— 158 -
Veselje v jeseni.
Kdo je pač med vami, ljnbi otročiei, da bi ne bil vesel preljube jeseni. Čeravno se že narava v tem oasu svojemu mertvilu nagiblje, vendar ima še marsikaj, kar človeško serce razveseljuje. Kar je v človeškem življenji moška doba ostare-Iih Ijudi, to je v aaravi jesen. V moškej dobi uživaš, kar si si v mladosti s pridnostjo in težavo pridobil. Ako je bila tvoja mladost srečna, ia nisi v mladosti zlatega časa zamudil, potein boš v moškej dobi srečen in boš veselo vižival plod svojega težavnega iu večletnega delovanja.
Glejte, ljubi otroci, ravno tako jo v jeseni. Priden delavee, ako ni v spomladi iu poletji zamudil zlatega časa, ako je pridno delal in sejal, užifcal bode obilne darove božje narave.
I kdo bi se pač ne veselil prijazne jeseni. Dnevi so sicer že krajši in hladnejši, ravno tako kakor duevi v priletnej ddbi človeškega življenja, pa vendar se radujemo poliiih, s sladkim sadjem ovenčanih dreves, polnih grozdov na zelenih in prijaznih brajdah. Le poglejte, otroci! kako se sve-tijo verhovi daljnih goric. TrSpa ljudi gre vriskaje in prepevajo v goro. Eesnobno in zadovoljno koraka pred družino stari gospodar, opertav uese brento in vesel pogleduje za seboj mlade ljudf, berhke mladenče iu zdrave deklice.   Prišel je veseli čas tergatve, čas pridelka zlate kapljice.
Pač je to najveselejši čas, kedar moraino v viuograd, da pobereino ru-meno in sladko grozdje, katerega se šibijo tei-te privezane na kolje. Le poglejte tam vesele deklice, kako zadovoljno hodijo s kablico v roki od terte do terte, od grozda do grozda. Ali vidite, kako veselo podaja Micika svojo kablico, ki je napolnjena z najlepšiini grozdi in kako oprezno stopa stari Martin z napolnjeno brento? Migov Joža je pa tudi prav marljiv, ker že ves predpoldue gnjede in stiska lepe rumene jagode, da se v curkih cedi sladki mošt v veliko kad, kakor plačilo za njegov težki trud!
Iz mošta postane pozneje krepčalno vino. Zare8 veliko bogastvo in neskončno modrost božjo nam pokazuje narava v majlmih grozdovib. jago-dicah! Čiste kakor kristal nam je predstavlja narava v različnib. bojah, njihov sok nain daje sladkost in krepi naše telo, ako ga zmerno uživamo. Slabemu otroku vlijejo oče nekoliko kapljic dobrega vina na vodo in kmalu se močnejšega čuti; starček pa še cel<5 delati ne more, preden ne izpijo ko-zarec dobre vinske kapljice.
Tudi Bog sain je odlikoval sladk<5 kapljico grozdovih jagodic. Kristus, sin božji, je spremenil vinsko kapljico v svojo presveto kri in nam s tem zapustil spomin, ki se vsaki dan pred našimi očmi obhaja.
Otroci! kedarkoli grozdje uživate, in kedarkoli Jvinsko kapljico vidite ali jo zavžijete, spomnite se na preveliko milost božjo in hvalite Gospoda, katerega modrost je skrita v majlmej jagodi sladkega grozda.