t Zdruieroti drŽavah Vmh* sa vse leto . . . $6.00 Z« pol let«.....$3 00 Z« New York celo lete - $7.00 Zm HWMWitra celo leto $7.00 GLAS NARODA n; List slovenskih .delavce? v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the Uaited State*. Iiwcid every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. - a I Ttl-IFON: iHKLbtA JTI MO. €7. — ŠT1V. «1. Catered a* Second CUm Matter. ScpUmber 21. IMS, at the Peat Office st New York, N. Y., aader Act of Con tress of Msrch 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3871 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 21, 1938. — PETER. 21- MARCA 1939. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII ITALIJANSKA VLADA IGRA DVOSTRANSKO VLOGO JAVNO PROTESTIRA PROTI MACEDONSKIM VSTAŠEM, SKRIVAJ JIM PA POMAGA Splošnim protestom proti divjanju macedonskih k ami ta s« v se je pridružila tudi Italija. — Jugoslavija je poslala ie drugi protest. — Dvomljivo je, če je bolgarska vlada dovolj močna, da bi napravila mir in red v Macedoniji. SOFIJA. Bplgarska, 20. marca. — Vsled divjanja macedonskih kornitašev v Južni Srbiji, se je ia/.vil položaj, ki utegne imeti dalekosežne posledice. t Protestu, ki sta ga vjožili Anglija in Francija, sr je pridružila tudi Italija. Jugoslovanska vlada je poslala včeraj Bolgar-tki že svojo drugo protestno noto. Jugoslovanski poslanik v Sofiji, Nesič, je šel k bolgarskem ministru Burovu ter izrazil svoje veliko začudenje nad tem, da ni bolgarska vlada sto-uia se ničesar proti ljudem, ki so metali prejšnji teden bombe. Francija, Anglija in Jugoslavija sta protestirali takoj po atentatu, in bolgarska vlada je obljubila krivce strogo kaznovati. Ostalo je pa le pri obljubi. Po v tej Bolgarski se je nastalo veliko razburjenje in presenečenje, ko se je pojavil pri ministru Burovu italijan'ski poslanik Piacentini ter protestiral v imenu Italije. Kali ja se je namreč vzdržala dosedaj vseh protestov proti nasiljem, ki so jih uganjali Macedon-« i v južnem delu Srbije, Splošno pa prevladuje mnenje, da protest hali |r ni odkritosrčen, kajti javna tajnost je, da pod I ura Italija rnacedonske vataše z municijo in denarjem. F,den najbolj zloglasnih 'macedonskih vstašev, Miha j lov, živi brezskrbno v Italiji. Po mnenju nekaterih tukajšnjih listov, je ltali-ia le zato protestirala, da dokaže svetu solidarnost z ostalimi velesilami, kar je že zastran londonske konference potrebno. Zelo je pa dvomljivo, da bi mogla bolgarska vlada ustreči zavezniškim zahtevam ter napraviti red v Macedoniji, četudi bo pokazala najboljšo voljo ter se poslužila skrajnih sredstev. SPORAZUM JE SKORAJ NEMOGOČ Angleži in Amerikanci si na vse načine prizadevajo spraviti delegacije v soglasje, kar se jim pa najbrž ne bo posrečilo. LONDON, Anglija, 19 marca — Angleški in ameriški delegati u-gibajo, kako bi bilo mogoče spraviti v soglasje mornariške zahteve raznih sil, toda vse kaže, tia bodo njihov; napori breiusp?šni. Mornariška konferenca ne more ugoditi zahtevi Italije, ki ho še imeti s Francijo absolutno enakost. Angleški delegati skuhajo izdelati načrt, sogiisno .s katerim naj bi Francija privolila v enakost z Ila lijo Ni pa še goto vo, če se bast a o-be velesili s tem zadovoljili, ker jf francoska dej-gacija. izjavila, d~i nima namena vpoitevati predpisov Italije glede velikosti svoje mornarice. Tudi če bi prišlo do nekakega sporazuma, bad» lahko vse prizadete velesile piitie, kar bodo hotele. Angleški tiun':str. i:i predsednik Ramsay MacD>nald in -prvi lord adfiraliete Alexander sta zajtrko-vala dance zjutraj z ameriškimi de legati. Pozneje so se Amcrikanci posvetovali v St. James palači dve uri z mornariškimi Izvedenci. LEWIS V BOJU PROTI "VSTAŠEM Konvencija United Mine Workers je t da I a obširne poln omoči. — Pro-vizorično vodstvo kan-saškega okraja. DEVIŠKO POTOVANJE EUROPE Novi parnik je popolnoma sličen parniku 'Bre-' men", toda nekateri tipajo, da bo porazil njegov rekord. BRLMERIIAVEN. 20 marca — Parn k "Eui-opa". ki je last Severo-nem :kega Lloyda, ter je skoro na la; sličen parniku "Bremen" je ; otipiul včeraj ob e:ii uri popoldne ' pr >ti New Yorku. Pred odhodom ^e je zbralo n:. p*»molu na Ilojc ljudi. ki so navda c-no nazdravljali novemu mor skemu vel. kanu. Na parniku je 5'33 p>liukjv prvega razreda, 308 potnikov druge-gi, 222 potnikov turistovskega ui i 657. potnikov tretjega razreda. Dosti, p »mikov prvega razreda se' RAZPOLOŽENJE ?R0T1SUŠ1 Ameriški tednik Literary Digest je vprizoril med svojimi čitatelji glasovanje glede ameriške prohibicije. NOVA BOLEZEN V CINCINNATI)!! INDIANAPOLIS. Ind , 20. marca Konvcncija United Mine Workers, ki se vrši tukaj pxi predsedstvom John L. Lew^a, je odločno nasto pila proti reorganizacij skemu gibanju, katerega vodijo delavski voditelji iz Ilimo-sa in Howal iz Kan-sasa. Na včerajšnji seji je sprejela konvencija resolucijo, ki daje J. L. Lewisu pravico, da prekliče carter okraja štv. 14. Temu okraju nače-1'ije Alexander How at. ki jc bil na ieorgan:zacijsti konvenciji izvoljen predsednikom. Nadalje ima pravico. imenovati provrzoričsi'.! vodstvo Kansas okraja ter odstavi -vse dosedanje okrajne uradnike. I Sprejete resolucije jasno kažejo, kaj Lewis pravzaprav namerava .-> svojimi d'ktatorskimi zborovanji. If wa.tta in ostale voditelje dol-že, da so sklenili razbiti United Mine Workers organizacijo. Zaenkrat ne more biti nobenega dvoma, da bo izključen h iz orga-nizatrije United Mine Workres eno- ! - Europi" poveljuje kapitan Ni-ind va j set voditelj ev rcorgan izaci j -ske konvencije v Springfieldu. Lewisov srd je posebno naperjen proti Joluiu H. Walkerju Duscipli-name odredbe se pa ne obračajo lc proti vaditeljem temveč tudi proti 445 delagatom. ki so udeležili konvencija v SpringfiPldu Tukajšnja konvencija sr je vršila tako. kol sc je od začetka domnevalo. Lewis jc vsepovsod razširi! -ivnj vpliv edinole vstaški okraj v Illinois mu dela preglavice. Uprava ameriškega tednika Literary D:gest je razposlala p:> Združen h državah veš milijonov glasovnic z naslednjimi vprašanji: AI» ste za odpravo osemnajstega amendmeta in za odpravo Vol-stradove postave? Ali ste za o:mlje-nje Volsteadove postave? ALs odobravate osemnajsti amendment? Disedaj je odgovoril > na vprašanja skoro en milijon oseb. 287.885 jih je za preklic osemnajstega amendinenta; 224.141 jih je za omiljenje Volsteadove postave in le 191,909 ?a irvedb" Vol »cadove pjstave. Literary D.gest jc uvedel slično vusi samo do Sou t h amp*, na I glasovanje že leta 1922. Med takrat- "Europa" ima 49.746 ton proitor- j n mi in sedanjimi odgovori jc pre nine ter ima štiri vijake, katere ' senetljiva razlika. jo turb:n<- ( Takrat se jo ve:nna zavzema za Na zunaj je parnik p>polno*n- | modifikacijo Volsteadove postave sličen parniku Bremen", lc dim- j tkoj za njimi so pa prišli zagovoril Jd so pri Europ." ovalni, d oči m n ki prohibicije. Zo popolno odpravo pri 'Bremenu" ;.predij za-taro-lv-j prohibicije jc bilo pa teda ov cholas Jolinson, prejšnji kapitan "Columbusa". Nekateri domnevajo, cla bo dospel parnik v New York v dobrih štirih dneh in da bo porazil rekord "Bremena", čeprav nc namerama Drseda.« je objavil Literary Digest poročila iz dvajsetih držav. Med temi je edino le država Kansas, i^ katere je dospelo vei odgovorov v prilog prohibiciji kot pro',1 nji B0UŠEVIKI OČITAJO PIJU D0BIČK ARIJO Boljseviško glasilo pravi, da je zaslužil papež na borzi dvanajst milijonov. —Pravi vzrok prepovedi kratkih kril. LONDON. Anglija. 20. marca "Da.ly Mail" Je poročal danes da j** sovjetsko glasiio * Pa\*da" objavijo dolg članek, v katerem se bn~ vi s papeževo akcijo proti wvj:t-ski Rusiji "Pravda" pravi, da je papež Pij "nebeški lažniivec ter božanstvi n tat". Boljšev.ki predbafivajo papežu, da je napravil v kratkem času na borzi dvanajst milijonov funtov šterlingov. "Pravda" sarka.itič4io dostavlj i. da. prav do'^ro ve. zakaj p\pr± nasprotuj" kratkim ženskim krilom. Tega ne dela iz moralnih ozirov, po6 pa zato. krr je soudeležen pr; upravi velik'.h milanskih pletiinie PRAGA. Čehopilovaška, 20 marca Priški nadikof }** naprosi« policijo za varstvo, ker so mu komunisti pretili tekom proUboljševi-škega govora ki ga Jc imel včeraj luka;. M0NARHISTA OBSOJENA NA SMRT Šestindvajset sozarotnikov je bilo obsojenih na dolgotrajne zaporne kazni. — Krivi so tero-riziranja prebivalstva. MOSKVA Rusija. 20. marca. -Danr-s sta t»ila obsojena na smrt dva monarhisliL, ki »ta bila obložena, da sta terorizirala delavce tekom carAe vlade. Sett ndvajset soeaxotnikov pa je b i ) ob ijenlh na duigetrajn? zapoi m kasni Nfkaj Jih bodo izgnali Pro-os proti nJim se Je vršil v mettu Vcznjenakl. kjer Je eno ru-ekih tokstUiuh sr»dUč. Obtoženi so bili. da so skušali adrobiU revolucijanarno gibanje, ie prodno je postal t Rusiji boljiervl-tki reiun amagmljfcven. Dosti delavcev, katere so terorizirali. savsem* aadtoj odlična mesta. Njih prlčmnj« pred aodiičem Je bilo usodepokoo na otatoisnee. 3odis6e jih spoanaJo krivim ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK BO PRISE V KAJIRO Z AEROPLANOM KAJIRA. Egipt, 20. marca. — Prvikrat v zgodovini bo prišel kra lj-ovski princ v Kajiro po zraku, če se bo izvedlo sedanje načrte princa iz Walesa. Nič manj kot dese? acroplanov ba prevedlo princa in njegovo spremstvo iz Sudana. Stroji so pripravljeni že sedaj v Kart-numu. CINCINNATI 0, 20 marca — i Tukajšnji zdravniki so bili danes v velikih skrbeh, ker je pojavila čudna oblika paraliz/v Potdeset slu- ; ča'€rv se je dosedaj pjia*/ilo. Zdravniki v splo m ty^lnici s>f \ skušali na vae načine ugotoviti naravo bolezni ki je doLiedaj napadla le or;«Jbe, stare več kot 38 let. SVEDSKA KRALJICA ZEO SLABA 0LAYA BO ODPOTOVAL SEMKAJ BOGOTA. Colombia, 20 marca. ; Henrique Olnya Hslan'k >rt Združenih državah in n.voir-i voljeni predsednik Colombije je t o'jjavil danes, da bo v petek prevzela obratovanje na progi Berlin-Se villa dočim • bo spansJta družba oskrbovala pro met naprej do Pemambuca. Vozili bodo vodljivi baloiu Zeppe-I'novega sistema. Naročite se na "Glas Nsroda" — največ jI slovenski dnevnik v Zdru-ftcnib državah. RESIGNACUA KABINETA V HONDURASU TEGUCIGAIJ»A, Honduras. 20 marca — Vsi člani kabineta, raz -ven miega. so danes reslgnirali. a p-^xi^edn:k Colindres ni Se sprrj»>i resignacij. Edini član. ki je ostal . uradu, je bil Rafael Diaz Chavez, finančni minister ter podpredsednik TURČIJA NI INSOLVENTNA CARIGRAD. Turrčvja 19 mar a Anatokska časnikarska a gen tura danf*s zanikala poročilo, da so tur Imanrr v rdabšem stanju ko', kdaj ;>oprej in da ne more držav » plačati svojih dolgrs. KimLsija je uvedla nata?ičn'» preiskavo gl«de teh poročil Ur izjavila. da v polni meri zaupa turški vladi, ki ne bo lagala ter pošiljala v ivet napačna poročila OTVORITEV "VEČNE RAZSTAVE" V VATIKANU TURINSKi ČASTNIKI 0BD0L-ŽENI VELEIZDAJE BERLN, Nemčnja. 20. marea. — Olavm voditelji fašistovsfceca gibanja v Nemčiji so obteženi, da so pripravljali veleizdajalsko gibanje. ta jami obtožttetj Je bil naproxen, naj uvede potrebno preiskavo tako prati dr. Pricku kot dr. Jan-senu. županu Jene, ker sta skušale reorganizirati turiaJIto poiicijo ter Jo napnavMi bejj voljno orožje v ro-kahv preti-republikanskih Earotni-kov Pred kratkim Je otvoril v Vatikana tak sadi rasnih cerkvenih » "Večna razstavo". Otvoritev se je savršila v p* svetnih dostojanstvenikov. DENARNA NAKAZILA ZA VA&E RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VBiUJEMO NAKAZILA V DINABJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Italijo ▼ Jugoslavijo I Din - 10, 5M 1000 1500 9 9.35 .. $18.50 $ 46 00 S 91.00 f 181.00 Ur 100 200 . 800 . 500 „ 1000 8 5/5 S li 30 8 16.8® 8 27 40 $ 51.25 Pristojbina snaša sedaj sa izplačila do $30 — 6Qc; za $50 — $1; za $100 — $2 ; sa $200 — $4 ; za $300 — $6. Stranke, ki nam naroCaJo izplačila v ameriSklh dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju r stanu znižati pristojbino za Uka izplačila od 3% ha 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete gleda načina nakazila. Iz pačila po poHI so redno isvriena ▼ Sveb do treh tednih. 1 tfUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTSB ZA PRISTOJBINO 7Se. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, 9. T. Telephone: Barclay 0380 civRitovr 1 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 21. 193« LARGEST SLOVENE DAILY to O. 8. A KARDINAL PETER GASPARRI of the oorpormtlon and addresses of above officer«: tf Mawtoaiaw, Kev York CHj, N. Y, "QUI NARODA tWmkm of tbt Pooplol Every Day Except Send*./« and Bolldaya Končno je papež vendar le usli-šal ponovno prošnjo kardinala Petra Gasparrija in izročil njegovemu nasledniku vodstvo vatikanske politike. To se je zgodilo malo pred novim letom, ko je Gaspar-ri po prebolenju influence podal svojo definitivne ostavko na položaj vatikanskega vnanjega mi- ke izključno le v korist papeštvi. Odklanjal je po vrsti vse dokumente o barbarstvih in vojnih grozotah, ki so mu jih predlagali an-tantni in antantni sovražni zgodovinarja. Valikan je preklinjal vojno in blagoslavljal bojevnike na fronti: med tema dvema nasprot-jima je bild dovolj prostora za ču- te celo leto valja U«t m Ameriko l« Kanado-------Mm trn. pol leta -------------—J3.0*) Ka četrt leta_______________41 Jt Za Ne« York i Za pal leta _ Za Lnooematvo Za pol leta celo leto__rt AO ----D AO k celo leto__4T7 0C .A3 90 nistrstva. Papež Pij XI, je sprejel vanje življenskih interesov cerkve. Nevtralno stališče cerkve pa je postajalo kljub vsemu temu vedno Butaieriptton Yearly $«.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" tzbaja vsaki dan izrauall nedelj In praznikov. JopJUd bra podpisa In owbnostl se ne prloMuJejo. Denar naj se bls-2PvoH pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -OAI HAAODA", Zli W. 18th Street, New York. H. Y. Telephone: ostavko s pogojem, da sprejme Gaspari i kot vrhovna politična avtoriteta razne člane vladarskih hiš o priliki poroke italijanskega prestolonaslednika. Ko je kardinal izpolnil še to visoko reprezen-tacijsko dolžnost, je izročil svoje posle, ki jih je opravljal celin 15 iet, svojemu nasledniku kardinalu Pace.liju in se preselil v gosposko vilo, ki mu jo je podaril papež v priznanje za njegove politične zasluge. Sprememba v vodst vu valikan -| ske politike je le osebna, kajti novi državni tajnik, bvši nuncij Pa-' eelli je bil najožji Gasparri jev sodelavec in bo vodil cerkveno poli-1 tiko v dosedanjih smernicah. Kardinal Gasparri, ki mu je pa -pež podelil nala-šč zanj dclcčeni K ti talu /a t t-ii t, k.» m- je Iferliert lioover v B« - naslov -zasluinl državni tajnik'"< ]e * , edini diplomat na svetu, ki ga ni to hlft<',J<« minimal |«QM»bllt> jlIHtit-IlO XVfunilllO komisijo mogeI p^reti noben val svetovne t« r ji j m • - t luiiiia. : . * ,, w . .... ^ diktom XV. v oktobru 1. 1914. - - Nalogi tv k«niii>ijt* ji' bila v prvi vrsti preiiskati pro- v ki bi bil lahko kritičen tu- da za cerkveno politiko. Pismo, ki in»n«-ij-k4» vprašanje. | ga je posla! papež Pij X. avstrij- , » i • i 1 skemu cesarju Francu Jožefu, bi K«»mi.sija j« i«H'Mta januarja pudiil« svoje prvo preli- imelo lahko ^ posledico odcep av_ iiniianio pon»< llo, ki M* je pa tikalo samo izvedbe prohihi- strijskih katolikov. V tem primc- WICKEBEHAMOVA KOMISIJA bolj težavno. Obdan od vseh stra-niz mogočnimi vplivi si je Vatikan izbral siino težko nalogo: biti pravičen do vseh vojujočih se držav skupno, posamezni pa noben. Najtežavnejši je bil položaj ob vstopu Italije v vojno. Da bi pridobil Vatikan na svojo stran, so pretili v Berlinu z vzpostavitvijo papeške države, kar je vzbud.lo v Vatikana največjo pozornost. Previdno toda dolcino je izjavil Gasparri 28. junija 1915., da noče Vatikan iz načelnih razlogov nevtralnosti po vzročat nobeni drža*-i težav. Mislil je seveda na Italijo. Vatikan zaupa v Boga in pričakuje od njega rešitev rimskega vprašanja ne pa cd nozemskega orožja Dopisi. Detroit, Mich. / Ne pozabite, člani pevskesa društva "Ljubljanski Vrh" mesečne seje 6. aprila! Tukaj smo spet dobJi malo snega. Padal je 17. marca ponoči. £di sc, misli ostati na ob'sku par dni, kajli je precej mrzlo. V ncde!jo 16. marca je pevsko c.uitvc "Ljubljanski Vrh" priredi lc kcncert. kiteri j? prav izvrstne u:pel. Bila je velika udeležbi in o prav veselo in radodarnost velika s pr;pramen D. L V. se mora zahvaliti najpevo Tho.nasu Filko-viču. Res je umotn.k in izvrsten p_vc vedja. Sraia hvala t udi P. D Sv- >boda in *3lavulju". katera ita pripomo-7]a k programu. Hvala tudi soiistki ;;a. Ani Rink katera je izvr?Uio podala slovensko in angleško p^sern. Pred par tedni je bila mednarodna raz»tava. katero je priredil Women s C-moplitan Club. \ Tudi Slovenci smo zastopali Ju-go:lav;jo. K dotičnemu klubu mu mam SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslu/ujmo se vsi breje i*jem«\ te stare in stanovitne domače banke. KIPI SVETNIKOV KOT CE BELNI PANJI V šlezijski vasi Hofelu jo pxa>tar uljnjak, ki že nekoliko stoletij no- trdila temelje rimske cerkve zno- i Pnncsenc pred 30 leti. va. In še drug velik uspeh je do- c- Rinlc razkazoval, kako sc segel Gasparri: pomirjenje med čiPkc dciajo- AmerUcanci so cili vsi VaUkancm in Kvirinalom. Svetov- i>^tscxiečeni. VedeU so. da čipke pr:-na vojna je utrdila politični pre- de,JO 12 Evrope, 12 katere države, pa stiž cerkve in njene verske pozi- ni-:0 ix>jma. cije, lateranska pogodba pa je vr- ini° Postavili Jugoslavijo za nila papežu vsaj navidezno teri- i=-opnjo višje. torijalno neodvisnost. Gasparri jeva j Tudl Mai">' Nagel je pripomo-politika je bila tako plodonosna za nekoliko s kleklanjem, medtem . ij-iv:- i-.MaVt'. Tu j«' zvin raz.karalo prebivalstvu vse ru bi ^ bia morala nasloniti rim- Vatikan ^ njeg0ve težnje, da rc ^ pripovedoval rado- ska cerkev na antanto. to je na kompleks moči. ki sta mu dajala , . , isi i-,.-.,1 , h-M> Anglija in Rusija v pretežnem de- NploMm m j., luiiiim- aomiM valo, 1 bi b » skuhala ku- ^ protikatoliiki značaj če w ,e nii-ija v prvi v«>ti ilovnati. kak>no stališče je zavzela ar J i izdali kaka pnpnr.-ila, IkkIim za pmliibiei^, bo. preprečiiQ firjenjc kalollske v?re «iiM J)r^ti Iljl. v Orijentu. položaj rimsko cerkve na vzhodu bi bil za vedno oslab- politične smernice papeške polike niti najmanj ne bodo spremenile z njegovim odhodom v zasluženi pokoj. Pacelliju preostaja torej samo hoja za Gasparri jem! Sava grozi s poplavami. Po poročilih iz krajev ob spod Tu se pa 11» /i:.' in našel za cerkev edino pravo re- radi dolgotrajnega deževja naglo . j ' . 111 r - - I šitev. Stoječ na stališču, da so pred naraščati in je mestoma dosegla že j.o prodrvtl V Ijtpisku p"jn 10vanje, pivmutritl stall^-t-, ^^ ~papežem kQt nameslni. 2 m pol motra nad normalo. Ker nariKla v J^»sanit /(iib okrajill in v splošnem ter p »svetili kom božjim, vsi narodi enako vre-: obstoja nevarnost poplav, so pri- jMMpebuo važnost -N i^alnnu in g*»*|Mxiarskiiii ijosk^di^im proliibieijiske i*m$myv. zavzemati za nobeno vojujočo sc državo, je ustvaril diplomatske po- r . 111 iii - - • 1 1 - goie za strogo nevtralnost Vatika- Iz tega so da oklepati, Ha bo kon.iMja ro> jilobje pry- ^ Gaiparri je naložil vsem vati- >tudirala proliibieijsku postavo s posebiin uzirom na vpliv! kanskim dostojanstvenikom dolž- ki ga izvaja na imrud v s.» ijalnvm in g^p««larskem no3t- da nc p011^ "obenc m. krepa za zaščita nasipov in za var-:"vc cgfcž?:nih krajev. SEZNAM ARANŽIRAM« CERTOV. K. ON izjave, ki bi bila v nasprotju s sta-: 23. marca: Sprigfield. 111. liščem vatikanske nevtralnosti.; 5. aprila: Warren, O. Niti antanti prijazno stališče Pija[12. aprila: Herminie, Pa. lcma in Srnirn«1 do Dalmaciie :n1 18. maja: Chicago, ill. (Orchestra donela nobenega kardinala in ško- Hali) fa zavesti h kakršnikoli izjavi za! 25. maja: Milwaukee. Wi,>. to aM oni vojujočo se skupino. 2 junija: Calumet, Mich., (Opera Danes, toliko l^t po svetovni voi-j House?. ni. ^p zd' to enostavno, toda : 7. juniia: Traunick Mich. tedaj sredi vojnih strasti j*5 bil « 15. junija: Ely, Minn. 7-adeva silno težavna in kočljiva. i 22. junija: Duluth. Mlnn Naslov • «233 S t. Cla.r Banovec R. Ave. Cleveland. O Taku ijošteuu in nepristransko |>r«»infetraiije, v edulv . . . . . __ .. „ . . _ _ „. 1 1 * \ X.. iuti preteča nevarnost razsrje- 20. aprila: Cleveland. O. Collm nem namenil, da se doz^tw n siiioi., pu uaj taka ali taka. Uja pravoslavne cerkve od Jeru/.a-1 wood, bi bilo velikega pomma in velike važnosti. ta naeiu bi bil«* ntogtwV rošiti \ j>rasanj^, kakors nega se ni re«eval narod izza državljanske vojne. Toda rdi se, da bo vse le pri obljubah <»stalo. Pred par dnevi je nastopil predsednik komisije Wiek-rrabam pred fM^etmiiii heuatniin jnstirnim ki bavi tudi * prnbibn i.iskim vj»rašanjem. Zasliševanj«- je bilo tajim, to se pravi, da niso bili navzoči ratmiški poroeevalei. Kaj je s|Mrr(M-il W i rk črni tatu p»sp«w proiiibieije, dasi se proliibieijska jK>stava že zdaj l*fljM* izvaja kot katerakoli druga. To jtomenja torej, . 111 pome:!. Vsi želimo in zatrdno upamo, ti» bo dal Jož? vkratkem LJubljani vri !i,;iu Mu tam zanaša alovo In so p "javil med nami. Bj žc v .vaj nciicliko živi it lj nekoliko po.nlari:. aja. /.. Bo-s včeraj, na predvečer prv 'aa pomladnega dne, pa dobim pt mo iz se in ene Calilcrnijc. Mtj prija'clj Mifja Pogorele ml jc p -al. Cujic in strnute, p sal ml is naslednje: — V čudcv.tem (uiilocnij krni mostu živi si.venski vdava, ki ima krasno posestvo in uz„:no cbdcLm vrt. Darrzadtieni prrb ra tvojo lono in mi je narc:ila, naj t: pišem. Vabi te, da se pr.pc'.jei z najboljšo Pullman karo iz New Ycrka v Calift rn: jo. Pod nobenim p' ioiem bi ti pa ne dala denarja da oi se peli al nazaj v New York. Če ; sc narediču pobrati med. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. LIBERALCI POČASTILI CLA- NOVNIKARASKI NE DELAVSKE STRANKE ZUNANJI MINISTER LODON Ai^Lija, 20 marca - ! MANAGUA, Nir*ra«ua, 20. mar-Mni. Filip Sn rwdttt, aena raklsjdru- 1 c*- — Daaes je bil imenovan zuna->e iaf> ri3Heekyvala njjua mui* Uoai Niraragve dr. Juto >wl an 11 in iaacu, ki iL\as Služil je vladi {K-edsedni- Oasparriju se je jjo^recilo uveljav- j Ijenje vatikanske nevtralnosti ta-j ko dobro, da je bila antanta sk->ro j prepričana o papeževi ponrjri Av- j stnji. na Dunaju pa. so ga obto- j že val i antanti drobrohntnejra sta- \ lišča. Clemenceau je imenoval pa - j peža notaričnega "Boche", Lu-1 dendorff pa "francoskega papeža". Na temelju dvatisočletne tra- NAPRODAJ 40 A K HOV RODOVITNE ZEMLJE. 1. - i s 5 rebami, Ivlov. garaža za 2 kari in sploh a p -lopja. ki jih 1 : buje ui kmetiji. — Za po-drobnosti se obrnite 11a lastnika: Martin Me rat R. F. D. It. I, Box. 54 dicije je vodil Gasparri politične McnOTnii|ee Mich posle za kulisami dnevne polti- (2x 21&22* je Ml pcmicdica skupnega odpora liberalne In delavske stranke proti pri pnbodn^ih voUtvmh. jm Ml vpta»rj«a na Downing in med gosti m m nabaja-d Lloyd Oeonp», BAr H*r- labocttov. fca Macidade kot svetovalec za zunanje oetnošaje ter se udeležil več važnih, pogajanj med republikami. Dr. ItiMs je stopil na mesto dr. Ramon Deyesa kot zunanji minister. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Velikonočni prazniki se bližajo. G f*y OTOVO se boste tudi to leto spomnili sto. jih dragih ▼ stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo- popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nnjni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 CSortlandt Street NEW YORK, H. Y. Oaklry, YVyo. Prosim, da mi odstopite malo pro-siora v pr.ljubljenem listu Glas Na-reda. Obrnem vam pošljem polletno naročil in o. Čaja, imam dovolj, ker tukaj imam • reo-aj pr silne ;x>-\1-ivic^ Tukaj v okolici Cemerer sd srni premogorovi, kicr ;'mo večinoma \ -i z ipfsleni. Sedyj se dela največ : • 3 dn: v tednu Toliko zaslužimo, da so po: trno preživimo. T« "a.j rojaki, SI wenci. ne ^n m c'el in. dokler se re-smere ne tajo Tukaj v tr i n i-Hhiju na > je ma-1> SJovpsncev. Pet pečlarjev. to jc v* f N;i društ.vrncm polju pa vseeno dc-Lro ruipicdujemo. V bližnjem aif tu Duixncn^fctvi 1 le imamo dru štva kar štirih različnih slovenskih Jtdnol. K njim .spadam? vsi tukajšnji Slovenci. V DiaipondsVillc i imamo Slovenci tudi društveni dom. To je lep napredek. Zimo smo imeli precej hudo. Sedaj se sneg taja in malo večja toplota prihaja. Ali wyominski zimi ni nič za vr-jeti. Še julija meseca pride včasih cneg. Regrata ne bomo še imeli kakor v drugih južnih državah. Sedaj meram končati moje pisanje, da se urednik ne utrudi in vsega skupaj v koš ne porine. Pozdrav Petru Zgagi! Joe Ben iz. John Zaletsl, 1503 N. Hickory St.. Joliet. 111., nam je p ilal S3 2j. Darovali so: John Zaletel SI.00 Frank Lokar SI.00; Leo Ivnih $1 Lc-jIs Martinčich 50c: .John Šercel J 5€c; Frank Tcrlep 50c: Peter Mu-tc:h 50c; Frank Hočevar 50c; John Grahek 50c. Jakob Gombach 50c; Mait.n Govedmk 50c. Martin Jak-ša 50c: Anton Glavan 25c: Anton Juršinovich 25c; Joseph Rešetich 25c. Skupaj S8.25. Vsi v Jolist. 111. hotel peš odpraviti, je tveja stvar, se odpira, kadar je treba pridnemu j kajU po caiil3rnijiikih cc,tah j.h hedi na tisoče pel Snega ni, k te tudi ne. Če prideš. Ti bo pe-tresla z vstmi dobrotami Oranže bai lahko kar sam pobiral. Žeje ti ne bo trebi umirat., kajti na razp lano ima kapljico še iz t. tih eni. k> j Amerika ni n ti sanjala o oxmnaj-straa ame:idmentu. Obljubila mi jc da te bo postregla vsako jutro z domačim špehom in s tako velikimi jajcu da imajo pa dva rumenjaka. V bližnjih hribih je do ju-n ja sneg — je rekla — kamer .se ba-š laliko šel hlafiit. če ti bo jw-rtalo vr ie od lepete brhkih Cali-frmijčank. Denar -prejeli in ea bomo izročili na pristojno iftesto. 1'redništvo. SPOMLAD JE TUKAJ! Spomlad o? prične 21. marca, ampak prvi dn^vi pomladi so navadno vedno mrzli m Vi lahko prenes^ mrzle tedne ako je vas život ta-kcrrekoc železne narave proti boleznim. Za tako slučaje je TKIKEKJEVO (iRENKO VINO najboljše zdravilo. Ako je vaš želodec v dobrem stanju, jKrfm život ima dovolj moč* ubraniti se spomladanske Iwlezni. Tnnerjrvi grenko vino spravi vaš želodec v pravi tir, drži čistega, pomaga prebavi in varuje pred zabasanostjo. Vzemite ga redno v malih količinah. eno žličko pol ure pred jedjo. Začnite še danes! V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime ............................................................ Ulica ........................................................ Mesto, država ...................................... C EN A DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNI2ANA (KNGUSfl SLOVENE HEADER) KNJIGARNI 'GLAs'NARODA 2ii West U M Gtt j RAD BI IZVEDEL za naslov FRANC VlClCA Pred enim letom sva cila skupaj na Aquilar. Colo . potem sem mu dvakrat pisal, pa nisem dobil odgovora. Prosim rojake. če kdo ve zanj. da mi sporoči, ali naj se pa sam javi. — Joe Bentz. Box "5. Oakley, Wyo. KJE SE NAHAJA MARTIN ČIČ, ki mi je zadnjič pisal iz mesta Thomas. W. Va. Gre za upravitev njegovega posestva; poslopje mu je namreč pogorelo do tal. Zglasi naj se na naslov: Giovanni Cič. Brdo-Grande No 4, Postumia, Venezu Giulia, Italia. IŠČE SE IZ VEŽ BANE ŠIVALKE za Mailand na mali mašani, dolga sezija, plača dobra. — Vprašajte pri: Labcr, Ladjan & Co, 2B Waverly Place, New York. N. Y. <3x 19—21 i * Tako glasi Matijcvo pismo. Matiji vrjamem. ker je verodc :-to-jen fant. Tudi za ime in natančen na:!ov omenjene rojakinje c mu pr ' rčno zahvaljujem. line.na in naslova seved 1 ne objav.m v koloni, ker se vseeno nisem t?rot.. katere mi ponuja. — Matija je dobro ohranjen fan-takorek^č v najboljših letih Tisto malo rrvmatizma ki si ga jc naleze! v Minnes:ti. mu je Californija najbrž tudi že pregnala. — Matija je natačno pital, tri številke je pa pozabil navesti, namreč: kokko jc stara detična gostoljubna Slovenka? Koliko denarju ima? In če nima denarja — koliko morgiča ima na svoji bogaliji? Tj so sicer navidez stranske stvari. pa utegnejo igrati včasi jako pomembno in važno vlogo. Matija je moj dober prijatelj m mi je storil že doeti dobrot. Toda ko se ženska pojavi, se med moškimi neha prijateljstvo in obvelja pradavno načelo: — Vsak zase! Zakaj me je torej Matija povabil v njenem imenu? Do tukaj sem še precej smotreno ugibal, naenkrat pa naletim na kavelj, ob katerem -ce je razbil ves moj detektivski instinkt. In to baš na prvi pomladni dan ... ADVERTISE in "Glas Naroda". •GLAS IV A R O D I' NEW YORK. FRIDAY. MARCH 21. 193« The LARGEST SLOVEN! DAILY ta U. t. A. ZAKLJUČEK LITIJSKE TRAGEDIJE PRED SODIŠČEM Zvečer ® septembra l l se Je po [prevratu. Bil je na koroški fronti, liliji razne .el gruaovit glas: "Polde , Poznejo pn vojakih v Zaječaru. od-Jeiiukax Je zaklal Rotarja!" Izka- | koder je pobegnil. Ko vojaški bezalo >e Je kmahi da je to žalostna gunec je bil nad dve leti v Logat-rmnlca Znano je bilo. da vLad-iuru za časa italijanske okupacije, med obema veliko sorvraštvo. Polde, j Ko je bila proglašena amnestija, sin pusLenih starlsev iti član dobre sc je vrnil, doslužU svoj rok in si lodkne. je za časa vojne zabredel pozneje služil kruh kot delavec. Po-na stran pota. Njegovo življenje se | r» je lani 9 septembra napočil j *«* mu vrgel blato v avto in sem zadivi dan. da nastopi Polde Jel- tal zaprt Bila sva si drugače pri-nikar svojo kazen. Je nenadoma na- j lasna Kadar sva prišla skupaj, stopila tragična peripetija krize.j sva govorila. Ves dan je Jelnikar popival, zavžil Je veliko mnofcino žganja in piva m ko : e je poprrfdn*» javil v jetniš-nict. da nastopi kazen, so mu rekli podi zvečer A zvečer Je bil Rotar mrtev. Jelmkarj* pa je rešila samomoru, le hitra zdravniška pomo*. Na da se ugotoviti, kdaj in kako je v njem doaorel sklep, da ubije »«rbe in Rotarja. Obračunaval se Je popoldne še z nekim drugim nasprotnikom. Babičem, ki gc. — Od tistega časa. ko ste bili zaradi blata obsojeni, sta bila v sovraštvu? — Ni bilo pravega sovraštva. On mene ni pogledal, jaz pa njega ne. — Kako je bilo usodnega dne? — Zjutraj sem poeno vstal. Sel sem delat na stavbo. Ob 10. dopoldne je prišel k meni orožnik Bučar ter mi rekel, da moram oditi v zapor. Odvrnil sem, naj nekoliko počaka, da uredim doma To me je j«* svoj ovadil tatvinf*. kupil je [ malo razburilo. Šel sem domov in ki.sjve esen e. ki jo Je poeneje tudi i po/edal ženi, da grem v zapor. De-rjspil in >e odšel čakat — Rotarja Obtožnica pripoveduje: jal sem ji, da mora biti tiho m ne »me nikomur povedati, kje sem. Kmalu nato sem srečal brata, ki mi je rekel: "No zdaj gremo!" Vprašal sem ga. kdo mu je povedal. De-v Cerarjevo gonilno k.er je zahte- | ^ J(? ^ ^ postal sem jez€n na val vrček ptva. Sedel je na hodnik J ^ a katerega je imel razgled na sav- "Čun je obtožene zvedel. odkod ni la pnli Rotar domov, je od.y 1 sam ski most. pa katerem je moral pri -ti Rotar iz Moscnika. GosUfriičar-kl je dejal, da mora s hodnika nekaj opazoval Obtožniec je na hodniku UVtko caaa opreaoval. dokler se ni v resnici pojavil Rotar. ki je nič hudega sluteč mimo korakal cez mu»t proti domu Tedaj je obtoženec naglo akocil v kuiunjo in pugrabd kuhinjski nož, ceš, da ga gre nabrusit. Zavil je nož v časo-pfcaU papu irt ga skril p»»i suknjič. (**itiliii dopuščale, da bi se razveselil In pozabaval brez strahu, dali pleše po-poloma po kitcncijah profesorskega zbora. LEPOTNA KONKURENCA V PARIZU Predsednik je zaključil zaslišanje obtoženca ter ugotovil, da se je po dveh mesecih preiskovalnega zapora začel zagovarjati kot danes in da je pri tem zagovoru vztrajen ostal. Zaslišanje mnogih prič. Predsednik je nato prešel k dokazovanju. Zaslišanih je bilo najprej 14 prič, neposrednih očividcev tragičnega dogodka. Gostilničarka Julij ana Cerar je drastačno povedala, kako je Jelnikar pri njej na hodniku sedel, pil pivo in zrl na most. Čez nekaj časa je planil v kuhinjo in vzel kuhinjski nož. Hčerka mi je zaklicala: "Mama! Nož je vzel!" Sla sem za nJim ven in zaklicala: "Polde, nož nazajJ" On je položil prst na usta in odbežal. Poene-je ml je ponradala hčerka, da je Polde prišel nazaj v kuhinjo. Noža ni prinesel. Ko je šel iz kuhinje v vežo. je najbrž izpii kislino. Nekaj časa je bi1 potem v gostilni. Stal je po konci, naenkrat pa se je prijel z obema rokama za glavo in se začel zvijati. Opazila nisem na njem sprva nič nenavadnega. Obtoženčev prijatelj priča Ludvik Me lin je db&rno povedal, kako sta se se šla kritičnega dne z obdolžencem ki kje rta popivala. Rekel je med drugim: " — Vedel sem. da se z Rotarjem ne razumeta, da ni med njima vse v redu. Potožil ml je nekoč: "Ta človek mi je eksistenco uničil. En-- Zvedel sem m dejanje, ko mi krat si bom vzel življenje. Via na-paznik č»tal časopis. Rekel ml ki, rodbina, oče. mati, bratje in se- takimi zločini, ki ste jih čitali v ča sopuuh Dejali ste mu tudi: Za Rotarja mi je zelo žal. Stokrat bi bilo bolje, da bi jaz žel nego Rotar. Ali ste tako govorili?. — Ne vem Se ne spominjam. Mogoče sem kaj takega govoril. Sem bil zmešan. Kdo vam Je povedal, k*J ste naredil? -1* : ,.*M K Ista po je: "Za vrača, kaj si storil?" m&M stre se psžtecu, samo jas sem ba- raba! ..." Priča jc nato povedal, kako sta tisti dan pila in kod sta hodila. Srečala sta orožnika Bučarja. ki jc Poldeta vprašal, zakaj ne gre v zapor. Odvrnil je. da bo odšel zvečer ob 7. Pozneje sta se ločila. Sam je tekel po zdravnika. Državni tožielj: — AU ste bili pijani? — Nisem bil. Je resolutno odvrnila priča. — Losova pravi, da ste bili bolj pijani nego Jelnikar. — Losova naj reče, kar hoče. — Kar pravi, mene nič ne briga. — Ali je bil obtoženec zelo pijan? — je vprašal zagovornik pričo. — Popolnoma pijan. Na očeh se mu pozna, ker postanejo vse rdeče. Držal se je "fest" kakor da ne bi bil pijan. Jaz pa ga dobro poznam, kdaj je pijan; po očeh ga poznam. Privatni uradnik Vinko Žagarje v usodnem trenutku kupoval v Viz-lerjovi trafiki cigarete. Prišel je tja Rotar Naslonil se je na podboje vrat ln pogledal v barako. Ko še je sklonil, je priskočil od zadal Jelnikar ter zamahnil z nožem v vrat. Zamahnil Je dvakrat. Po mnenju priče je bil obtoženec popolnoma pijan. Predsednk je nato zaslišal nine-v nje psihijatrov dr. Robide in drl G.tStla. Predsednik vpraša dr. Robido: — Ali gre, g. izvedenec v tem primeru za primer razstroja ali za skaljeno zavest? — Ne gre za razstroj. Po mojem mnenju, je odvrnil dr. Robida, gre za motenje zavesti. Pri obtožencu je v trenutku dejanja obstojala ta- ka miotnja zavesti, da sc svojega dejanja sploh ni zavedal. Izvedenec je mnenja, da naj se obtoženca kot nervarnega človeka internira v kakem zavodu. To smatra za potrebno zaradi njega samega. Z mnenjem dr. Robide se strinja tudi psihijater dr. O.-stl. Predsednik je nato čitai še druge spise, zlasti protokol o obdukciji pokojnega Ivana Rotarja. Zdravnika dr. Tomo Zamik in dr. Ukmar iz Litije sta na podlagi obdukcije izjavila, da je pokojni Rotar umrl nasilne smrti. Prerezana mu je bila velika žila odvodnica Ln obenem -tudi veliki živec, kakor še drugi organi. Smrt je nastopila v nekaj minutah. Vsaka zdravniška pomoč je b&la brezuspešna. Zdravnik dr. Ukmar je nudil obtožencu, ko je izpU v CerarJ£vi gostilni oetovo kislino, prvo zdravniško pomoč: Izpral mu Je želodec, nato pa.odredil njega transport v ljubljanska bolnico. •1 Državni tožitelj Vinko Lavren-čak je plediral, da se obsodi obtoženca v smislu obtodbe. Poudarjal je, da gre v tem primeru samo za eno vprašanje, ali je obtoženec dejanje storil v popolni skaljenpsti zavesti ali ne. Smatra, da se je 'dejanja zavedal, kar potrjuje tudi urackii zapis sodnika dr. Novaka. V slučaju,.da bi sodišče obtoženca oprostilo, predlaga, da se ga internira za nedoločen čas v kakem zavodu. Zastopnik prizadete rodbine Ro-tarjeve pokojnikov tacat Matico Rotar je kratko navedel vse odškod- ninske zahteve in poudarjal, da si pokojnik sploh ni pridobil velikega bogastva. Zagovorik dr. Frlan se jc v svojem zagovoru najprej spominjal procesa, ki se je vršil pred 26. leti v Gradcu, kjer so psihiatri tudi izrekli ,da jc dotlčni obtoženec storil dejanje v duševni zmedenosti. Takratni državni pravdnik sloviti dr. Am selil je pograbil za svojo kapo ln izjavil ,da umika svojo obtožbo. Prav tako bi moral danes napraviti državni tožitelj. Predlaga, da sodišče obtoženca zaradi njegove neprištevnosti in n e vrač unij 1 vosti oprosti vsake krivde. Sod b a. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata Anton Mladič ob 17.45 razglasu sodbo. Leopold Jelnikar je v smislu J 187. kriv, da je je naklepno usmrtil Ivana Rotarja in se kaznuje na 6 let težke ječe. Obenem se obsoja v povračilo stroškov družini Rotarjevi in sicer 5000 Din za pogrebne stroške in v mesečno rento za dva nepreskrbljena otroka .vsakemu po 300 Din mesečno. Kar družina zahteva več, se zavrača na civilnopravdno pot. Končno se Leopold Jelnikar obsoja na izgubo državljanskih pravic za vedno. V utemeljitvi sodbe je izjavil predsednik senata: Mnenju izvedencev, c*a je obsojeni storil dejanje v popolni nezavesti, sodišče ni moglo pritrditi. Obtoženec se je glede amnezije zagovarjal nedosledno. Pri odmeri kazni Je sodišče vpoštevalo vse obtežene oko ln osti, zlasti povratek kaznivega dejanja zoper telesno varnost in krutost dejanja. Olajševalnih okohiosti ni (bilo. Težke posledice so bile za družino, ki je izgubila svojega rednika. Jelnikar je bled a miren poslušal sodbo. —AU sprejmete kazen? — se Je predsednik obrnU k obsojencu, — Imam še čas se premisUti! — je bil obsojencev odgovor. Branitelj: — Prijavljam priziv zaradi previsoke kazni in revizijo zaradi izreka o krivdi. — Polde! Pritoži se! Jaz ostanem tvoj prijatelj do groba, se je od Jelnikarja poslavljal njegov tovariš Melin .... Ob 18. je bila razprava zaključena. Razkošni hotel "Palais d'Orsav" v Parizu je nudil šest dni zavetišče 19 kraljicam lepote. Hotel tvori stavbno celoto s kolodvorom d'Or-say, stoječem na levem bregu Seine nasproti ToulUerij in Louvra. Za lepotice je vladalo v Parizu veliko zanimanje, v hotelu so se zbiraU no. vinarji in fotografi ln od Jutra do večera je pel telefon. Da bi se ev-rojske lepotice ne dolgočasile, so jim priredil več recepcij in banketov. na katerih se Je zbrala elita pariške družbe. Družabni dogodek prve vrste je bil ples "des petitis Uts blancs" v Operi, katerega magnet so bile seveda evropske lepotice. Po srebrnem mostu na odru so šle druga za drugo, občinstvo je pa občudovalo njihove čare. Približala se Je sreda 6. februarja. Oživeli so redakclnjski prostori pariškega dnevnika "Le Journal" v rue RicheUeu bUzu bulvarja des Italiens. V dopoldanskih urah ro se zbrale v slavnostni dvorani vse evropske lepotice v spremstvu svojih kavalirjev in novinarjev. Množica radovednežev je čakala pred uredniškim poslopjem, da zve ?a izid lepotne konkurence. V razsodišču Je bilo 12 umetnikov, večinoma slikarjev. Samo štiri države >0 poslale kot svoje sodnike kiparje. Mimo 12 umetnikov so morale torej vse evropske lepotice druga za drugo. V poštev je prihajala lepota obraza, postava in celoten vtis. Najprej se je predstavila razsodi šču vseh 19 kandidatk skupaj. Vse so bile v večernih toaletah. Potem so pozvali dražestne zastopnice evropskih narodov, naj stopijo v abecednem redu pred stroge sodnike. — AU nam izvoli Poljska pokazati svoja meča? — Hvala, gospodična. — AIo bi mogli videti krasne zoboke Turčije? Priprave so trajale dokaj do!pr>, a sodniki so si ta čas beležUi svoje vtise. In zopet se je ponovila Vii procedura. Približala se je odločitev. Po kratkem tajnem posvetovanju je padla odločitev in Grkinja Alice Diplarakon Je dobila prvi poljub slave od francoskega mojstra A. Besnarda. Pred poslopjem zbrana množica radovednežev Je kmalu zvedela, da je zmagala Grknja in ovacije niso utihnUe, dokler nova grška kraljice lepote ni stopila na balkon, da so jo ljudje videli. Pozdravili so jo tako, kakor pozdravljajo množice samo pravo kraljico. Na izid lepotne konkurence je vplivala nedvomno tudi toaleta. Evropske lepotice so tekmovale v krasnih oblekah, toda najlepša je bila s srebrom tkana in za dragulji okrašena obleka atenske Venere AUce Diplarakon. BREZPLAČNI PODI. BOARD OF EDUCATION bud! brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasi te se za pojasnila v ljudski ftsli ttv. tt. East 41* cesta v petek cjtftraj od lt. ds 12^ soba 4tv. SM, aH pa v pondeljek is sredo ok S. «0 3*, soka 413. 1» * • '» i i£ M s moor NRW YORK, nm>CT, march 2i, nm The LWiEST SLOVSft* OAHt 1» ^.'S. A. ROUCNE KNJIGE MOLrryENiKi KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York * l IGRE * I RAZNE POVEStI IN ROMANI MOLITVENIKI: Mart* VvhuMi V plailMJ Zf t-SJiCO ............ -NO v fiu.> i>U'uu ..............1-Wt V UMljl* ff/.JUO ............ L3w V flllti UHUJ4 VVJUiUU ........ 1-Tu Kajxiti ctMMfi: v [itHtu.«. vrzsn« ..................1 v fiiiD {4«tmt n-auo ........ 11" V ll vrzanu ........ ISO Ktiokii i>rra V J»lHt|l<» Vezihn ............ .Ml v ffiuM man« ............ 1.29 ▼ DIM UMije ......... .... l.CXi Hrvatski molitveniki: I'tjrba NttfHI. ricn vr*. uiijfitirj^ ..... .....L— ......1,6(1 Nam Ifwgu » mir ljudmi, fina tux 1.50 rttjflnejš ..*»•» ..............1.61» Zmicrf »rbc>ki, v platno ...... R0 fiua wf .................... 1. Virttar. najfiowj*« ves ..........1.60 Angleški molitveniki: (a mladino) Child** l'm> »rbeok: v tnrviikt« platni«-«? vrzano t Ik lo koat Texa«0 ....... Kry of Heaven: v usujv vezano .......... v najfinejše usuje vezano , u 1 ** hovnik. itd. ................ l-ov na ženo (rotuau) ... j Liit ifer (romanj ........ .Marjetica ............... | .Moje iirljenje ........... Lord .............. Zdravje mladine ................j ,5 .Miljonar brez denarja ... Zdrsi je in bole/en v domači hiši. jMa,° "vljenje ......... ' „ j Stezosledec ...... *** j Šopek Samotnrke •SO .Sveta no* ...... .1— Svetlobe in 34 Slike (Mcško) .75 H AKESPEARE VA DELA: .80 .15 .S3 .64 .4« 34 .35 .ts 34 .75 134 34 .30 JtO .50 .35 .35 .35 1— .30 .35 .30 L-a .60 J zv............... Znano*! in vera Vel»er) RAZNE POVESTI in BOMANI: Amerika, povsod dobro, doana 1.2« j j 511; Mar on, k rSča n skl uona ....... deček ia LAba- 35 Mladih zanikeruedEov lastni iivo- topis ........................ Mlinarjev Janez ................ >1 u solino ...................... i Mrtvi Gostač .75 M .40 .35 najbolje ........................45 Mali Klatež .....................70 Agitator (Kersniki broi. .. Andrej ilofer............... Arsene Lupin .............. Iteneška vedeievalka ....... Itelgrajski biser ........... lieii meresen .............. Bele noči, mali junak ...... Italkansko-Turška vojska .. IfalUan*' a vojska, s slikami Boj in ...naga. povest ..... Blagajna Velitrrga vojvode . Boy, roman ............... Burska vojska............. Beatin dnevnik ........... Božični darovi ............. Božja pot na Šmarno soro Božja pot na Bledu ....... .50 25 35 .80 Mesija 30 Malenkosti (Ivan Albrecbt) .60 Mlada ljubezen ............ .35 .. 35 Mladim srrem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 60 ' Misterija. roman . Morski ra/lMtjnk .. Na različnih potih .80 .CO ...L— .. .25 .. .40 Notarjv nos, humoreska Machbet, trdo toz. ......... ' broširano................ 01 belo ...................... Sen Kresne noči .............. SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albreebt) Ranjena gruda, ivzirna invest, 104 str., broširano .................... St. '1. (Budo Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 str., broS... St. (Ivan R-izuian) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 103 strani .................... Št. 4. (C vel ko dolar) Poletne klasje, izbrane pesnil, 15*4 str., broširauo ....................- M .70 .70 .35 30 ... Narod, ki izmira ... ..... Naša vas. II. del, D povesti rn ^ika, trdo vez. ---- Naša leta, trd. vez........ broširano .............. .30 » s. JO .74 M .44 Cankar: (>rešuik Lcnard, brofi. Mimo žitljenia ..... Mrtvo mesto ....... Romantične duše —. Cvetke .................... 4'esar Jožef II............ t'vrti na Boro grajska ....... farotnira .................. Čebelica ................. Črtice Iz iiiljenja na kmetih .20 Na Indijskih otokih ............ 30 Na«i ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovir^.......35 .70 Nihilist ........................ <44 H4 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln *Gl> strahote z bo„*nih pohodov blvše-| ga slovenskega j>olka ........134 *** Novo življenje .3« 30 .60 Ob 50 letnici Dr. Janeza K. Kraka .25 .35 Onkraj pragozda (Fran M ileitis ki > Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice L, TI strani. broširano ................ Št. 0. (Novakt ljubosumnost .. St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., bros........... .3 30 .25 .30 .35 6t. 54. V metežu................L—Veronika Iteseniška, trda vez ....136 St. 55. N—Hijen ibolnik ...... 30 Za križ In svobodo, Igrukaž v 5. St. 50. Te in onkraj feotl?.....30 dejanjih ...................... Ji št. 57. Tarzanov a mladost, ( tnl. vez.................1.20 Ljudski odor: Štev. 58. Glad (Hamsun I .... J»0 j St. 5H. (Dostojevski! Zapiski iz | 1 ZT- Tihotapec. 5. dej« a J.....d mrtvega dom*. I. del ..........1.— "* Po 12 4 dejanja .. .60 Ster. 00. (DostojevskiI Zapiski iz 'Zbirka ljudskih iger: mrtvega doma, 11. del ........L— mmah «or» ..................1— i.X snopič. Mlin pod zemljo, 8v. Si. 01. (Golar) Bratje in sestre .75 ..Neža, Sanjo ................. Št. GJ. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .9« 13. su(«pič. Vestalka. Smrt Marije Šl. t«. Idi jot, II. del .......... 30 devire, Marijin otrok ........ St. Ot. Idi jot. III. del.......... 3(1 11. fnopio. Sv. Boštjan. Junaška Štev. 05. ldijot, IV. del .......»0 deklica. Materin blazosiov ____ Vsi 4 deli ..............3.25.15. Miopič. Turki pred Dunajem, Št. 00. Kamela, skozi uho iivan- Fabjola in Neža ............ Go .31 XumIm pesmi za mladino (Žl- ruTDik) 3 sreskl skupaj ........ šla« črk. zbirka tel »k i h pesmi — (Medved) .................... .25 Vojaške narodne pesmi (Kuel) .. 30 Narodne vojaške (Ferjsnčič) .. .30 (Pregelj) .....................1— Lira. srednješolska, 2. zvezka skupaj ...........................2.- Troglasjii mladinski zbori: ilešani in moški zbori, (AJju4» — X zvezek: l'salm 11S; Ti veselo I»«»j; Na dan; ldvna inč....... '>. zvezt-k: Job; V mraku; Dneva naui prijieljl žar; Z vencem leni oveueam slavo; Triglav ...... •L zvezek: Opudnltt k vi»»Uu; Svo^ ta iioč; Stražniki; U valite Gospoda; <»lH-ulki; Geslo ....... T, zver. e k: Sla v iN-k ; Zitostall ptič; llomorodna lskrt«a; l'ri svadbl; l'ri mrtvaškem sprevmlu; rt; Prijatelji ln m-u-ca (mešan zbor t; Stoji, solnčiee ft< j; Kmttskl hiši ............ .44 .44 .44 .44 CERKVENE PESMI: ke, veseloigra .45 Siovemkl pisatelji IL zv. • Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, tr- tire ,••...•....,.••.,.....•. 234 snopič. Sv. Just; Ljnbezen Marijinega otroka .............. *** Domači glasi, l"erkv«>ue jusml za UKšin zbor ....................L— 30 12. Taut um Krgo. (Premrli Slovenski pisatelji IV. zr. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgnbljeoi bog, Pomlad ............ TiK za fronto ......... Tatič. < lievk). trO. vez. Tri indijanske povesti . Tunel, s ]«-smi tin 0«st svetnl- ... .1.25 1 k<»m. i Premrl 1 ................ ... .44 io obhajilnih iu 2 v čast presv. Sr- pg ! cu Jezusovemu. lUrurni ...... j-^J.Mlssa in bonorem St. Joseph! ....135 ... .10 (Popaebnik) .................. Kyrte .......................... K •.vrlemu Ke^ujemu telesu — 34 34 .44 33 .40 .60 f Foersler i Tisoč in ena noč t ltai»e) vez. mala izdaja ... Slutite (Albreht) bros...... jI_'Pohorske poti (Glaser) broš. .44 .64 Štev. 8. Akt. štev. 113...........75 St. fl. (t'niv. prof. dr. Franc Welter.) Problemi sodobno filozofije, S17 straJii, brus.......— .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teruoue, riljjefnu karikatura in minulosti, 55 str., brus. ........ 35 ..... .80 Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 j ŠL 11. (Pove! Golia > Peterčkove -25 mehko vezana...... 30 poslednje sanje, božična povest •35 I v 4 .slikah, 84 str., broš....... Pasti in zanki ................ .25 j Pater Kajetan ..................L— J Št. 12. (Fran Mileinski) Mogočni spisal Milčluskl .......... . .60 Pingvinski otok .................40j prstan, narodna pravljica v 4. Darovana. zgmluvLnaka poveš .. 30 Povest e sedmih ebe&enih ...... 3« dejanjih, 1>1 str., broš.......... Drobiž, in razne povesti Dekle Miza .....................4« Pravica kladiva Dalmatinske povesti ............ Dolga roka .................... De (Htrida in Bitolja .......... Doli z orožjem ................ Ikon Ki Mit iz I ji Manhe.......... Dve sliki. — Njiva, Starka — (Mečko) .................... Devica Orleanska .............. Duho\m boj ................... Dedek je pravil: Marinka in »kra- tf*l JČ lil • M • • ■ s • .35 Pabirki iz Roža (Albreeht) -5« Pariški zlatar ............. •74 Prihajač, novest .......... 30 .44 Požigalec ...... Povesti (Kuharj 34 .25 35 .4« .25 .60 Abecednik iJsvemki ............ Aitgi* -4%o •Jotrnsko berilo ......... (Dr. Kernl Angleško nbtv. in »tov. aagL slovar Amerika in AmerikanH (Trunk) ..! Angelj^ka *4ttik« ali nauk kaka «e naj streže k sv. maši.......... -10 Boj »al. J ji rim bolrzmm ...... .75 Cerkniško jezero .................1-2 Itn— H Žitimcdravnik, trd. ves. ..1.44 Dsinaei tirtnsedravnik. brwJL ....135 IMmo zdravnik po Knaipu: t ni« vea. ....... ....... ..1 j® , .... ., , __ r,r.. Jraoo ....................1.25 »HjCkl ........................ Pri gtrScn ...................... .60 l«esmi, 112 str., broš. ELuabeta ...................... 35 Prst božji .................... 34 Povesti. |esini v prozi < Ilaudelalre) trdo vezano.................. L— i Št. 13. (V. 5L Garšin) Nadečda Nikolajev na, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broš, ........ Št. 14. (Dr. Kari Fngliš) Denar, narodno-gosjiodarski spis, i»oslo-venii dr. Albin Dgria, 2^6 str., bro.$.......................... .35 .30 .30 Tisoč in ena noč I. zvezek............. II..................... 111..................... KNJIG F SKCPAJ____ t'ra z angeli ............... V robstvu (Matičič) ......... V gorskem zakotju ........ V oklopnjaku okrog sveta. 1. 2. del .................. (Oton Zupančič: ----l.'l0 Ciciban, trd. vez............. ----,-4u| Sto usank ................... ....i. yy I ...$/».1.» y xarje Vidove, trd. vez ....... ,....1.20 Vijolica. Pesmi za mladost .... , Zvončki. Zt>irka i»esnij za sloven- ■.....^ sko mladino. Trdo vezano .... del .90 Zlatorog. pravljice, trda vez---- '(•D Slovenska uurodna lirika ...... NOTE ZA CITEE: .50j Buri pridejo, korarnl«*a ... ,50' .23 .90 NOTE ZA TAMBUEICE: .60 Slovenske narodno pesmi za tarnbu- raški zbor in petje. < Hajuk > ..1.30 Bom šel na planince. 1'odpuri slov. tiar. (K'snii. (Bujuk) .......... 1.— Na Gorenjskem je Tletno ........ Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Vojska na Turškem ............ .60 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (VValdova). broš..........35 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 130 J Vojni, mir ali poganstvo, L zv... V pustiv je šla, III. zv ...... Vrtnar, (Itabindraaath Tagore), trdo vezano ................ broširano .................. Vojska na tt%«kauu, s slikami .. j PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIK .35 (l*nv«"ie» Klavirski album ..... (1'avčič? Slovenska koračnica .. (Adamič > Tri hklao ........ -iif (Premeri) Tri skladln? ........ 60 I <1,;,riua^ iiflu Ljubljana, valček (Parma) Pozdniv Gorenjskej, valček ................ Volk spokornik in druge povesti 1.- Trdu vezano _............... Vale t in Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu ...... Vodnikova pratika 1. 1027.... Vodnikova pratika 1. 1928 .... Vodniki in preporoki ........ Vladka in Metka ............ Zmisel smrti ................ Zadnj% dnevi nesrečnega kralja Za k nt bom. povest .......... Zadnjp kmečka vojska........ Zadnja pravda, bros. ........ Zgodovina o nevidnem človeku Zmaj iz Bosne .............. Zlatarjevo zlato .............. .1.25 .30 .90 .60 .50 J j RAZGLEDNICE: I Neu-jorške. Različne, dm-at.....44 .75' Velikonočne, božične in novoletne .:;U «iu'-at: ...........................44 .50 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 30 Narodna noša, ducat .............44 .rtU, iMisamezue IM» ................ .43 — PKOROKOVALNE KARTE — $1.— NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM; ZEMLJEVIDI* KLAVIRJA 'Z'* i . , . ., , Zemljepisni Atlas Jugoslatija____1.S4 .;»0 Album slov. narodnih pesmi stenski zemljevid Sluvrnlje ?!„ moč- ->0 (Prelovec) .................................SO "JJjšest narodnih pesmi (Prelovec) .80, niin papirju s platnenelmi pn-gl-............................734 301 Življenje slov. trpina. Izbrani ndsl ,C0 Pesmarica moških zborov .6O1 (Balatka) ................................ .351 '11 MEŠANI In MOŠKI ZBOR ..»0 Priložnostne pesmi (Oraml ... [70, Slovenski akordi (Adamič): yO ..I. zvezek .................. II. zvezek .................. i Pomladanski odmevi, I. in II. zv 1.— . 1.10 34 Plat 1 Po strani klobuk .44 Alešovec, 3. zv. akupaj f , IT,' .75, .45 Zemljevid Jugoslavije .......... 34 Zemljevid; Sloventiko dežele ln—. Istra ........................ 34 Tokrajni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................M Slovenske Gorice, dravsko otuj- skopolje ............................34 ljubljanske in mariborske oblasti .30 Št. 15. Edmond in Jules de Gen 10 court, Renee 51aui*eriu..........40 Zvesti sin, po -35|Št, (Janka Saui>i't Življenje, Hoanari »rt 1. 1 «w*pwdn j •»( ............... llltri rsCtinae .............. Jufwtouj*. M' lik 1. zvezek 2. tvesek. 1 2 Mit>|4č . KMarstto thkaiirkjr) 134 Fabijoia ali rrrkev v Katakombah .43 ^ ^^ ^ ]rsfce JaIiajftke do_ 1.20 Fran Baron Trrnk ■75 Filozofska zgodba ............ .130 p-ra Dtavslo .................. ,1.84 (ŠHzdovnik (2 zvezka > ........ __2 no (iwfHdarira m«4S ............. i^".^r^-Uuka . ... 34 ****** ^nu^;..... Kaiica o lepem t^enj^ lJub^ial *♦ * tu k. ...............1— Grška Mjtologlja ............. Kratka zgodovina »ovenrev, Hrva- »•usarji ...................... IM in Srbov -3* Kak« so postane državljan Z. D 35 Kak« se podane asaeriškl državljan .15 Knjiga s dsiitajnem tedenj« .... 34 Kat. Katekizem ................ 34 liberalizem .................... 34 Mtotrrtja in enorzija ............135 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mtadetnrem, I- sv............... 3« Mladtvn«rem. II. sv............. 34 . . (oba zvezka skupaj 34) rwt»« ......................1^— .1.44 NnIMJte sSm. Kuharica, 068 str. |ep«» vez, (Kalisfek) ..........8.— Nasveti ca hiš« in dsm. trd. ves. L— dobo .35 fo gorah bi Naše geta s slikami. Navodila sa •poscavar.Je tržitaib ia strupenih ..........................1.44 Nem*čh»a bres cčitetja: I. del .....................4M 34 2 det ...................... 34 Noamks idAvensk« Največji sptM«vnik ljubavnih in drugih pisem ................. -*5 Htovemdi« nemški slovar.........1— BJsčen bet«« .................. 34 Obrtn« knjigovodstvo ............234 Peeotniuai tv«. trd ves. ........1.84 Pervinšsarstv«, broš. ............134 vos................78 Dr. M. Rus ........L— .............. j8S Hadzi Murat (Tolstoj) ........ MvAtlerjev .................. Iludi časi. Blage duie, veseloigra Helena (K metovs » ............ Hudo Brezdn« (II. sv.} ........ Humoreske, Groteske to Sptlra, vezano ..................... broširano .................. .1.24 ...40 .25 .64 1.— .78 .44 34 .75 .44 38 .1.— Pel Ilira vipavca .. Poslednji Mehikanec Pravljire H. Majar St. 17. (Pros^wr Marimee) Verne duše v vicah, i>«»vest, prevel Mlr- ... 34 ko Pretnar, 80 str............. JI Št. IH. (Jarosl. Vrvhlick.vi Opo-roka lnkovškega graj^čaka, veseli loigra v enem dejanju, ftoslovenll .45 30 Zlatokopi ............. Ženini naše Koprnele Predt ržani, Prahm ln niki v gramofona .. 34 3S čebelico Hale. trte vea...L— Ptice seli vim, trda ves.......... 75 Pred nevihto .................. 38 nri papeža................. Iz dežele potresov ...............75 Izlet g. Hrončka................1.24 .44 34 1.64 34 .75 34 34 34 Jutri (Strug) trd. v............. .75 bro& ....................... 34 Izbrani spisi dr. H. Dolenca Is tajnosti pri rode.......... Iz modernega sveta, trdo vez. Igračk«, bro&irano ......... Igralec * * %«s * a e««•«««««•»o•< Jaghje ..................... Janko in Metka (za otroke) Zmagovač, I*raslike in 1. zvezek 2. s rezek (KoSutnlk) «••■•«•••0» A0 .44 34 34 34 35 .34 34 Preganjanje Indijanskih J&V «•«•«• « o «««« a •••«•••••« • Jf® Potop, I. zv. ....................3.— Potop, II. z v....................3.— (Oba zvezka skupaj) ..........534 Popotniki Poznava Pirhi ... Povodenj Praški Prisega Huron skega glararia Prvič Pofiolna izdaja vaoh jO svezkov, lepo vezanih ..................14.— seedev sin. bro& .............. .44 4. zvezek: Dr. Zeber — Tngomer broširano ...............4.. .75 Juan M i serija (Povesti lz Spnaskegs življenjs .....................68 Kako sem se jaz likal (AleSovec) I. svesek _........ 34 Razkrinkani Habsburžani Rinaldo dr. Fr. Bradač. 47 str., brod. .- 38 St. 1». (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v jte-tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra., broS. ...... 34 Št. JO. (Jul. Zejrer) Gsmpiči in Komurasaki. jai>onski roman, la češčino prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi..............48 Št. 21. (Fridolin Žolna } Dvanajst kratkočasnih zgodbir, IT., 73 str. broS. ........................ .25 &t. 22. (Tolstoj) Kreutzsrjeva____ sonato ........................44 Št. 'Si. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., broširano .................... 34 Št. 24. (R L. Bulwer» Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str., broš. ........................ 34 ŠL 125. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... 34 Št. 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ........................ 35 Rabins«« (Cm see) Revolucija an treh si .78 30 Rdeča hi Rdeča megla ' Rdoča kokarda (Alešovec 1 II. sv. . Kako sem se Jas Hkal (Aleiovec) III. trt Korejska brata, povest ls mlsljo- nov v Koreji .............. «•••««••« ««o«««««» prt kralJM gosji Kaj os Jo Markam 30, (Bar) trd. tod, SstdU 01 vjMj^I Soctm kOT 1 »*#*«««««oo«««*a««»4 CaIhm In smiM OVKIBCV HI BCVSCw «0 Skozi Hm todu« .......... Sanjska knjiga, mala 38 .701 .1.25 .44 ...75 35 Zmote in konec gdč. Pavle . Zlato vati ................. Zbirka narodnih pripovedk: X* (li?! »«••*•«•• no« •*•««*•« ..1.541 T?ak .................... Ameriška slovenska lira (Ilolmar) 1.— Orlovske himne (Vod*-pivect ----1.20 10 moških ir< mešanih zborov — (AdamiCi .................. »45 .20 .45 .45 .50 .40 Siirka narodnih pripovedk: II. del ........................46 Znamenje Štirih (Doyle) ....... 30 Zgodovinsko anekdote .......... 30 Z ognjem ln mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. in II. zvezek I.— Zgodbe Napoleonovega h u zarja .. .60 Zgodbe zdravnika Mnsnika.......70 Zvestoba do groba ..............1.50 Zlati pantor ....................!MI Železna cesto .................. - L25 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L XT. Vojnomlr ali poganstvo____ 35 PolMwjr. Kozjak .............. Oljska kotlina. Spodnje sloven* sko posavje .................. P rebrn u rje in Medumurje .... Kamniške planine, Gorrnjska ravnina in ljubljansko polje .. Canada ,34 .34 .34 .44 L14 valjem 1914.18...............135 -50 27. (Fran Erjavec) Brezpo--84 solnost in problemi skrbstva za -66 brezposelne. 80 str., broS....... .35 Št 29. Tarzan sin epic....... 34 Tarzan sin opice, tr. vez. ...134 Št. 31. Kaka raka.............. 35 SL 32. Živeti .................. 35 ŠL 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vaj—--na s Jugurto, poslov. Art. Dokler, 123 strani, brofi. .......... 34 ŠL 36. (Ksaver Mefiko) Listki, 144 strani .................. .65 ŠL 37. Domače živali.......... 3« 75 ■ št. Tarzan in svet •®5jfctev. 39. La Boh trnu .......... 34 -54, Št. 46. Magda .44 ■«• Sl 47. BCsterlJ dote............1.— -••1 Štev. 48. Tmransse finU _____ 34 V* Ster. 40. Tailansi tin ........ 34 Št. 44». Tarzan«« sin, trd ves .... 134 št. GO. Sifts Ike Graje ..........134 fit. 8L Ster. bela* ia t. sv. Hode brendno ...........35 3. sr. Vesele povesti............ 35 4. vz. Povesti ln slike.......... 35 5. zv. Študent naj be. N'a4 vsakdani! kmh...................... 35 SPISI ZA. MLADIKO: 'gangd 2. sv. trdo veeano. pripovedke ln pesmi ........................ 34 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po-T6itl ««••••••*«**••«••««•«••• JM 4. sr. trdo vezana Vsebuje 8. po-▼osti. •••«•••■••••••«•••«••»»0 -50 5. sv. trdo vezano. Vinski brat .. 34 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- MOŠKI ZBOR Trije moški zbori tPavčiC) ^ Izdala Glasbena Matica ........ Narodna nagrobnira (PavMO .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. SAMOSPEVI: Š tir j i samospevi, 1*1 a Ia Glasbena Matica ...................... Združenih držat, veliki .........40 Mali ..........................18 .40 Nova Evropa 36 .35 Alabama, Arkansas. Arizona, .15 Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing- i . ton, Wyoming, vsaki po ...... 38 Zmljevidi: v .. ._. . *«» - Illinois. Pennsylvania, !kuaoeie N*4i t*"1*1 ..................... -50 ta, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .........................44 Velika stenska mapa Evropa ....2.— MEŠANI ZBORI: Planinske. II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbe- j - na Matica ....................45 _ .... , _ Naročilom 39 priLot*i% denar, bo- RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. » a<*<»>™> Mon^y Order ali NJEM: postne znamke po 1 ah 2 centa. C§ Domovini, (Foesten .............A% pošljete gotovino, rekomondirajt* ' pismo. Izdala Glasbena Matica Gorsko cvetlice (Laharnar) Četvero Ln petero raznih glasov .... Jaz bi rad radečih roi, mofikl zbor z bariton solom ln priredbo za dvo9pev ...................... V pepelnični noči (Battner), kan-tanta za suU. zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica ...... Dve pesmi (Prelovec), za moAkl zbor in bariton solo............ Kupi e ti (G rum). Učeni Mihec.— .45 Ne naročajte knjig, katerih ni 9 ceniku. ) ^20 Knjige pošiljamo poštnine prosto .75! 30 TestI .......................... •50| ».Kranjske šege ln navade, Ne- I zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.—! IGEE' jKupIeta Kosa Muca (Parma) .....46 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hobad ...230 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSfC) L. 2., In 3. zv. skupsj ...................1.— trgovec. Igrokaa v 8. dejanj .66 Cjrran da Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ....a..................... L70 drama v 4. dej............60 Semenj t BJchmondu, 4 dejanja ...................... 30 Oh vojski. Igrokaa v Otirih slikah 30 Tto&sre saj ne na MiklavSev Te- [št čer 3Hadlnska igra m petjem t Šr. la. Što čutiš, Srbine tužni a dejanjll* .................. 36 Št. 2. Vinjaki Frenkopan .... K. C 3L drama v 3 dejanjih s pred- Št. 10. Na Igro, {čepek), res. .......... .48 šl 11. Zvečer ; 6. dejanj, trda Tesana .. ,75 šl 12. Vasov^ee .............. .15 1. MALE PESMARICE: Srbske narodne himne 13; .15: .15} .15| .151 "GLAS NARODA" 216 W, 18. St., New .York PRAV VSAKDO — kdor kaj išče? kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI ^"GUb N a r o S a12 «t* ti A • m A ft U B A* NEW TOM, PftlDAT. MARCH 21, tNt UMOV TELEFONSKA LJUBEZEN Kako pa Ni mu tk uma. da bi t etati m»ao > ncer-»i^a prijatelja žalosten obraz'' — več rad. je ed-i, za katerega bi J> Bergnerjeva. ^esie to? mar zame Niti ta.-" me poklical po telefonu' Saj je čisto jai»o' — Zkdntrp argumenta nisem tno-v 1 odbiti Da nima časa klicati po tf lefr;iu na da ... Spomladi sem Jo srečai. Njene < .mii*aj»UeUw oci so svetile, kretnje »o bile neine, neeaveden smehljaj ji je igral okoli ust V,e v redu.. — ie vzkliknili: Srečna s«m Ljubi me. O. kako mr ljubi! Trenutno Ra ni v Berlina. na uopustu je v Buclihu zu Tako? V B^-hholzu Prulo Jna dan. da je bil pozimi bo'.an. in mi zaradi tega m mojel telefonirati. Zato pa kliče zdaj vsako dna cim sc zbudim. Vcasi tele-j Zavrnila me jc zaničljivo: — To ara celo dvakrat ob nedeljah« je vendar Karel. Tisti ki sem vam k ar tnkrat. j govorila o njem. je čisto navaden | slepar. — Kako to? — Prišlo je na dan. da sploh ni bil v Buchholzu, kakor sem mislila, ampak nekje čisto drugje. To js vendar tukaj, či«to blizu Berlina. ne na jugu in teiefonski razgovor odtam stane samo deset pfenigov. Veliko junaštvo porabiti i za telefon vsak dan groš! In ob Nekcua .esenskega večera sem jc | nedeljah dvakrat toliko. Takšen zopet videl pri vhodu v neki kino.; stiskač! Spremljal jo je lep mladenič. Za-j In čisto natilioma je pristavila: &cp?-tal sem ji v uho: — Zares lep | — Karel mi je obljubil, da mi bo fant! — Zelo me veseli! telefoniral iz Pariza! fci pa ta na pa tel Za No. to je pa lepo. Kje pa ie, Buchholz? — Nrkje doli daleč i jugu V Breisgauu mislim. To! vem čisto natančno, da stane rfon 'ki klic od tam tri marke, j tri minute' V soboto sva go-1 v o ril a tri in dvajset minut! V četrtek osemnajst. In tako je vsak dan O, kako me ima rad! DRAGOCENE RUDE Dr. med. ALFRED FROEUCH: VPLIV DUŠEVNIH DOGODKOV NA DELOVANJE ŽELODCA siccr zdravih odraslih ljudeh, če prehlastno jed^ al; čc jim je želodec že 1*1 poln. Tako povrnjeno hiano. ki se je deloma že izpreme-nila v tekoc.no. elcvek navadno izpljune ali pa tudi še enkiat po-goltne. Cela vrsta ljudi pa p^golt- S Vpliv duševnih dogodkov na de- krat ugotove tudi pri resničnih in j *le Povrnjeno želodino vsebina še- j le vanje ne samo želodca, nego tu- hudih organskih želodčnih ohole- le P^tem. ko so jo nekaj časa na I O OBEDIH IN VEČERJIH di malcne vseh crgancv je zelo vc- njih. lik. Strah In užaljenje se :dražata Nervozna, veamoma iz duševne-v zelo določnih neprijetnih občut- ga nerazpouoženja nastala bolezen-jih v okolici &rca, v območju tre- ska gibanja v želodcu se pojavijo \ bujodh ciganov pa je pred vsem ve i oblikah: kot tljuvanje. vzdigo-žcl^dec, k. je pri mne^ih ljudeh, \anje jedi, prežvekovanje in kol prav pccebno pa še pri zelo občut- krčevita skrčenja p-sanieznih deljivih nervoznih 'ju de h pe»o3t; zr- / želodca. duše. Notranji pojav, nenavad- Kc jc znameniti francoski učena t'olu ja £C rada cirežajo na že- rjak Brcwn-Scquard, ki jo prvi iz-lcdcu. ki ga nevejirek v nekem po- na sebi urpeZnc pxnlajevahie glcdu dela cd^cvemeg- za celo- ; perkusc z živalskimi moškimi spol-k-pno prebavo, fv.arej.*: zfn/aiki • n'mi i-Iezaxi, ponov.1 packuse r £;r:rili o "sili misli, katerim je Rčaumu..ja, izumitelja p > njrm p:dvižtna kem ja želodca". To vc- imenovanega toplomera, in Srsallan lja samo za človeka in žival. Tre- ran'j? be dobivanje želodčnega sa-t .\ je samo. da pokažeš psu mačko, ka. s tem da jc večkrat zapercd pa- pa bo- zaradi duševnega razburjenja, pri pegkdu na smrtnega sovražnika takoj prestalo izločevanje želodčnega soka. V frankfurt-skeni zaioskem vrtu so nekoč morali raaijenega leva brez splošne narkoze operirati na šapi ter so ga v ta nameri zvezali v kletki. Razjarjena iii raztosotacia zver, ki jc na- gcltnil na nitki vissrra ma jhne ga-blco, so sc mu t. po.kusi izprva brrz vsakrčn h ncprilk pa~rcriii. P"~ncjc pa se mu jc začelo čedalje br'.i upirati: pri vakem pa ku>u lc gobico izbljuval. Od takrat jc učenje k jel bljuvati tu:!: pri už.va-nju navadne hrane. Pri trm primeru jc p "Of. v bljuvanja pri>cl v taka j novo prežvekovali in prežvceeli. Prežvekovanje je pri človeku izra-Lo nezdrav pojav, med tem ko j»* - kakor znano — pr* nekaterih živalih del prebave. Neki zdravnik .z 18. stoletja je zat mislil, da zapeljuje k posnemanju pogost pa-na prežvekuj eče kiavc Težnja ze p lcn^njcm vsi :ako igra noko vlogo. Tako sta na primer dva ta, začela prežvekovali, ko sta io j la prežvekujejo pestunje: pj-tem ke sta j'mi jo roditelja nadomestila z druge. zdravo pestunjo, sta take j zavrgla grdo navado. Tudi iz studa in bljuvalnega draženja ufgne nastati prežvekova i ji. Neki mež, k ie na tem tipel. je per/cdal, ci p.av dobro pomni, ka-k je s št:riml lc. . c': "1 na lato Res velja platina za vred, ki sla siccr po produkciji pr-jdni trdovratno branila vsake »ra- j predmeta želode enkrat začutila, da jc brez moči, j" Ivir*. t'r. da se je tudi eb sa ni pri-začela bi ju vali in se je poleni vet ;;~Lnc;li bljuvanje povnoi-ajočega uprl uživanju kovino, ki je tri do štirikrat draž- \ vi za Južno Afriko. Zcdinjene dr-j n ;a kljub temu je zlato in bu tudi žavc Severne Amerike so pridobi-ratro iz Burhholza. na-i ostalo prva in prava dragocena ko- j vale zlato v Coloradu in Kaliforni- vina, ker platma je le preveč red- j ji. danes ga kopljejo sami iz Skal-— - ku da bi mogla služiti za sredstvo i natega gorovja in v mrzli Aljaski. ČlOVEK V PROSTEM ČASU ZuiclumiirlraJU razvoj nase do- t be je pavssroeil. da pridobiva pro- j rti cas v na-protju z delovnim ča- j -oni vediiJ večji pomen. To se pra- : vi: pro Ai ca>. kolJoir razpolagamo j i njim za izoblikovanje o- ebnosli. j cas kol ravnovesje proti preveliki m: hanrzaciji dela in delovnega časa. Ce nam gre zares za človeško družbo, moramo stremeti za tem, da p »pravimo napake, ki imajo svoj iz\\r v mehaničnem razvoju in napredku. Tako dobi prosti čas ve-l.ko važnost za naš celotni razvoj. Kako naj torej izkoristimo pro-čas? prav zaprav ima moralno pravico do prostega časa sam i oni. ki ga pravilno uporablja. Prosti čas naj bi m razdelil v tri skupine: od-p^-itek p> delu. potem veselje in zabava ter končno Izobrazba tako s stališča telesa kakor duha. Meo telesno iii duhovno izobrazbo mo-i i biti pravo razmerje. Kar sr tiče stremljenja pa lzo-bra b.. je naša doba ustvarila sicer mnogo dobrega, toda pri vsem ; vaje m napredku je mnogo pripomogla k zmanjšanju človeške oseb-iH-ti. V prottem času in s pomoč-; > n»pr»v je treba gojiti predvsem p : bno nadarjeno!, ki jo čuti in Ima r i mernik- Nasi doba ie do-i -g 1,4, di ne smatramo izobraftbe rx pnvileg.j |»samcanUi premožnih : I« i^v. terreveč /»a pravico vsa-\irz-*. ki inui * in voljo. Pri ni' n fv m tr« • pf*kwime izobrazbe in nevar- • polrv n" inthrnrtor in nevar-t Tteiienianja vtksov. ki jUi ne ■f v »k prebaviti Zato je po-Inio d' »oro j»osvetova zrak nagnenje za mersko bolezen do- | k: jc v njegovem'želodcu: t j uteg-kenčno popolnoma izginilo. ^ zbuditi nov neprijeten občutek 1 k: ga edpravi šele z novum v>oz rz-Neki starejši geopod si je z ribo ni,m zraka. Včasi pa pride pri po-tsmeljlio pikvaril želodce. Od ta- ^ralcih zraka množica zraka, ki jt kiat je moral bijuvaU, kadarkoli | v želo-dcu. v črevo in zbudi cbeu-sa prednje postavili tisto ribo, čc ! teir n3c:tc-ti v trebuhu. Na paiira- vi dve državi dajeta sreba skoraj dve tretjini svetovne produkcije. V Jugoslaviji se pridobiva nekaj srebra cbenem s svincem. Platina se skoraj na najde dru-kakor v prostem stanju, v jo ni ves glas. da je treba biti pri ugctavljanju čeit'h nervoznih želodčnih bolezni zelo oprezen, ker na primer ist'' rezultat (trajno ne-nastajanje želcdčnega seka« dosti- nju zraka trpe večinoma sa.no oni ljudje, ki bolehajo na želodcu. Pož:ranje zraka poznamo tudi pri živalih, na pr. pri nekaterih ribah, ki diha: s črevesjem. Pri konjih je pežiranje znka razvada, ki se jc iž dolgočasja navzamejo zlasti one živeli, ki prcb.jcjo mnoga v hlevu Jerdn. kenii si znajo s pot renjem zraka pomagati proti prili1."tu jermen j a na sedlu; preden jih jezder r:oe"a. si napihnejo želode" z zra- svlu posebno po suhih puščavih J gace in planjavah polarnega snega; ci-1 gručah ali zrnju, in sicer obenem vilizirane dežele ga namreč nima- j * železnimi in drugimi rudami v pc-jo več v toliki meri, kakor nekdaj-h*« ali naplavljenem ozemlju, Pridobivanje zlata jc na ta načini ima tudi zlata in demante. Izloča-marsikje dvignilo kraje, ki bi osta-j nje platine pa zahteva številne ke- j i mijske operacije. Njena redkost v zvezi z njenimi svojstvi, predvsem z njen^ popolno nespremenljvo^t- li sicor popolnoma zapuščeni, visoke gosijodar^kc vrednosti in civilizacije. Tisočem rudarjev, ki so prišli v suh. puščavski kraj, sc na pr. ni roegeče prehraniti drugače, kakor s pomočjo namakanja i n kultiviranja suhih tal. Takšna je zgodovina Kalifornije. Avstralije in Transvala, vse tri dežele so bile iz puščav spremenjene v rodovitne, gosto naseljene kraje. Največ zlata pridobiva Južna Afrika »Transval), ona da več zlata kakor ameriška USA z Avstralijo Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM OA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA* 216 Went 18 Street Mew York, N. Y. ■"P"*— jo. so napravile iz platine daleč najdragocenejšo kovino. Odkar je njeno pridobivanje v Rusiji njeni glavni domovini, precej zaostalo, je dosegla naravnost bajeslovne cene. Danes je dajeta največ Kolumbija v Južni Ameriki in Novi Zeland v Avstralij. Živo srebo. — Živo srebo se najde kot tekočina le poredkoma. Navadno je spojeno z žveplom v rdečo rudo, cinober. Njegovo pridobivanje je prav lahko. Cinobrov prah se segreje na zraku. Žveplo pri tem zgori, živo srebo pa se spremeni v pare, ki se ujamejo v hladno posodo, da se zgostijo. Zaradi v svoje tekočnosti se živo srebo rab prav mnogo v fiziki < toplomeri. tlakomer itd.» in medicini. Ker se v njem raztopijo skoro vse kovine razen železa, se mnogo rabi tudi v metalurgiji, n. pr. pri pridobivanju zlata, srebra itd. Zlitine kovin z živim srebrom so mnogo i-menovani amalgami. Produkcija in perabnost živega srebra sta v takem razmerju, da mu je cena dosti visoka. Zaradi tega je njegovo pridobivanje že uspe-šnq. ako ima ruda le 1% živega srebra. Najstarejša in še dan's najbogatejša dežela živega srebra je Španija < Aimadeni, za njo pride Italija, ki je danes v posesti kar dveh izdatnih rudnikov, Mone A-miato v Toskani in slovenske Idrije; to pa je tudi skoraj edino rudno blago, ki ga iflta Italija. Potem ima te rudo mnogo tudi USA (Novi Almadcn v Kaliforniji i. Mehika. Peru in Rusija. Na trg pride živo srebro v železnih posodah, ki držijo po 34,5 kg. vso trgovino pa ima v rokah izključno tvrdka Roths-chi'.d. D"mant .se najde v zlatonesnih hribinah, in siccr v zrnju in kristalih. Najprej se ruda spcrc z vodo, da se odstranijo ilovnate snovi. Kar ostane, se raprostre po dobro zbilili tleh', kjer se prične pravo iskanje. Tega dela ne vršijo več stroji, temveč človeške oči in roke. Vendar ostane delovni postopek i -sti kakor prej. Modri kremenec, ki ima v sebi demante. se z dinami-tom še bolj razdrobi. Drobiž se nato izloži za par mesecev vplivom vremenskih sprememb, to je prepe-revanju: da se preperevanje še bolj pospeši, se kremenec marljivo škropi in premetava. Ko je modra zemlja godna, jo spravijo v iz-piralne stroje. Odvajalna cev pa je namazana z lepem tlimom', tako da vlažna zemlja spolzi naprej, do-čim ostanejo suhi demanti prileo-ljeni v cevi. Demantna polja pri Kimberleyu v Južni Afriki so danes skoraj edino nahajališče sveta, poleg nje je le še Brazilija, ki pa da komaj deseti del vseh pridobljenih de-mantov. Nekdaj slavna Goikonda v Prednji Indiji je že izčrpana ir. spada v zgodovino. Poleg dem an ta prihajajo na trg dragega kamenja še vrste zelo trdega in prosojnega korunda: bela vrsta pod imenom safirja. rdeča kot rubin, zelena kot smaragd, a rumena kot topaz, njihova cena pa presega včasi celo demant. Ko-rund se najde raz trese nv granitn in sicer predvsem v Malaoarju, na Kitajskem in v Tibetu. ne r- ■ www prav je vse druge ribe zlahka prenesel. 6-var se jc tudi njemu zdela čudna; zato je večkrat poskusil ne glede na slaba izkustva jesti tisto ribo — nemogoče, takoj je :a:el bljuvati. Bljuvanje dost-krat ni nič drugega kakor izraz gnusa in se utegne pri zelo nervoznih ljudeh pokazati v zelo pretirani obliki. Bljuvanje ki nastane samo po užitju po-rameznih jedi. na primer sa.no zelo mrzlih, ne pa po toplih, je na- ; vadno posledica nervoze, nc pa pravega obolenja na žclcdcu. Neki me- j •arski pomočnik, ki se je vrnil iz ; svetovne vojne, jc poslej vselej j bi ju val, kadar jc klal; sčasoma ee- , to po vsakem obedu, a samo takrat, j kalar je b:l obed sestavljen iz spi-nače in mesa. Ostale jedi jc prenesel. Iz>kazalo sc je. da se jc pri njem bljuvanje prvič pojavilo na bajnem p , čakati do 10. ure. ne da bi kaj zavžili. Tako jr prišel za označbo zajtrka v navado izraz 'dcsjencur*, francoski "dejeneur", ki ima dauo:> isti pomen kakor "diner", namreč "k'uičati sr postiti". Franc< -ka beseda "dejeneur" je !nrcj druga izdaja d tifrja". V 17. ste'etju si ljudje diniralt med 11 in 12 uro, 3*;upirali pa med 6 ln 7. uro. Proti koncu stoletja so premaknili diner v čas po 12. uri. na dvoru še n;i jjozncjšl cas. V teku 18 stoletja se ie premaknil diner od 2. na 5. uro. ker je bil zaradi tega dejeneur o-biinejši, sc je moral premaknili glavni obrok na 6. uro. £>rndi lf>. veka so v Parizu imeli dejeneur ob verske občine, zastopniki izraeLt-j 11 . diner ob 6. Šele pozneje jc princih društev ter odposlanci zidov- j šel današnji cas. namreč 12 ui i z.t skega akademskega podpornega j obed in 7. ura za večerjo, druitva. Vrhcvn; rabin se bo ude- j Tako je na Francoskem, kjci ;>• IcžU plesa židovskega akademske-j ta pojav posebno viden in jasen, I ker poznajo Francozi prav za prav - samo dva obroka. Tu se je v teku ! dveh stoletij zadevno življenje po-; poinoma preobrnilo, kar se tiče na-! vad nauireč. In res se kaže danda-da bi se dejeneu; premaknil na popoldanski čas Prc- ' ihk-h primerih zidošea. čc zdrav nik tolniku jx>jasni značaj te razvade. v tcž:ih primerih je trebi , h;-no vpUvaW nanj; priporoc-tj v-^ sn t.ucii dilialne vežbe. Malo M'drr» pa. je i7. živine-'dravništva p-tv./Ct- n? vet. n; i bi liudjc. ki trpe n i p- "''rauju /raka nt ili z^rlo tes-ovratn'ke ki bi jih pri v jkcai '{ii ;i požira«i.ia pri rcir.tr jk< s ja'- bo r. rponniili n i iw'h razvado. VrhirVni juccslovanski rabin v /i errbu. Iz Bef^rada jc v Zagreb prisil vrhcvn. rabin kraljevine Ju^osla-vijed r. Izak Alkaiai. Na kokjv *u o ga sprejeli predstavniki zidovskf ZASTONJ TRPEČIM OD NAVDUHE Brezplačna poskusna metoda, ki se da j nes tendenca, posluiiti udobno, brez izgube časa. Mi imamo mctoii » kontrolo naduhe in mi iKX'-emo, Ua j«J pofkysile ri^i n^-še »irofke. Ne ».zirajt- >.e. < «? je vaS «»uc»J zastarel ali nov. ie je krouična naduha ali sen«To se vse obUk«» vdihavanja, opijfkili aparatov, dim«, • patentnega dima" Itd., izjalovile Mi hočemo dokazali rdnjl kuiMM:. Še daune!>. maknitev dinerja je ie davno pri-naorala, da se je umaknil souper, ki se vrši ponavadi okoli polnoči, po gledališču in plesu. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE ij Kdor jih hoče zdaj naro-; čiti za leto 1931 f naj nam pošlje $1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Jj Knjigarna 'Glas Naroda* BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO. 1475J Frontier BIdg . Niagara Si f| N. Y. Pošljite brezplačno poskuSnJo svoje metode na I ge po pošti, ko bodo izšle. ittcESI »18 HUI Ml 09 A' NEW YORK, FRIDAY, MARCH 21, 193« n>t IARQE8T IlonilR DAILY h» V. 9. A. "T Njegova čast. ROMAM 12 UVUCNJA. Zrn Glas Naroda priredil G. F. R0K0B0RBA NEKDAJ IN SEDAJ 26 i Nadaljevanje f^j. povelje zdravnika, ki Je takoj pričel z obujevalnimi paskusi. s«. m- uli tek- ictAtfttctie utoniti z mehkimi prti ter ga nato zaviti / vutuene koce. N»*unfi delali vri trije, dokler ni ukazal zdravnik, naj pre-irha v trr Je pruiu k»,vai mecUeam utripanju njenega srca. Nato Jc rail' Veri v u:ta mkej kiepolnega vina ter jo ukazal pvložiti v razgret p« teflo He Ima p* Ji je medtem neprestano gladila mokre lase. I tn Anica Je odne.*la obleko ter fe vrnila s čudnim pismom, kate-*«* > or'd al pubtrr&ek ra Helrrno Ko Je slednja prečitala pismo, je vedela. da Je Anton Althoif rc/il življenje gospe J Veri Mjmi* utaja Je t rej vendar ni motila Skrila je pisanje s trdnim im r>4 if :n, da ne izda ničesar in da bu tudi obvestila Antona, kakor-hitro bi bila Vera izven nevarnosti. Thu minut poeneje je do pel k.nzul, He ima ga je namreč teleio-:>irs itm Hla o netrcil ki Je zadela njegovo ženo Odhitel je scvca lak. j domov ter t pil. ves razburjen in bledega lica k postelji. — Kaj se je r godilo"1 tlelma Je pojasnila Rekla je nekaj o izprehodu, katerega Je napravil« gorjM, kako »e ji Je izpcddr«nilo na mokri travi ln kako je padla v vodo Neki tuji goopoti jo je natj retil. Tako so sporočili ljudje, ki sc jo prinaeU • poeort^a ne.-reče Hmrtci »e Je ozrl * Ileimo s presunljivim pogledom kot da jo ho-c* vprašati — AU veruješ kaj takega? H elm a pa je zardela ter gledala vstran. Tedaj pa Je omahnil kot strt na stol poleg ležišča Vere ter zrl z mrk um pogledi v cbrsz srvoje iene. Zdravnik je izgovoril par pomirjevalnih besed Za enkrat ne ob-Pta.ia Ae na dal k acttrcost za življenje. Tudi globoka omotica ni po-Mstjno mamma. Pevoda, ni pa izključeno, da se Vera nc bo prehladila, kajti vreme Je mrzlo ln veterno. Konzul Je molče kimal t glavo. On ni mogel vrjeti v nesrečo, a se obotavljal domnevati kaj dru-gega. NI mo.tl več natančno tnMitl ter videl pred seboj le bolestni obraz tvoje iene. Zakaj J Zakaj? To vprašanje ga nI izpustilo ter jc napolnilo vso njegovo dušo Kadar nasi pradedje niso hnt li orožja, da b sc bran 1;, s> z rokami za^rab.li nasprotnika, ga spravili na tla in s tem premagali. C j je bil nasprotnik na tleh, jc bilo rokoborbe konec; ta oblika roko-ba;be seveda še ni bila spocLna. Toda polagoma so se pnjrli ljudje medsebojno boriti, di bi s? ojacih :ni ice in dob li gibmo trlo Ke: .»ni te:n niša b;li dolo.cn. prijemi aci -3ia prepovedani iievaam*. u-. dan i, so postale te vaje kmalu z:-o surove. Toda že stari Grla so priznali ro • j koborbo ko*, s p /rt in d il^rili t ■ ; aorme, kako morata v rakcOorb:' nastopati cba nasprotnika Že grška ! i mitL»lag ja je polna pravljic o ra- ! k'.-'oc. bi, tem ver-j i razmah pi be- j leži grška reki berba v stari Gr-.Ji ; po 1. 778. pred Kritom, ki :c do , »egla za časa Periklcja < okoli 450 pr. Kr » sve j v^šek. Polcr? lahko- ' a tletskega petoboja so stari Grki s posebno ljubeznijo gc- ili tudi ro- i . krberbo, tako da je postala pravi narodni sport tiste dobe. V gimna-"s.jih so se vršili tečaji za rrkcber-bo, kier se je aristokratska mladi- ; na vežbala v tem sparUi. Zmagovalci v rokoborbah so uživali ve- j Irke časti in so bili med d rug m o- < prošeeni pla reva raj a davkov, eo i prejemali preste vstopnice za gle- I dališee ter so se celo prehranj. val na državne strejke. Atleti so bili pod varstvom samega Zeusa in bogov lepote Palade Atene ir. Apolona. Pesniki in filozofi so proslavljali rokoborbo kot važno vzgojno sredstvo za dušo in telo. Tudi slikarji in kiparji starih Grke v so bili navdušeni oboževalci atlctizm i. Malo zatem, ko se je Anton Althoff sestajal z Vero ob visečem mostu, e je vrnil Robert Alth,ff s svojega potovanja v Berlin. Obiskal ie takoj svoje :tariie Ko ju je pozdravil, ju je obveza, da se je •• BrrUnu rvroill s hčerko nekega trgovakega prijatelja. Mati Je b:la v a iz Fdte vsled samega presenečenja. Najprvo se je mejjla m Jokala vse obenem ter zopet in zopet poljubljala svojega najstttcjiet* ruia Tuti Kari Althuff je bli zelo raurveseljen, kajti vedel je ca e bo Robert begato oženil. Mlada dama je bila namreč edina hčerka bogatih starke v. Potrepal Je svojega sina po hrbtu ter mu tcaelo ftimll roko: To tt moram reči. v tej stvari si napravil izvrstno poleao. Go-spiea We.tamer ni le lepa ter pametna deklica, temveč jc tudi druga t* na nji vrw v red« No, mati. potolaži ,«e vendar. Dragi Kari. pomisli vendar, da bcm dobila sina ho v hišo! Ah. mi vendar, Re/cert. kakrna Je ta tvoja nevesta? Prav nič mi nisi ie povedal! Ne bom te izdala! Robert Je pt**aii mater na stol. Pu*U mi vendar gcvorlti, mati! Tukaj ima* njeno slika. Truda mi Jo J« dala zate Truda se imenuje? — Bog, kje pa so moja očala? Ravnokar bcm jih Imela ie tukaj! Robert Jih Je Uro il materi, kajti ležala t*> na kupu starih čas nlkuv Mati si Je s tresočo ae roko naravnala očala ter si držala sliko pred c "mi Ptnerno v Je oerla na odlično ter še zelo mlado damo. PojleJ, Kari. — ah. ti Jo že poanaši — Krasen par bo to! In kako odlična izgktda' Sveta Bog. Robert, — kaj pa. če ni pre ve i odlična za nas? — Mati. prorim te! Kari Althoff se >e smejal. Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italijo za leto 1930 Cas prihaja ra vm* one. ki mi namrtijrni to leto v stari kraj, da se odločijo kdaj in pu kateri prosi žele potovati. Na splo-.no povprasevau.'c iti zaainuitjr rojak<>v za naM> skupile izlete naznanjamo, U.* prirediino to lelo sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s parnikoin 4Ilc de France* preko Hav re L SKUPNI - VELIKONOČNI IZLET 28. MARCA Nadaijni izleti po isti pro^i in t. istim parntkom: IR. APKII.A Spomladanski iz'et 15. MAJA naš fiLAVNI izlet C. JIMJA po !e t n i izl«-t S PARNIKOM "PAI11S" TUDI 2 SKUPNA IZid^TA, DNE ZZ. MAJA in 30. JUNIJA 25. JUNIJA drugi poletni iz'et 11. Jt'l>IJA tretji po'rtni win 1. AVGUSTa četrti poletni iztet Po CUNARD prorji s parni kom 'Mauretanija' preko Cherbourga I. SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA Kretanje Parnikov — SKippins News — 24. marri; Mrf I, llliHIK. I^niim lb>ui<>4(iif »ur Mer, llot mjr«.»; 1.»., imh ,». 26 mjrtj: »i.->Ui! ..t K 21 rtui» Cberh"Urc M^ml-tiri m irc« itatlUi. IUH.II cM rrurca II,- '%*■ J-'r-tf ( l. lM*fl l.iii>i»«. 4 'lin >M»JI (. Hi now) AuswaIU!«. uin. H»inl"it* i>h.i(<> V\ * umi. g n. l.'ti*-» («>iii s. Hi i»m»»n V'■)>'ii'1miii. SnUli^Hr Hi M»r, Kr»n(4ii». t "li^-r hiiiirt Kailirt. Ch»rbo«irit . Hunboif ri»-si!lt-nt Rouievett, l'hnli'iur| bi e m»n 3. apriU: 1». »ur*. Po COSULICH progi z motorno ladjo "Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta I. SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET — "VULCANIA" dne 10. APRILA Nad;rljni izleti po isti progi: maia -SATUliMA' :l. ^ept. "VULCANIA" 29. nev.MSATl?KMA" Z. avg. "VULCANIA" 9. okt. "VULCANIA" 11. dec. "VULCANIA" Ravno med atleti so našli najle^ie - niodeJe svoje umetnosti in znano je, da so najlepša dela klasične u-metnosti posnota pa idealnih telesih grških atletov. Že takrat se je žal razvrla tudi profesijonalna rc-koborba za gladiatorskimi igrami zi zabavo ljuli, ki fo bili žejni divjih bojcrv m^d plačanimi rokoborci Ko je propadla stara Helada, je Rim prevzel le-to vrsto roteobc be, , ki s? je za drag denar predvajala ! v rimskih arenah. Krifcrvsiva. je končno za dolgo debo zatrla v. a- ko udejstvovanje v atletiki. , ,, ,. . . . - . r. »jo Ij uti'.cvale wj%c in hiTiet. V srednjem veku je rokoborba »Preden te je b rbu pričela, so pri-v^ovotela ponovno. Ne samo na kra Pišite nam čimprej za eene, navodila glede petnih listov, vizc-jev, permitov*itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND^ ST., NEW YORK Tel. Barclay 0280 6 °NLPH[KlJ_cct.ANA In n«|boi] ur1'"« PO* «• bolovmi« nt ogromnih otrnlkih: ILK IlK FRANC K !K. mnr.; 18. ap (5 P.M.) 17 P. M.) PAULS 11. apri'a; «5 P. M.» 2. maju (7 P. M.' 1 Silk'«jtis poi po Itleiniel V«ak4«rnt-rnf u«;.it.III.All — pija.**« Id «1*VD* (rtncuiki kuhinja Ixrelau nitk« c*n« v ulnjt« *aierec**ol> an FRENCH LINE 1» (TATE STREET NIW YORK. N. V. 4. JD'll 1 "* Mijmiti. Karlirnhe, B'-«lon, Br^m^rj Nfw MiiRtenUni. li"iili.(w I C«j I UriJani ir M-r 5. >r/iU: M .m,-i, i . Hi.nlf.Kii* f r M« Cunli* Ht^iuHiimno,. NH^CIII, 8 Jpnlj U..ni,i NH;H>|I, (Jeii ■ va MONTANA Klein Jonn R Koni Roundup. M M Paniau Wa-a/ioc. L. Chantoa N KBHASKA OniAiia P Biooerica jo dvignili na stopnjo visc'Ue športne kulture. Glk:: so izvajali rc-lto-na dva načini: navp.ino in v^>iecavno ali sukajošo burbo. V jnav,?:Lncm bjju sta s,> naipr. ni-■ ka berila j*, ječa ter s?, ce sta padla na tla. ni:ta smela več dvigniti, j Ta natin U J i je ja il preiv^-ni gornje telo. mi.š:ce na rekah in vratu. V vodoravnem boju stu se borca b.rila ni tleh. pri čsmer so sc POZIV! NL'W 'iOltK Oowancta Karl Bteinlsha Ljltle »-»Us. (-rank Masi« Vsi naročniki katerim OHK>1 , „ , . , u Baibertun, Jonn Balant, Joe Him 9 ^pr.lj: Mhiii i'Uiii.i, »'h« rl. mrh A i i i - r i. . i. (..'heitriuig. I",rriii»!i V ulv.i (ii.», '1 r nI 11. aprila: 1'Hiin. H.nrr Uumerif, CJn-l l^-urn |N iinkud, r "(i. rlmink \nl»i-rpi Urrmfii. ClierbourK, l.i>ni>n 12 aprila: .M iiuitw,i.Hka. OIitUmui k SI Clnili"UTK. IIjiiiI.uik l^-viiilliatu, L'li^i liuurg 14. aprila: lleluilii i* ChcrUiuiG, llMiikuif je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list. so naprošeni, da jo po rno- . žnosti čimprej obnove. —! Uprava lista, | ljev:.'dh dverih in v.trških gradovih, temvei tudi p^> mestih :n deželi je pričela ml idina zf>pet gojiti tr> panogo fr-porta. Prve sledove o pisanih naukih za rok o-orb a sona- ja'.eljl o ja r i *pro4..ai^a temeljita ma Lrali. namazali z dragocenim' o'jt :ri ter ju p ' rc >li z tlrobnim pc^-V: .ni. da te!o nasprotnika ni mo*;l > dre i < 't nje.^ vem telesu. Po kon-' čanem nasičeni sta se b<)rfa t?- fli v Nemčiji iz XIV. stoletja. Toia j meljit - \ ist la. Pre J j .vnim t-k-tudi v srednjem veku je rokoborba J n je moral v a': atlet dol- am ate rjav kmalu pc nehala. niKto j go in temetjito trenirati ter pred nie pa sa nakopali poklicni roko- | ■ -*';mi u-itelji pokarati tehnično borci, ki seveda ni-o gojili športi inve^ano".t. Zmaj? .valeč v pravem iz idealizma in ga zato tudi niso r-mcau tesedo je postal le oni. ki m>gh razširi*i. Šele Angleži so o- j h premagal najmanj pet n tsprol-kali leta 1820. dali rok'>barbi zdra- | n'.kov. Posebno si avljeni sa bili o-ve temelje. Djaki angleških univerz j »i nA-fs.rci. ki r » nastopil proti so pričeli prirejaU redne tekme v j v.vm petim n -.-protnikom brez o:l- na cia bi biiJi p lili na tla. rokoly>rtri so morali živeti POZOR, ROJAK! Iz naslova na listu, kati;reca prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naiočnina pn>la. Ne čakajte tora j. da se Vas opomin J*, temveč obnovite naročnino ail direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Cleveland Anton Bubek. Chas. vtarhni^er. Louis Rudman, Anton Simelch. Malh Slapnik t;u< itd t' Bajt Oirard, Anion Naeooe Loiain. I^iui.s Balant m J Kunie Niles, frank Kogovšek. V/arren. Mrs F Rachar YouiiKiitcwn. Anton Kokelj. lev nanovo razvila tudi v Nemčiji j mc.-ali p:i jedi ravna'i pa stroga in do svotovne vojne sk koma m- j daMrcni dijrti in čuvati pred ka-ttrrrf^va'T 1 kržnj..nikoLi ne rednostmi. predavala. Način borbe v trj d scipl ni se jc v toku stoletij v mnogem spremc- Denašnja rr-k'..';orba se vrši po to:nih merinarodnih pravilih in j.? nil. Prvot.no je veljala rokoborba j seveda le skromna kopija -rne ro-kot orožje, ki naj pepolnoma miiči ( krbe-r';?. l:i sa ji stari Grki in dc-naaprotnika. Stari Grki s3 jo o.oi- lama tudi Rimljani pasveeaii toli-stili surovih napadalnih oblik in ko ljubezni in navdušenja. Mati. oče najine sinahe. Je priboril tvoje mesto iz navadnih rtsmer ln ma Je prav tako kot ti. navadna meščanka. Torej nlkak* j m^^orti .kar sta palagoma prev- I i^^ra imjaenl. Robertova nevr. ta je alcer ufcvala Tino vzgojo, pa tudi naš j 7rll tutli Arncril^i in Švica. Okoli j Gršk n.«oeit Je d ;ti bolj'i kot iiva midva. Po mojih mislih spadata obu j 1B50 se je rak.oV.rba amater- j prav aikotska. Med drugim sa mlada človeka iavrstno ikupaj in to je glavna stvar, kaj nc? — Da. to Je glavno, — je priznala mati, ki je še vedno zrlo neko | hko tcjudjivo na tLko. Ne da bi si sama priznala, je bila vendar nc- j koliko razačarana Lepa. odlična mlada dama se bo komaj pustila ta ' ko nego v* ti. kot «i je vedno žek.a Ljubka ln nežna hčerka gotovo ne ■ bo ta ponosna bi visoka mlada dama. — Glavno Je, da jo R bert ljubi in da ga ccrečila. — si je mislila rama pri srb. Pt z«no Je porlu- ala. ko sta gcvorila o raroki ter o drugih zadevah Pri te«a Je vedno repe t pcglcdala sliko, katero je krčevito držala \ v rokah i Robert je namreč tako izbiral, kot je odgovarjalo njegovemu zna- , , J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelieh.. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Bar bo rich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank PetkovSek lo Jože Zelene. OREGON (.iii'Citn City. J. KobJar. i PENNSYLVANIA: • AnmrjrJue, f rank Jak^« Bessemer, Louis Hribar. Brarldoi-k. J A Germ. Broughton. Anton lpavec. Ciaridgc, A. Yerina Conemaugn, J. Brezovec, V. Ro-van&ek. Lrafton. Fr. Ma^bek. Kxport, Q Pr»vtč, Louis Jupan-A SkerlJ. Parrel!. Jerry Ofcorn. Foiest City. Math Karnln Ort'cnsburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-enehat'k fiwin. Mike Paoihck 16. apnla: Ai|ullaiiiia, ClirrlHiurR I'lt inltiil llarililig, tan-/ Im.ui K. lirw* tiii--rj 17. aprila: Sil.lit,art, Cli«-i J^iirn, tlrt-mrn 18. apr.la: I iln Pi h ni-*-, IIh vro 1 >1? liil'li'. I'lu-lli.xni! Ui|.|.«ii<», Clivrliifurif. A i i i i'« «i 19. apri'a : % Alilw.t ikv«-. faii-rtHMiiK. Il;«mli; i k iir.ni(if, Nj|»«'Ii, Iji-lr.m 23 aprJa: i:«m. n 2t3 aprila: M.ij<■-(ir, 4 au rlw.uiK p iriipa. (.'Iifrl^urc, Hn*W*n Si .i i i'ii.l.i rn. "ur M«*f. i" ■«t t.( >in Wi Hli-rtiUml. Ctwi Uiur(, AriUrryii 26 aprila: Min ni-1 Kiika. < 'li< 11.on i k S.i tmma. Trat 30. aDriia: Mailt <-( i nia, < "(i^i t.i.iif g' Alln-rt liallin, t'tn-i li-mrr t|»ni1.ii» n ITrntiJi'iit UuiiKevell, Clrt i li'iiiig ICi i ■ r r s o; i Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Rdot J« nam*.n J*n ontoratl v »Uri kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih lUtib, prtljt|1 h dragih atvareb. V%led na*« dolgoletne ukuinje Vara ml umnrpmi dati najboljia po|asnlla In pr)p«-roearao redi«« le prvovrstne bru< pa mike. Todi nedriavljanl um»ff]o p«-tovati ▼ stari krJ