miličnikov, uradnikov in vojaštva, zato so kot zamrle. Ob sobotnih večerih ni slišati fantovske pesmi na vasi, niti kramljanja ženic pred pragovi. Gospodarstvo je absolutno pasivno. Dolgovi pri goriškem "Montu" s,- ne manjšajo, ampak leto za letom višajo. Finale je tista znana disonanea vsega našega ozemlja: boben. Skoro vsa posestva brez izjeme so zapisana taki smrti. Starodavni vodnjak, kjer so po tradicfij'i šaljivi Tolminei položili "na pare" pusta, so podrli. Trg uporabljajo danes za avtomobilsko postajališče. Baje nameravajo podreti tudi bivši gasilski dom, ki je zelo prostoren in kjer je gimnazija dosedaj imela po nekaj razredov. Zakaj bi potem uporabili tako pridobljeni prostor, ni znano. Ker. je poslopje samo zelo prostorno in uporabljivo za karkoli, je sicer to neverjetno, toda bogsivedi, kakšne načrte ima tolminska gosposka. Zatolmin je izgubil svoje cvetoče lice. Lanska povodenj (hudourniki so vdrli iz Vodil-vrha) je zapustila po poljih vsepolno grušča. Kolikor so kmetje samo zmogli, so polja očistili, vendar so ostali še občutni sledovi. Poleg tega jim pa še vojaštvo povzroča povsod, koder se pojavi, neprecenljivo škodo. Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO s krogljiščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER fotografija "LA MODERNA mm I III .. n p ti i* M WMmM . 1 L JM 'WM wMWMm-^i' i' f&sM^;, Mm WaBHiWwwlSM^ 1®' NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsa! Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires Stran 10 SLOVENSKI TEDNIK No. 366 Posebno prizadeta tolminska vas je Polju-binj. Kmetom so odvzeli vsa polja v razne namene tako ,da so ostali brez zemlje. Za odvzete oziroma razlaščene komplekse pa ne plačajo nobene odškodnine. Talco se bo počasi po-Ijubinjsko polje, ki je bilo doslej eno izmed najlepših in »ajrodovitnejših na Tolminskem, spremenilo v v 1 i ko vojaško vas, ali bolje rečeno, v utrdbo. Tako je ta, še do nedavna lejía vasica s prekrasnimi polji in travniki sedaj vsa zapisana smrti. S čim naj se ubogi kmet danes preživlja, ko nima več kam zasaditi rnotike, ne zastaviti pluga; nima kam sejati pristradanega zrnja in nima možnosti, da bi si s čim drugim služil kruha zase in za svoje otroke. Pa tako ni samo življenje v Tolminu in neposredni okolici, ampak take in podobne — morda še slabše — so razmere tudi po drugih tolminskih vaseh. NEKAJ PODROBNOSTI O INCIDENTU Z GORIŠKIM ŠKOFOM V ŠT. VIDU PRI VIPAVI Iz pripovedovanja očividca Naš list je že prinesel obširno pročilo o incidentu, ki se je izvršil v Št. Vidu pri Vipavi ob priliki birmovanja. Goriški nadškof Mar-gotti je ob tej priliki, globoko prizadet vsled tega incidenta, naglo zapustil ta kraj. Videlo se mu je, da mu je bilo vse zelo neugodno, kljub temu, da so ga prepričevali, da je oseba, ki je to izzvala, duševno bolna. Očividec, ki je bil tega dne tam nam je pravil, da je dogodek zelo vplival na ljudi. Sprva se jim je vsem zdelo, ko so culi močan glas ženske, takoj po otvoritvi italijanske pridige goriškega nadškofa, kot da se cerkev podira. Vsem je zastala sapa in prva misel vseli je bila, da se bo sedaj že kaj zgodilo, pred čemer je najbolje zbežati in se skriti. Sam škof je obstal, a takoj zapustil prižnico, in pričel deliti birmo, vidno razburjen. Ko je to storil je takoj stopil na avto, da bo odšel. Prej so ga še dek, toda zaman.. Kljub temu, da so povdarjali, skušali potolažiti in mu obrazložiti ves dogo-da gre za duševno bolno žensko, je takoj odšel v Gorico. Radi verjamemo, da se je ta dogodek gladko dojmil vseli in pa tudi zlasti samega nadškofa. Saj to ni prvi slučaj, ko se mu je dalo vedeti, da tu žive Slovenci in da se zahteva pred vsem od njih dušnega pastirja in vodje, spoštovanje njih jezika in narodnih svetinj. Res je bil to morda zelo grob način in od osebe, ki ne more nositi zase nobene odgovornosti. Toda obsojati ga ne moremo, kljub temu, ker smo prepričani, da glas to duševne bolane osebe ni opozoril na nič, kar bi se dalo obsojati. Vsaka drugačna manifestacija je danes nemogoča in zvezana z težkimi ječami. Kakor sicer obžalujemo, da se na drugi način danes ne da izražati težke boli, ki jo našemu ljudstvu prizadevajo in podpirajo tudi cerkveni] glavarji in je Vsaka, druga možnost ¡že naprej zatrta, smo zadovoljni, da je ta dogodek tako prizadel tudi cerkvene in zlasti cerkvene kroge, ki bi o krivicah morali najbolj voditi računa in jih skušati kolikor se da popravljati. Dogodku so sledile aretacije. To ni nič čudnega. Kakor vedno pa iščejo oblasti krivce tam, kjer jili ni. Na vsak način hočejo naprtiti drugim — zdravim, da so oni udeležni pri' tem in da so se poslužili za to uboge slaboum-nice. Številne aretacije do sedaj niso še imele uspeha. Upamo, da ga tudi ne bodo, ker smo prepričani, da je to spontan izbruh uboge sla-boumnice, ki je jedva prišla iz bolnice. DEVETNAJSTLETEN MLADENIČ ŽRTEV PODIVJANIH MILIČNIKOV Gorica, avgusta 1936. — V začetku tega meseca so na poti proti vasi Log pri Novakih na Cerkljanskem miličniki ustavili 19-letnega Karla Selaka, doma iz Planine pri Cerknem. Ker v obmejnih krajih na Cerkljanskem stalno zalezujejo in lovijo tihotapce tobaka, so pod to prtetvezo izvršili pri njem osebno preiskavi) in dobili večji znesek denarja, katerega so mu takoj zaplenili. Nato so ga napadli z raznimi psovkami, kar jim pa ni zadostovalo, temveč so ga začeli še pretepati s puškinimi kopiti toliko časa, da se je onesveščen zgrudil na tla. Prebili so mu lobanjo in je po nekaj dnevih umrl na poslednicami. Vsa zloba ter strahotna nezakonitost, ki jo morajo naši ljudje trpeti pa je razvidna iz uradnega komisijskega pregleda, pri katerem je zdravnik ugotovil, da je nesrečni podlegel "možganski kapi" samo da ostanejo zverinski zločinci nekaznovani za svoje nečloveško postopanje. Mladega Selaka so 7. t. m. pokopali Za njim žalujejo ne samo bratje, sestre in starši, temveč vsi oni, ki so ga poznali. Ril je znan kot dober, priden in pošten fant, priljubljen pri ljudeh, posebno pri sovrstnikih. Ravnokar je končal predpisano učno dobo pri nekem krojaškem mojstru in je imel namen v najkrajšem času otvoriti last no obrt. Zverinski miličniki, ki so izvršili zločin nad nedolžnim fantom, so si s tem svojim dejanjem še povečali nenaklonjenost in sovraštvo pri naših ljudeh, med katerimi je dogodek izzval splošno ogorčenje, zlasti, ker še niso pozabili, kako je pred leti isto tako po nedolžnem postala žrtev miličniških pušk mlada mati Ivanka Bevk. Mnenje ljudstva je, da je bil sum tihotapstva- samo pretveza in da je bil mladenič namenoma napaden. Tako se je število žrtev, ki jih je fašizem tekom let zahteval od našega naroda, spet povečalo s tem zverinskim dogodkom. OBUPEN POLOŽAJ KRAŠKEGA KMETA Dela in gara kot živina noč in dan — za davke Postojna, avgusta 1936. — Težko je opisati položaj kraškega kmeta dol od št, Petra do Sežane. Kdor gleda te kraje, ko se vozi mimo, si sploh ne more misliti, da tu žive ljudje in vztrajajo, čeprav vidi posejane vasi in hišice vsepovsod. Dokler ni bilo fašizma je že še šlo. S Trstom se je dalo mnogo zaslužiti, posebno, ker so tam vse radi kupili in tudi dobro plačali. Vsi so imeli nekaj, da so lahko prodali v Trst, drugi pa so šli na dnevo k železnici, ali pa v mesto. Zdaj pa je vedno slabše. Proda se ne nič, če se, je cena tako nizka, da se ne izplača. Najlepše pa so si odvzeli za letališča, ceste in slično. Tako se danes mimo teh sestradanih liiš, vozijo lepi avtomobili, teče električna železnica in elektrika, hodi gospoda v Škocjansko jamo, itd., ljudje pa od vsega tega nimajo nič in še manj kot nič. Vsa tehnika in civilizacija ni niti za stopnjico v prid kmetu in delavcu. "To niso več ljudje, to je živina. Šel sem malo domov, da bi pomagal bratu pri delu zdaj poleti. Sem namreč v pokoju, pa se še ne čutim za takega. Ja, kje! Vstajajo ob dveh ponoči in delajo, garajo čez ves dan. Opoldne malo počijejo in naprej do večera. Jaz nisem tega zmogel, eprav sem vajen dela z .mladih nog", je pripovedoval krepak možak s Krasa, ki ne more pozabiti na svoj dom in se vsako leto vrača, da pomaga domačim. Ni čudno, da tako propadajo naši ljudje fizično in duševno. Mladi možje, zdravi, hodijo kot starčki. Otroci dele vsodo z ostalimi. Vsi so se zarili v zemljo, v kamen in se ga drže trdno in krčevito, vkljub vsem težkim valovom, ki jih hočejo odtrgati od njih. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO NUDI SVOJIM ČLANOM: "J/f -M"- '. • " ■ ¡f - - * - T 3E t .. Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Brezplačen vstop na vse prireditve in domače zabave. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Brezplačno krogljišče. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES a. -\t' I H fío. m SLOVENSKI TEDNIK Stran 11 ZAKAJ ITALIJANSKI FAŠIZEM OROROŽUJE ŠPANSKE FAŠISTE Pariz, septembra. — Italpress, zračna pošta. —' "La Depeche" ki izliajá V Tólosí prinaša zanimiv članek iz pod peresa Julija Perrero v katerem prikazuje Mussolinijeve namere v španski revoluciji. "Rimska vlada, — piše Perrero — je v strahu pred angleškim orožjem kot je bil Napoleon leta 1808 pred avstrijskim. S tega stališča se lahko razume italijansko politiko glede Španije, ki ni nič drugega kot da se zavaruje s fašistično Španijo proti Angliji na Sredozemskem morju; eno okno skozi katero lahko stala nasproti angleškemu orožju. Sredozemsko morje je tisti predmet za katerega se Mussolini poganja dobiti pod svojo oblast. Španija je gospodar vrat, na Sredozemsko morje' — Gibral-társka ožina —, na eni strani je Evropa n& drugi pa, Afrika. Za fašizem je odločilne važnosti, Se dobi Šjjahijtl pttd svoj vpliv. Ta jasna izjava profesorja Perrero' je bila brez oklevanja podpisana tudi od Lazarja Teran ki je diplomatični vodja velikega madridskega dnevnika "Politika" ki piše, da se revolucionará ironično imenujejo "narodni" katerih glavni denarni zakladnik je Žid Juan March in jezuitski protektor Gil Robles ter general Franco; Vsi trije so v tesnem sporazumu z nem-ikini ih italijanskim fašizmom. Bankir March je odšel v Rim prositi pomoči, in .je v zameno obljubil velike koncesije v Afriki: Mussolini je bil deležen velikega poraza pri konferenci v Montreux. (Tu se je vršilo zborovanje glede Dardanel, ki so vrata v Črno morje kot smo v našem listu že obširneje poročali). Zato pa je obrnil vso pozornost na drugo stran sredozemskega morja — Gibraltar — da s po-močjtf španskega fašizma vrže Anglijo iz Sredo-zéníáííégá1 íríorja in da se tudi Francijo obkoli. Bil je čas ko je Franco ¥ spVVražumu z Marchen» imel oblast nad vojsko na balearskih otokih in so že takrat častniki imenovani "narodni" pripravili popoln načrt utrdb na teh otokih ki so jih izročili Mussolini jevim agentom. To ni bila nobena tajnost, podČrtuje Tei'án, Ka ta načrt je vedelo vojno ministerstvo, in je bil dobro poučen o njem tudi takratni predsednik republike Alcalá Zamora, vedel je za to Gil Robles vodja katoličanov in so vedeli za to umazano deló1 Vsi takozvani "patrijotje", ki so tajno prodajali špansko zemljo tujcu ker jim je obljubil veliko dobička, za njih žep. Se razume zelo dobro — komentira po svoji strani A. Leroux v dnevniku "Populaire", zakaj se je italijanski konzul v Las Palmas, gospod Martini takoj šel poklonit španskim faši- stom ter jim je poklonil denarno pomoč v zlatu. Italijanska vlada je poslala več svojih agentov v Maroko katerim na čelu je minister Rossi. Ni je noči, da bi ne sprejel predsednik italijanske delegacije v avdijenco' kakega španskega fašističnega častnika'. Tako potrjujejo tudi drugi listi ki íuía'jw svoje poročevalce v Afriki, da ima Italija po vse®1 afriškem teritoriju svoje agente ki so po navodilu iz Rima neumorno na delu. S tem smo pokazali nekoliko v zakulisne intrige italijanskega fašizma. BANKIR REAKCIONARNE VOJNE Fantastična kariera španskega Kreza — Od svinjskega pastirja do tobačnega tihotapca in Umazanega špekulanta — Osveta radi pravice Carlos Herrera piše: V Evropi živi samo en iiiož, ki po svojem fantastičnem in pustolovskem življenju doseže Španca Juana Marcha. To je molčeči Bazil Zaharov. Kakor on, se je tudi March povzpel iz skromnih početkov na vrhunec življenja, postal španski Krez ifl se nepopisno okoristil s krvavimi žrtvami svetovne vojne. Morda je v nekem pogledu kariera Juana Marcha celo osupljivejša od kariere Ba-zila Zaharova, Kajti Zaharov je konec konca le imel neko .izobrazbo in celo neke mere družabne uglajenosti mu ni mogoče odrekati.'Juan March pa je bil v začetku navaden svinjski pastir in nepismen človek. Začel je s posojili kmetom.. • Začetki tega moža so zaviti v skrivnostno meglo. Še danes nihče zagotovo ne ve, kdo so bili njegovi roditelji. Pravijo, da je zdaj star 65 let. O njegovi mladosti je znano samo to, da. je bil najdenec. Kot tak je odrasel v okolici Sante Margarete na Mallorci. Leta in leta je čuval črede svinj, dokler se ni nekega dne ozrl po donosnejšem poslu. Postal je tihotapec tobaka in je razvijal v tem poklicu takšne' zmožnosti, da si je v nekaj letih nagrmadil lepo premoženje. Z denarjem, ki ga je imel v ro- kah, se je tedaj preobrazil v špeluilanta z zemljišči. Dajal je kmetom in posestnikom posojila v denarju. Ko je dospel dan plačila, je pognal hišo in zemljo na boben S tem si je pridobil posestva in imenja. V teku kratkih let jje postal bogataš. Tihotapska fio til j a za tobak Na tako pridobljenih milijonih bi bil'' Juan' March lahko mirno počival in se umaknit svetu izpred oči Toda občutil je v sebi silen pustolovski nagon, ki mu je tudi sledil. Nekega dne mu je šinilo v glavo, da bi bilo dobro osnovati tvornico za predelovanje tobaka. Ustanovil jo je in je začel konkurirati državnim podjetjem te vrste. To mu je uspelo zategadelj, ker je dobival sirovine carine prosto iz inozemstva. Tudi za, izvažanje svojih tobačnih izdelkov iz Španije ni plačeval nobene carine. Kako se mra je to posrečilo? Na zelo enostaven način: Nabavil si je celo floti!jo, ki je tihotapila tobak zanj iz severne Afrike, izdelke pa je izvažala po isti poti iz države. Ravnatelji držarnih tvor-nic so obupno vili roke. Zaman! Juanu Marchu niso segli niti do gležnjev. Volk čuva čredo In tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega : državne tvornice so pritegnile Juana Marcha kot družabnika. Imenovali so ga celo za poslovodjo Cié. Arrendatarie des Tabacos. In ker so napravili volka za čuvarja, se je tihotapstvo s tobakom namah ustavilo. Zato pa je odškodoval novi ravnatelj svoje protektorje s kupčijskimi praktilcami, ki so izzvale pri finančnem ministrstvu nepopisno o-gorčenje. Ko so imeli vsega dovolj, so postavili Juana Marcha na hladno. Država je bila s tem, da je spoznala njegove nemoralne metode pridobivanja, saturirana. Veliki zavod RAMOS MEJIA ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 U T. 38 Mayo 8182 Dr. J. HAHH NOTRANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE * OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI. Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO. ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. (SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-I ljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Gicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenna, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, k:aline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: urez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 RIVADAVIA3070 PLA1A O/iCE- ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIH "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año VIL Num. 36* BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin Špekulant z ljudsko krvjo Toda odstavljeni tobačni kralj ni bil zaradi tega prav nič potlačen. Nasprotno. Evropa se je prav tedaj bila pogreznila v morje krvi. Svetovna vojna je plamtela na vseh koncih in krajih. Kakor na tisoče drugih ¡špekulantov, se je tudi March vrgel na nove dobičlcanosne vire. Postal je veledobavitelj za entento in ni ga bilo predmeta, s katerim ni mogel postreči gospodarjem. V njegovo blagajno so se stekali potoki zlata. Za svojega sotrudnika si je bil izbral špekulanta Graua, ki je imel zelo dobre diplomatske zveze in je razpolagal tudi z dovoljno mero družabne uglajenosti. Oba sta si dobiček delila. Toda nekega dne je Grau izginil brez duha in sluha Neznanci so gá ustrelili v nekem pristaniškem mestu. Ves dobiček družbe v dveh je pobasal Juan March. Javno mnenje se oglaša Vediio večje so bile kupčije, vedno silnejši dobički milijonarja Marcha, ki je naposled razpolagal s 600 milijoni pezet. Toda javno mnenje je postalo tako nasprotno temu umazanemu dobičkarju, da se je videl Primo de Rivera primoranega, spraviti moža pod obtožbo. Bilo pa je zelo težko. Kajti Mallorca je poslala Marcha, kot svojega zastopnika v parlament, in sicer kot senatorja, Ko je državni tožilec sestavil obtožbo, se je Juan March skliceval na svojo poslansko nedotakljivost. Poklonil je nekaj milijonov javnim ustanovam — in preiskavo proti njemu so ustavili. Zopet tobak... Zdaj se je zopet vrnil k svoji priljubljeni kupčiji iz mladih dni — k tihotapstvu tobaka. Ladje s tobačnimi tovori so lcrižarile med sredozemskimi pristanišči in so uganjale takšne stvari, da se je končala, letna bilanca tobačnega monopola v Španiji z izgubo več stotisoč pezet. Zopet so poverili Marcha z vodstvom tobačnega monopola. Zgodil se je čudež. Tihotapstvo je končalo, kakor bi odrezal. Ječa, pobeg in ósveta Ko je bila izklicana republika, se je v parlamentu dvignil vihar ogorčenja proti tihotapcu Juanu Marchu. Preklicali so njegovo imuniteto in ga zaprli. Toda iz ječe je pobegnil. Ustanovil se je na francoski rivieri in tam je dal na razpolago denar, da se vrže sedanja španska vlada Protivladna akcija sedanje državljanske vojne v Španiji je torej v glavnem delo Mar-chovega kapitala, in seveda, podpore držav, ki jim gre to v dober račun. MODNA KROJAČNICA STANIČ AVGUST Obleke po meri. čiščenje, in obračanje površnikov ter oblek. Specijalna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires NOVA LUKNJA NA DNU MORJA Kapitan angleškega parnika "Athlone Castle" poroča, da je na svoji pot, po Indijskem oceanu v Ivapsko morje odkril z akustično metodo novo Velikansko "luknjo" v morskem dnu. To je ena izmed velikih črt zemeljskih udo-rov, ki segajo od Južne Afrike do antarktične celine. Znani polarni raziskovalec Douglas Mawson meni, da je parnik "Athlone Castle" plul ob svojem odkritju nad kakšnim podmorskih og-njeniškim žrelom. Ozemlje vzhodne Afrike je sploh eno izmed tektonsko najznanimivejših ozemelj. Kakor vse kaže, je vsa Južna Afrika kakor Avstralija prav za prav "plavajoč otok" na podzemeljskem morju. VAŽNO OBVESTILO S tem oglasom imamo namen dati na znanje či-tateljem Slovenskega tednika, nov način zdravljenja vseli bolezni, kakor tudi veneričnih. Bolniki bodo dobili na kliniki JANET specializirane zdravnike, kar se bo lahko vsak osebno prepričal, brez da bi zato kaj plačal, zakaj prvi pregled je za čitatelje tega lista zastonj. oBlniki plačajo prvi obrok še le ko se prepričajo o zboljšanju svojega zdravja na kliniki JANET, Laval le 715, lis. Aires. Pregled od 10 do 12 in od 15 do 20. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12. Bolniki iz notranjosti dežele lahko vprašajo za na, svet potom pisma. RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA CASA "CAMBOS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15-20 ure, DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v ¡ Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires it z PRODA SÉ zemljišče v Caserosu. Takoj je treba plačati $ 600.—. Na mesečne obroke potem pa $ 11.50. Informacije na uredništvu. V NAJEM oddam lep departamento z eno veliko sobo in kuhinjo J. B. Alberdi 251. Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil novomodne vaorce* 2a obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES Restaurant "OSORIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno ?a svadbe Vsako nedeljo ples. CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Zdravimo venerične bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vliod, Dra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni, žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobe, za ženske in za moške, s posteljami od nega pesa naprej na ^in. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 idprto: od 9—12 in od 15-7-21. Ob praznikih i" nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 ——