33. številka. Ljubljana, v soboto 10. febrnvarja 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden me3ec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Bera. (Opomin deželnemu zboru in vladi.) Med najhujša bremena, kar jih mora nositi kmet, spadajo gotovo dajatve v cerkvene namene. Ljudstvo spoznava to čedalje jasneje, in vedno češče se čuje tožba, da je cerkev strašno draga. In ta tožba je žal le preveč opravičena, kajti kmet bi brez posebnih težav prenašal državne in deželne davke, občinske in druge naklade, ako bi mu cerkev le količkaj prizanašala. Toda v cerkvene namene ne more kmet nikdar dosti dati. Vsak korak, ki ga stori duhovnik, se mu mora dobro plačati in prepla-Cati. Zakon o štolnini se dosledno prezira, vsak župnik nalaga faranom največkrat brez konkurenčne razprave vsakovrstnih bremen, vsak duhovnik pobira pod raznimi naslovi miloščino, povrh pa mora vzlic kongrui kmet še dajati obilno — bero. Pritožbe radi bere so že stoletja stare. Vedno in vedno se ponavljajo, vedno in vedno se čuje, kako tare kmeta ta zadnji ostanek izza časa tlake in desetine, a še vedno je bera pri nas v navadi in nas opominja vsak dan, kako daleč smo zaostali za drugimi deželami in za drugimi narodi. Znano je, kako se postopa pri iztirja-vanju bere. Vrednost vse bere na Kranjskem je po uradni cenitvi dosti majhna, ali v re&nici iztirjajo duhovniki povprek po pet do desetkrat več kakor jim gre in znani so premnogi slučaji, ki kažejo, da se ravno pri beri ljudstvo prav nekrščansko odira. Zlasti kadar je letina dobra, je kmet radodaren in razmeče toliko svojih pridelkov, da zavlada na spomlad navadno stiska. Odprava bere je stara zahteva, in ko je liberalno gibanje leta 1848. strlo okove, v katero je bilo ljudstvo vkovano, ko je naredilo konec tlaki in desetini, tedaj je tudi zahtevalo, da se kmetska posestva re šijo vseh obveznosti za cerkev in njene služabnike. Cesar je to s svojim patentom iz leta 1848. tudi obljubil, ali klerikalstvo je znalo svojo malho tako uspešno braniti, da cesarjeva obljuba še danes, po preteku dobrega polstoletja, ni izvedena. Še danes imamo krivični davek, dasi je že dolgo let, kar je kranjski deželni zbor sklenil njega odvezo in je cesar dotični zakon odobril. Duhovniško prizadevanje, da se ohrani bera, je razumljivo. Navadno dobi duhovnik veliko več, kakor mu gre po pravici, posebno izdaten je njegov dobiček, kakor smo že rekli, v dobrih letih. Od tod tudi njegov odpor. Ce bi duhovnik ne imel izdatnega, četudi krivičnega dobička, bi se gotovo ne ustavljal odpravi uredbe, ki je za dostojnega moža, za tacega, ki tudi samega sebe spoštuje, čestokrat skrajno poniževalna in mu nakoplje obilno sovraštva. Brani se odprave, bere le tisti duhovnik, v katerem je lakomnost za krivičnim dobičkom zadušila vsa boljša čutila. Oderuštvo pri iztirjavanju bere je ponekod postalo tako brezstidno, da so se kmetje že naravnost začeli upirati vsaki dajatvi, in zato je umestno in času primerno, ako vprašamo vlado in deželni zbor, kaj da je prav za prav z zakonom, ki ga je kranjski deželni zbor sprejel dne 8. julija 1880. L in ga je cesar sankcioniral 1. 1882. Ta zakon h kateremu je vlada še za časa Taaffea, Dunajewskega in Pražaka izdala izvršilne naredbe, niti do današnjega dne ni izvršen. Skoro dvajset let je tega, kar je bil sprejet, osemnajst let je že kar je bil pravoveljavno razglašen v deželnen zakonu, a še vedno je ljudstvo na milost in nemilost izročeno duhovščini, še vedno ni ta zakon izveden, nego počiva v arhivu, kakor da ni bil nikdar sklenjen. Čudimo se deželnemu zboru, da to toliko časa molče trpi. Zakon je sankcio niran in je v njem določena za ljudstvo jako ugodna odveza od neznosnega bremena. Vsakdo mora reči, da ima deželni zbor samega sebe za norca, če dopušča, da se njegovi, ljudstvu koristni sklepi pod mizo mečejo, samo da se nekaterim duhovnikom ohrani krivičen dobiček, samo da nekateri duhovniki zbirajo lepo premoženje, v tem ko ljudstvo komaj životari. Še bolj pa se čudimo vladi, da se ne gane in ne stori ničesar, da se izvrši že sankcionirani zakon Ali vlada tako malo spoštuje cesarjevo besedo, da se jej ne zdi vredno, poskrbeti za to, da postane veljavna ? Vlada ima dolžnost, da izvede vse postave, katere je presvetli vladar potrdil in ne sme svojevoljno delati nikakih izjem. Zakon o odvezi bere je pravnoveljavno sklenjen, od cesarja potrjen, in od vlade razglašen, a če se vzlic temu ne izvrši, nego trohni v omari, potem vlada očitno zanemarja svojo dolžnost in se postavlja nad konstitucionalne faktorje ter tudi nad presvetlega cesarja samega. Proti takemu postopanju vlade se mora n ajodločnejše protestovati, zlasti ker je očitno, da izvira iz želje, ohraniti nekaterim duhovnikom krivičen dobiček, četudi na škodo siromašnemu ljudstvu in zato bi bil pač že čas, da povzdigne deželni zbor proti temu svoj glas in zahteva, da se izvrši sankcionirani zakon o odpravi krute bere! _ V Izubijani. 10 februvarja Državni zbor. Doslej se je vedno zatrjevalo, da skliče vlada državni zbor še pred 20. t. m., ker se je bila nemški narodni stranki zavezala, da stori to. „Reichsvvehr" pa poroča sedaj, da državnozborsko predsedništvo še ni dobilo naznanila, kdaj se sestane parlament, ter da tudi dnevni red še ni znan. Precej gotovo je, da se na prvi seji prvi podpredsednik ne bo volil, ker se morajo stranke glede njegove osebe šele zjediniti. Dosedanji prvi podpredsednik Pietak je postal minister Začeti državnozborsko zasedanje takoj z naredbami, ki so se uveljavile s § 14., pa tudi ne gre, ker bi se jih radi-kalci takoj polastili za naskok proti vladi. V tem ozira torej bo treba še pogajanj, ki pa se niso še niti začela, dasi imamo že 10. t. m. ter manjka do 19. t. m. le še malo dni. V parlamentarnih krogih sodijo torej, da se skliče državni zbor šele okoli 23. t. m. Vlada se hoče menda vendar prej prepričati, ali je sploh upati na kako spravo. Srbija in Črnagora. V srbski skupščini je izjavil minstrski predsednik dr. VI. Gjorgjevic", da je vlada morala sprejeti predlog finančne komisije skupščine ter odpraviti svoje poslanstvo LISTE K, Izgubljeni Bog, (Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visoko-častitega knezoškofijskega ordinarjata.) (Dalje.) III. Pomirljive besede zadnjih dveh odbornikov pa niso dosegle posebnega vtisa. Oče Krtačar je bil postal, kakor smo že povedali, rudeč kot puran in ostal je tudi tak. „0j, ti grdi hudič ti!" je zaupil in pograbil po poluprazni steklenici na mizi, „kaj tako boš meni pel, ti, ki samo takrat nisi kradel, kadar krasti nisi mogel!" Ostra ta beseda je šla Kremenu do živega. Vstal je, ter — kot dober učenec kaplana Lavrenčiča — prijel nekako sumljivo za stol, rekoč: „Še eno mi zini, pa te oplazim!" Literček v Krtačarjevi roki se je nagnil v tem in črni tirolski petijot se je zlil po rumeni deski, potem pa na trebuh Kozici, ki je slonel ob mizi. Da bi dragocena kapljica ne prišla v nič, podstavil je kozarec, da bi rešil, kar se je dalo rešiti. Pri tem pa je Kozica zdihoval: „Ali je ni škoda te pijačice!3 Prej kot ne bi se bila udarila Kremen in Krtačar, da ni tedaj prihitela v izbo Kruljačeva, ter spregovorila: „Gospod gredo !" Vse je utihnilo. Kakor klasje, katero podira sapa, sta padla na stol Krtačar in Kremen. Hinavec Kozica pa je začel na-pravljati velike križe po svojem obrazu, ter se je delal in obnašal tako, kakor da je ta poštena dražba ravno nehala moliti, ko je prihajal gospod. »Katerega pijete?" je bilo prvo vprašanje gospoda Petra, vstopi vsega v odbor-niško čumnato. „ Katerega prinašaš na mizo, Uršika ?a je bilo njegovo drugo vprašanje, združeno z nam že znanim roko tleskom po brezimnem delu Urškinega telesa. Na to je pograbil na mizi stoječo polno kupico, jo dvignil proti stropu rekoč: »Zdaj pije dominus vobiscum!" S temi .besedami je zlil prav strokov-njaško vso tekočino v globoko, globoko svoje grlo. Nehote pa se mu je zavil obraz, in zaječal je: .Primaruha I ta laška godlja ni za nič! To je za kmeta, a ne za odbornike in gospode!" V teh svojih besedah pa je opazil gospod Peter nekak izvrsten dovtip. In pričel se je od veselja tolči po tolstih be- drih in svojega smeha ni mogel prej ustaviti, dokler se ni z znanim rokotleskom potolažil razburjene duše. In smejala se je Uršika in smejal se je zbrani odbor. Kaša pa si je dal duška z besedami: „Prav so rekli, gospod, tako je, prav so rekli!" Na to ukaže gospod: „Uršika, prinesi onega po 32!" »Oni po 32" je bilo najimenitnejše vino moravškega konsuma. Nekak mojstrski kletarski izdelek, v katerem so si roko podajali vsi opojni elementi cele zemlje. Nekaj žveplja, veliko špirita in morda še celo nekaj vitrijola, ali hudičevega olja! Z jedno besedo v tem „vinčku" je bilo združeno vse, kar daje zadnje vdarce tako možganom, kakor želodcu! Koliko pa je bil v sorodu z vinsko trto, to je pa manj razjasneno! Ali vzlic temu je Boltažar Žeja, prvi moravski žganjepivec poskočil visoko od tal, ko ga je izpil prvo kupico! In zavriskal je: .Pri moji duši, ta peče, ta je skoro tako dober kot .šnops"!* Ob roki strokovnjaškega tega izreka prišel je .oni po 32" v posebno slavo pri moravskom občinstvu. Splošna sodba je bila, da je vino zategadelj tako dobro, ker človeka skoraj ravno tako hitro opijani kot žganje. Tega vina naročil je gospod Peter na Cetinju, ker tudi Črnagora že več let nima svojega poslanika v Belemgradu. S tem so vse diplomatske zveze med Srbijo in Črnogoro pretrgane. Nesramni srbski napadi na črnogorskega kneza, umazane brošure, v katerih se slika knez Nikola kot nemoralen in krut človek, so razmerje, med sosednjima slovanskima državama skalile tem bolj, ker je znano, da se je srbska vlada s tistimi napadi strinjala. Po velikem procesu proti radikalcem v katerega se je docela po krivici vpletala tudi črnogorska vladarska hiša, pa je postal razkol po-polen. Iz Macedonije. Iz Sredca poročajo, da so se Macedonci naveličali čakati na rešitev, katero naj bi jim donesel bolgarski osrednji odbor in si hočejo pomagati sami. Oprostiti in osamosvojiti hočejo Macedonijo Splošna vstaja je zopet ideal Macedoncev, ki iščejo že večje posojilo. Posledica teh nrkan je po-množitev turških čet v Macedoniji za dva kora. Tako imajo Turki sedaj tam med nezadovoljnimi Macedonci že štiri kore. Vojna v Južni Afriki. Vesti, da je dospel Buller že do Dewdropa, ne verjamejo niti v Londonu ker je docela nemožna Brigada Wyness, ki se je po prehodu Tugele morala zopet umakniti, je izgubila — kakor poroda Buller — 233 mož. Bržčas pa so izgube še znatno večje, kakor jih naznanja Buller. Kje je brigada Hartova, pa je celo neznano. Toliko pa vedo že danes angleški listi, da je hudo trpela. Po takih porazih je torej jako neverjetno, da bi bilo možno Bullerju prodirati tako naglo proti Ladvsmithu. Tudi v Kaplandiji so se zgrabili Buri in Angleži. General Gatacre je imel pri Sterk-stroomu hudo bitko, ki se je završila s tem, da so se Angleži umaknili. Pa tudi general French ni imel sreče ter se je moral umakniti. 0 koloni Methuena je došlo takisto slabo poročilo: brigada Macdonalda je dobila povelje zapustiti Koodesberg ter se umakniti. Z vseh bojišč so torej dospee za Angleže le slabe vesti. „Times" javlja, da namerava maršal Roberts svoj glavni tabor nastaniti v Sterkstroomu ter že v p9t litrov na mizo! In Urška jih je tudi prinesla. Na to se je nadaljevala odborova »seja". „Možje", je spregovoril Peter, „zbrali smo se, da sklenemo račune, in da vidimo, kako stojimo ob koncu prvega leta". In gospod Peter je pristopil k veliki omari, in odprl jo je s skoraj večjo po-božnostjo, kot je odpiral tabernakel v cerkvi. Iz nje pa je nametal na rumeno mizo nekaj starih Blaznikovih pratik, nekaj starih koledarjev Mohorjeve družbe in nekaj starih šematizmov ljubljanske knezoškofije. To so bile trgovske knjige moravskoga konsumnega društva! Peter je pričel odpirati, sedaj šematizme, sedaj pratike, sedaj koledarje. Povsod je bilo na posameznih straneh vpisanih nebroj številk. Drug bi se v ti zmesi ne bil spoznal, a gospod Peter je trdil, da se v ti zmesi spozna prav dobro. Ko so možje videli, da hoče gospod Peter položiti iačun, spregovori oče Kremen: .Ali bomo res žalili našega gospoda?" Oče Krtačar: .Le naj spravijo, gospod Peter! Hitro naj spravijo, če ne, bom zares jezen! Vi ste naš oče, mi smo pa vaši otroci! Ali ni taka, Kaša?" kratkem zasesti most pri Norvalspontu, takozvano Bothafurth, odrezati Bare pri Kolesbergu ter vdreti s 25.000 možmi v državo Oranje. Angleški listi slikajo položaj tako, kakor da se Bari že pripravljajo zapustiti Natal, ter da so že večino topov odpeljali na mejo. Samo osem milj od La-dismitha leži Dewdrop, kjer je bil baje že minole dni Buller. V kratkem se mora pokazati, ali ni tudi ta vest nova laž v dolgi verigi angleških laži. Dopisi. Iz Vipave, 6. februvarja. (Kako klerikalci svoje pristaše dejanjski vojni službi odtegujejo itd) Vsi smo se čudili, kako je bilo mogoče, da je bil sin bogatega in bahatega vipavskega trgovca po niti jednoletnem vojaškem službovanju na stalni dopust domov poslan, dasi ni bilo za tako olajšavo niti najmanjšega povoda; še bolj smo se pa čudili, da je isti trgovec po tem dogodku strasten klerikalec postal, ki proti nam s svojo baharijo in bogatijo ruje. Sedaj je ta uganjka razrešena, in ker je pri tem klerikalna posojilnica aktivno in odločilno sodelovala, zanimalo bode morda tudi širše kroge izvedeti, kak recept hrani klerikalna organizacija v tajnih svojih predalih za oproščevanje vojakov od prezentne službe, ako se oče dotičnega vojaka za to ceno proda klerikalni stranki, kar store seveda samo — duševni slabiči. Pred dvema letoma moral je omenjenega trgovca sin oprtiti zoprni telečnjak. Stariši poskusili so za rešitev svojega jedinca vse. Niti očetovo bolehanje ni pomagalo, ter se mu je na to jezo prejšnje krepko zdravje povrnilo. Končno storil se je ta-le uspešni korak, ki je vsega nvaževanja vreden. Bogati trgovec, ki ima svojo hišo, cvetočo trgovino, po lastnem bahanji mnogo denarja pri ljudeh in v hranilnicah, mož, ki ni nikdar v zadregi, ako prideš k njemu 2—3 tisočake menjat, postal je, ali bolje rečeno, hlinil je veliko uboštvo in tako rapiden propad svoje trgovine v teku par mesecev sinovega vojaškega službovanja, da sejednel.junijal898 zadolžil pri klerikalni posojilnici v Vipavi za 2000 gld. ter si jih dal na svojo hišo v Vipavi vknjižiti. Ne vemo, s kakimi občutki je dekan Erjavec bogatemu trgovcu ta denar odštel, to pa vemo, da je bil lahko o »slepariji" prepričan, kajti sicer bi gotovo ne bil dovolil tolikega posojila na hišo, ki ni več kot 2000 gold. pri današnjih razmerah vredna, ali pa je bil vsekako prepričan o dovoljni varnosti oziroma bogastvu trgovčevem. To čudotvorno sredstvo, opoprano s klerikalnimi priporočili, omehčalo je trda srca oblastnikov, in septembra meseca istega leta bil je že sin doma, ki mora biti pravo svetsko čudo, kajti v 10 mesecih povzdignil je v njegovi »odsotnosti propalo trgovino" v toliki meri, da je mogel oče dne 7. julija 1899 posojilo 2000 gl. vrniti, a vrhu tega še nekaj tisočakov v isto klerikalno posojilnico vložiti! Pri občinskih volitvah deloval je trgo- vec M. z besedo in vplivom za dekansko stranko iz hvaležnosti — kakor je njegova gospa trdila — .ker so ga gaspud dekan pomagala naša Ž. domov sprav't". Ta slučaj pokaže dovolj slabost in nerodnost naše politične uprave, ki se da tako za nos voditi, dočim je stroga in neizprosna, kjer bi bila milost v resnici na mestu. Zajedno z M-ovim sinom služil je pri vojakih sin zadolženega in za teška kmetska dela vsled telesne hibe nesposobnega kmeta, ki je imel pomanjkanje, bolezen in kopo nedoraslih otrok v hiši, dočim je jedini delavec pri hiši vojaško suknjo nosil. Tudi ta je prosil olajšave za svojega sina, toda bil je norec, ki se ni obrnil do dekanove posojilnice, in prošnja mu je bila odbita! Prav mu je, zakaj se pa oklepa tako trdo liberalne stranke, ki nima navzgor tako namazanih koles. Ljudstvo si pa tega jedno-stranskega postopanja tolmačiti ne ve, in zato je vložilo interpelacijo, na katero pripravljajo sedaj pristojna oblastva pomirljiv in zadovoljiv odgovor. Zelo smo pa radovedni nanj. Končno naj še omenim, da so zloglasno vinarsko zadrugo tiho in brez cerkvene svečanosti pokopali; le dekan Erjavec in levit Uršič metala sta vidno razburjena prst v sveži grob, da je iz njega prav tako čudno, votlo in grozno grmelo, kakor takrat, ko je mladi kapelan T. lepo farovško Ivanko ma teri zemlji izročal. . . Iz Šmartna pri Litiji, 8. februvarja. Gotovo Vam še ni znano, da so bili naš gospod župan — alias oče Cofek — tudi zadnjič v družbi našega gospoda dekana pri oni slovesni pojedini, ki se ji pravi banket, v »Katoliškem domu" v Ljubljani. No, če prav Vam to ni znano, ve pa o tem cela naša fara, saj oče Cofek ne morejo dosti prehvaliti, kako izborno so se zabavali tamkaj v družbi samih dohtarjev, državnih in deželnih poslancev, kanonikov itd. — Da, še celo šampanjca smo pili, pripovedujejo oče Cofek. (Op. ured.: Pa ne govore resnice, ker na tistem banketu niso šampanjca pili.) Taka srečaf Kako ponosno stopajo vsled tolike sreče poglavar naše županije po vasi in dvigajo glava po konci, meneč: Mi smo mi, Janezi, vsaj kar nas je z imenom Janez, smo prvi v naši občini: gospod dekan so Janez, gospoda kaplana sta Janeza in jaz sem Janez. — Srečo pa imate, srečo, oče Cofek, to s« Vam ne more oporekati. Menili so sicer tudi drugi ljudje, da bodo po Vas srečni postali, a bridko so se varali. Joj, in kako je šumelo! Vse je hitelo par tednov, odkar je prinesel »Slovenski Narod" notico, da imate Vi, oče Cofek, kar tri »arabarje" v svojem hlevu, v bližnjo Litijo v loterijo, da stavi ondi tri številke: 17, 20 in 47, kupne cene Vaših »arabcev", in dotična pisarica v loteriji je že vsacega v naprej vprašala: „katere pa, ali od „arabarjev" ?" — No, zadel ni nihče, n;ijbrž zato ne, ker stavili so številke le oni, ki »Narod bero, in ki baš vsled tega ne morejo srečni postati; drugačne misli je pač morala biti ona pobožna ženica blizo Vaše hiše, ki je tudi stavila navedene številke in se potem ni mogla prečuditi, da ni niti jedna prišla, pripovedovaje okoli: Pa sem res mislila, da bodo »numare" prišle, saj so naš gosp. župan skoraj vsak dan dvakrat v farovžu pri gospodu .tehantu", kar je ena posebna sreča za vsacega človeka, zdaj mi je pa žal, da sem tudi jaz stavila. — Na zopetno svidenje, oče Cofek! —ar — Od Sv. Gregorija ali slemensko-urhovske strani, 7. februvarja. Ker politika dandanes igra že v zadnji hribovski koči tako imenitno vlogo, ni se torej čuditi, da so se vršile naše zadnje občinske volitve ob tako ogromni udeležbi in strastni agitaciji. Nasprotna nam stranka, koji nače-luje — kot po navadi po deželi — mož obritega obraza, zavit v črno haljo z dobro prišito, prostorno za biro pripravljeno »malho" in kateremu je pobočnik »fajmoštrov dinstman", prekljasti možic, eden izmej trideseterih — ne srebernikov — temveč udeležnikov duhovnih vaj — spravila je slednjega davkoplačevalca na volišče, izvzemši »Kruljačevo Uršo", ki do-sedaj še nima volilne pravice. Cel teden poprej letala sta dva duhovita »svetovalca" še bolj duhovitega župana »Frence ta" po slemenskih hribih, vabeč zveste ovčice v svoj hlev z vsakovrstnimi lažmi in grožnjami. V tej preveliki vnemi in navdušenosti ter nadi na dobro obloženo mizo in dobro dolenjsko kapljico pozabila sta ta dva bratca opozoriti župana „Frenceta", da bi bil nabil na občinsko tablo oznanilo glede volilnih imenikov in volitve same. Ta pozabljivost naših zvedenih in učenih občinskih svetovalcev »extra status" maščevala se je nad tema „kolofoktarjema" s tem, da se je vložila zoper volitve hudomušnih nezavisnih Podslemencev pritožba na pristojno deželno oblast potom občinskega urada, kjer je pa ta pritožba obležala in še tam leži od dne 29. januvarja 1900 do danes. Mi ne vemo prav, je li bila pritožba tako slabo napravljena, da jo morajo »Frence" s svojimi svetovalci extra status popravljati, ali pa je tako dobra, da si jo hočejo pridržati kot obrazec za enake pritožbe. Ako ste v kacem dvomu, župan »Frence", obrnite se v tem oziru na dva brinovška veleuma — a bolje veleneumna — zelo izkušena politična »gimpelna", ki sta Vam na dan volitve tako imenitno pomagala s svojimi sveti, kateri morajo držati kot »zmočen lim". Pogostite ju tudi to pot iz hvaležnosti tako izborno, kot ob volitvi, ko sta se tudi ta dva skazala Vam nasproti toli hvaležna, da sta preskrbela Vašo kokošjad za cel teden z jako delikatno pičo. Na budalosti dopisnika »Slov. Naroda" št. 21 — koji dopisnik je uredništvo mistificira!, — se nam ne zdi vredno odgovarjati. Omenimo le toliko, da taka stranka nikoli ni hinavska, ki nastopa očitno samozavestno in neodvisno. Pač pa moramo mi reči to o vasi slemensko-urhovski, ki je vsa pod kuratelo in jerobstvom črnosuknježev, mežnarjev in »cekmoštrov", to je, ker so sami kimovci, ki druzega ne vedo kot le: „sej sa gaspud rakle". Bila je masa, a nerazsodnih ljudij, ki nimajo nikacega lastnega prepričanja. Koga sramotiti je kaj lahko, a sramotiti take može, kot jih je zadnji dopis- nik, je pa že absurdno. Dotični možje pač mislijo, da jih oslovski glas ne doseže Ko bi imeli Slemenci le jednega samega tacega moža, kot je št. 12, bili bi pač ponosni nanj, ker se ne da vplivati od nikogar, najmanj pa še od črnosuknježa. Naši možje imajo svojo voljo in pamet v svoji oblasti, ne pa pod varuštvom kacega »Frenceta", čeprav isti stanuje v farovžu. Ulogo »dumme Augusta" prepustimo pa mi prav drage volje obritemu „Fren-cetu" v črni halji, vemo že iz dejstev, da je pri preobračanji kozolcev on pač nedosežen clown. Produciral se je „Frence" ali »g. Fronc" že po vseh slemenskih in poljanskih bregovih, a največkrat s presneto smolo, tako da je prišel velikokrat neprostovoljno v dotiko s tlami, kjer si je za cel teden ali še dlje tetoviral svoj rudečecve-toči nos neprostovoljno z mačeradastimi lisami, in sicer takimi, kakor jih je na dan volitve opazoval na nogavicah laškega pi-sarčka, in ki so se mu menda tako zelo usmilile, da je še isto noč igral s svojim nosom ulogo črnega krta. Je al naj ? Je že I Zadruga „Mercur" v Celju. (Izv. dopis.) Zoper zadrugo »Merkur" v Celju uprizorili so celjski železninski trgovci veliko gonjo, posluživši se po svoji stari navadi laži in obrekovanja, z namenom škodovati temu narodnemu podjetju in zavirati njegov razvoj. Treba je torej, da se nazori pejasnijo da bodo narodni krogi vedeli, zakaj se je osnovala zadruga Merkur v Celju in kakov namen ima. Zadruga , Merkur" se je osnovala v namen osamosvoje slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem od nasprotnih trgovcev in obrtnikov. Dogodki 9. in 10. avgusta 1899. 1. v Celju, kjer noben Slovan pri belem dnevu ni bil varen svojega življenja v ulicah celjskih, so pokazali, da se je rekrutiral me-rodajni del razgrajačev iz uslužbencev nasprotnih trgovcev, kateri trgovci pa žive vsi samo iz trgovine s slovenskim narodom. Na Spodnjem Štajerskem je nastalo v zadnjih letih lepo število narodnih trgovin, katere vodijo spremi trgovci slovenskega rodu, vendar pa v nekaterih strokah nimamo Slovenci čisto nooenih svojcev tako, da morajo Slovenci v velikej meri še kupovati celo pri svojih najbolj zagrizenih nasprotnikih. — Tako trgovska razmerje je pa naravnost nenaravno in škodljivo narodnemu razvitku ter poniževalno za slovenski narod. Najslabše v tem oziru je pa bilo dosedaj glege železne trgovine. Železnih večjih trgovcev slovenskega mišljenja na Spodnjem Štajerskem ni. Trudilo se je mnogo, da bi dobili kakega slovanskega železninarja v Celje; iskalo se je po celem Slovenskem, iskalo se je po Hrvatskem, iskalo se je tudi po Češ kem že leta sem, ali brez uspeha. Za že lezno trgovino v Celji ni treba samo spretnega trgovca, ampak pred vsem moža, ki ILSST Dalje v prilogi. ~S1 Oče Kaša: »Ta bi bila lepa! Še rajtengo naj bi nam gospod dajali! Čemu tudi!" Oče Kozica: „Prav res, čemu tudi! Ali so bili gospod že kdaj zaprti, ali so morda kak goljuf, kak slepar, he? Koj mu eno prisolim, kdor bi zahteval raj-tenge!" Oče Kaša: »Kar so gospod narajtali, je prav, je prav!" Soglasen sklep: računi so odobreni, gospodu Petru pa se izreka zahvala in zaupanje odbora. Pod vse to so se napravili štirje debeli in tolsti križi, v znamenje lastnoročnih podpisov štirih odbornikov moravškega konsumnega društva. Trgovske knjige pa so se iznova podale v staro omaro, da v nji počivajo — za jedno leto! — V tem se je izpraznilo omenjenih petero literčkov. A Uršika je na gospodovo povelje prinesla novih petero. Vsi — in gospod Peter ne najmanj mej njimi — so bili veseli, da se je težavni posel tako hitro in tako srečno dodelal. Zategadelj so junaško pili, posebno tudi zategadelj, ker se je bilo po Petrovih besedah prvo leto prav dobro dokončalo. Toraj je odprl oče Kaša Široko svoja uste^ter^Tire|ovoril: »Dobro se imamo, pošteno dobro se imamo!" In Kozica je dostavil: »Da bi pa bila naša volja še boljša, bi prosil nekaj gospoda, če bi se mi ne zamerilo". »Ti bi rad gledal moje „vreteno", dlaka dlakasta!" se je zasmejal Peter, ki se je rad kazal s to svojo predstavo, če je bil prav zidane volje. »Jaz tudi tako rada gledam!" je za-hitela Urša Kruljačeva. In ko so se vsi drugi odborniki — bili so z gospodom vred že pijani — soglasno izjavili, kako radi gledajo gospoda kaplana vreteno ob štangi, se le ta ni dal dalje prositi. Tedaj bi bili morali videti, kako volno se je udal naš gospod Peter izraženi želji soodbornikov! S svojim imenitnim »vretenom" je hotel osrečiti zbrani odbor, in kakor blisk je bil na »štangi", o kateri smo že govorili. Spretno je zapletel jedno nogo okrog »štange", potem pa se s telesom zasukal nizdol, tako da je blagoslovljena glava visela navzdol. Na to se je zopet zavihtel navzgor, tako da je visela blagoslovljena noga navzdol, in sukal se je in sukal, da se je gledalo njegovo masniSko telo kakor nekako vreteno ob Spodaj sedeči kmetje pa so imeli veliko veselje, posebno še nad gospoda Petra dolgopeto suknjo, ki je plapolala kakor dolga senca okrog vrtečega se duhovnika — konsumnika.*) Začuli so se glasovi začudenja. »To so gospod!" »Takega gospoda Še nismo imeli!" »Božji krišč, da bi le kaj časa pri nas ostali!" »Kar narede, vse je prav narejeno!" Tedaj pa je zadela našega Petra mala nesrečica. Ko se je takisto vrtil nad glavami svojih občudovalcev, je nosil Peterček hlačice, za katere si je bil blago kupil v svojem lastnem konsumu. Vrag vedi, je li bil žid poslal kako preležano sukno, ali pa je bil gospod Peter nogo malo preveč zategnil! Z jedno besedo, pri nogi, s katero se je Peter drgnil ob štango, je nekaj počilo, in kakor bi trenil, pokazala se je belo-rudeča lisa, ter se ob stegnu navzgor zajedla v obširno — višino. Gospod morda v prvem trenutku ni bil opazil, kar se je zgodilo. Morda pa tudi ni mogel tako hitro ustaviti svojega kolesa Še vedno je svedral okrog štange, tako da so gledalci od spodaj opazili to in ono. Urški se je končno vendar le videlo potrebno, da je malo zakričala, ter pobegnila iz sobe. „Oj, ubogi gospod\x je viknila ter izginila v sosedno štacuno, kako bodo zdaj domu prišli, ta revček!" Šele tedaj je gospod opazil svojo nezgodo. Hladnokrvno se je spustil s štange na tla, ter spregovoril: »Urša, imaš kako črno nit pri roki in Šivanko?" Urša je prihitela s črno nitjo in s svitlo šivanko. Opevaj mi, muza, boginja romantike, opevaj mi sedaj težavno in nad vse mere odgovorno delo, katero je nepričakovano naklonila kruta usoda deklici! O pevaj prav vestno, kako je s tresočim prstom roka device vodila ostro bodeče orodje, da bi se ne zaneslo s široko zevajočega sukna v rožnato, v cvetoče meso! Opevaj mi tudi, kako je mukotrpna druga stran koprnela in drhtela, da bi že bilo dognano delo težavno in čez vse mere odgovorno! No, dognalo bi se bilo to delo težavno in čez vse mere odgovorno, da se niso tedaj hišna vrata na stežaj odprla, in da se ni začul tenak glasek: .Obhajilo je prišlo!" v sredo.) ima tudi zadosti kapitala; kajti obstoječe železne trgovine v Celji so tako močne, da mora nova železna trgovina biti pripravljena na najrezkejši konkurenčni boj, ka teri boj pa more prestati samo tak trgovec, ki je dovelj založen s kapitalom. Ker torej ni bilo mogoče dobiti trgovca železninarja narodnega mišljenja v Celje, ker pa je potreba, da se osnuje v Celji železna trgovina, postajala od dne do dne nujnejša, rodila se je ideja, ustanoviti zadrugo, katera spravi potrebni fond skupaj za tako podjetje, tako, da se pri tem podjetju udeleži lahko kot zadružnik vsak zaveden narodnjak po razmerju svojih gmot nih moči j. Osnovala seje torej zadruga „Merkur", ki si je postavila kot prvo nalogo, osnovati železno trgovino na debelo in drobno in to s takim fondom, da bode vsak konkurenčni boj lahko prebila. — Podjetje železne trgovine je eden del njenih namenov, kateri se kot najnujnejše sedaj najprej izvrši. — Nadalje pa ima zadruga „Merkur" namen, sestaviti nekak informacijski bureau za posredovanje med spodnje štajerskimi trgovci s trgovci na Kranjskem, Hrvatskem in Češkem itd. in narobe ter končno še tudi ustanoviti po razmerju svojih gmotnih močij kako drugo industrijalno ali trgovsko podjetje, katero se izkaže kot nujno potrebno, za katero pa ne bi bilo mogoče dobiti kakega slovenskega ali vsaj slovanskega podjetnika. Zadruga „Merkur" je, kakor že omenjeno, za sedaj osnovala železno trgovino v Celji. — Ista je prijavila svojo železno trgovino obrtni oblasti, da dobi obrtni list; njena tvrdka se protokolira v trgovinskem registru, kakor tudi vsaka druga velika trgovina. Ta trgovina je toraj ravno tako trgovinsko podjetje, kakor katera koli druga v Celji, ali Mariboru, Gradcu ali v Ljubljani, razlika je samo ta, da daje drugod potrebni fond dotični posamezni trgovec oziroma trgovinska družba tukaj pa zadruga „Merkur". — Neresnica je toraj, če se je od Slovencem nasprotne strani hotelo proglasiti trgovino zadruge „Merkur" za kako konsumno društvo. Zgodilo se je tosamo iz zlob-nos ti, da bi se vzbudilo v trgovskih krogih nezaupanje proti zadrugi „Merkur". Namen zadruge „Merkur" je čisto drug, kakor konsumnih društev, in način njenega poslovanja je čisto drug, kakor pri konsumnih društvih. Namen zadruge „Merkur" ni škodovati narodnim trgovcem, posebno slovenskim ne, ampak jih na vso moč podpirati v namen, da se na Spodnjem Štajerskem vzgoji krepek trgovski stan. Da je to res, je pač najboljši dokaz, da je velika večina, in to naj odličnejših slovenskih trgovcev iz celega Spodnjega Štajerja že pristopila zadrugi „Merkur" in da so trgovci, odlični po svojem trgovskem glasu ne le udje, ampak celo v vodstvu in načelstvu zadruge „Merkur". Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. februvarja. — Izvrševalni odbor narodne stranke je v svoji seji dne 8. februvarja t. 1. sklenil izraziti zahvalo češkim členom spravnih konferenc na Dunaju za njih izjavo, s katero so vstopili v spravna pogajanja, in je načelništvo sporočilo to zahvalo načelniku češkega kluba, posl. drju. Englu, z nasled-Djim dopisom: Vaše blagorodje! Izvrševalni odbor narodne stranke na Kranjskem je v svoji seji dne 8. iebruvarja 1.1. sklenil, izraziti Vam, zastopnikom čeških ljudskih strank zahvalo za izjavo, katero ste podali, predno ste vstopili v spravna pogajanja. Slovenski narod je z velikim zadoščenjem vsprejel osobito Vašo zahtevo, da je jeziko vno vprašanje urediti v vseh deželah, v katerih stanuje po več narodov. Ta dragoceni izraz slovanske vzajemnosti pozdravlja slovenski narod s trdno nado, da bodo zastopniki bratskega naroda češkega vedno vstrajali na tem stališči in zastavljali vse svoje moči v podporo slovenskemu narodu, da doseže jezikovno jednakopravnost, ki mu je neizgibno potrebna za narodni obstanek. Obveščajoč Vaše blagorodje o tem sklepu, si usojam prositi, da ga blagovolite na znanje vzeti ter o njem obvestiti svoje češke tovariše pri spravnih konferencah. Beležim z odličnim spoštovanjem Vašemu blagorodju vdani za izvrševalni odbor: dr. Bleiweis vitez Trsteniški. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 13. februvarja 1.1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo. — „Edinost" odgovarja nam sedaj nek?ko »od zgorej doli", pri nas se ničesar ne dobi, pri nji pa vse, humor in še celo debelo tiskani členi narodne stranke v Ljubljani. Ti zadnji so ji pravi zaklad, in kakor ciganka stare vinarje, jih stara .Edinost" neprestano vpleta v svoje lase. Pri tem pa jih se ve" zavija v papirčke, da nikdo ne more opaziti, kako podobo da nosijo ti vinarji. Da bode že teh »členov narodne stranke" jedenkrat konec, naj stopijo z imeni na dan. Če se bojujejo ti visoki gospodje za pošteno stvar, čemu jim incog-nito? Toraj z imeni na dan, pa bo mirna Bosna! Do tedaj pa »Edinosti" v tem pogledu toliko verjamemo, kolikor bi nam svet veroval, če bi v svojem listu debelo tiskali, da je postal visokočastiti škof Mahnič sta len sotrudnik »Slovenskega Naroda"! In vpliv ima tržaški list tudi na Kranjskem, ker bi se mi drugače pred njim ne imeli ravno tako braniti kakor pred domačo klerikalno stranko! Tu, draga »Edinost", premalo razločuje! 0 vplivu naših posameznih nasprotnikov nismo govorili, pač pa o strasti, kojo kažejo pri napadih naši nasprotniki. Dostikrat nam je mali kužek — da osta nemo pri izrazih »Edinosti" — s svojim bevskanjem in revskanjem bolj nadležen od velikega psa na verigi, ki je pa vendar mnogo nevarnejši od prvega! Končno pa se „ Edinost" poprime še »Slovenca" ter za joka, češ, le ta mi pa očita, da hočem pomagati dr. Tavčarju. Tu so postavljeni trije klicaji. In res je, »Edinost" je dandanes prijadrala do tja, da je ne mara nikdo. Ta tržaški papir nam je živ dokaz, da se pri nas s tistim samouškim in plitvim polovičarstvom, ki noče biti ne krop ne voda, ki hoče storiti vsakemu prav, časih pa tudi od vsacega vse imeti, ne da ničesar več opraviti. S tiradami o bratomornem boju, o samo nemških poštnih pečatih, in druzih tacih malenkostih se je dalo pred tridesetimi leti še kaj opraviti. Dandanes se pa z vsem tem nič ne opravi, dandanes nam je treba značajev, ki kažejo tudi v javnem življenju ostro svojo podobo, ter se ne sta-jajo pri vsaki priliki, kakor se staja surovo maslo, če ga postaviš na solnce. Dandanes se borimo za načela, zategadelj nam preseda tržaška kaša. Polita je sicer s sladko vodo, ali v drugem pa v nji še češpelj ni! Zobajte jo sami, če jo bodete pa tudi nam vsiljevali, naletite vsiklar na odločen vpor. Tako bo vsikdar, naj vas že vodi kak Makso, ali pa kak Danijel. Tako je in nič drugače! — Klerikalna gospodarska organizacija Tudi prijazni Kamnik dobi svojo gospodarsko »zadrego". Snujejo znani kaplan Kalan, o katerem dvomijo neki Kamničanje, da ni več pri pravi pameti. Že pred 14 dnevi je bil občni zbor. Reklo se je, da se napravi v Volčjem potoku »uzorna kmetija", ki bo toliko nesla, da se bodo za svedrce pokupile vse planine. Svet je neki že kupljen. Vreden je k večjemu 6000 gld., plačali pa so zanj modri svedrci 8500 gld., menda zato, da pokažejo, kako malo jim je za par stotakov. Občni zbor je bil kaj zanimiv. Kmetje so se neprestano smejali ponujani jim gospodarski modrosti. Ker smeha ni bilo ne konca ne kraja se je občni zbor razšel, ne da bi bil kaj sklenil. Ali kamniški katoličani nečejo odnehati, nego prirede v nedeljo nov občni zbor. Da bi se bolje obnesel, in da bi kaj bolje držalo kar se bo povedalo, prišli so te dni v Ljubljano iskat — govornika. Če so ga našli še ne vemo, radovedni pa smo, kako se stvar razvije. — Kako imenitne uspehe doseza katoliška organizacija, to vidimo posebno dobro na Notranjskem. Kurat Kar: Lenassi, priznan kot izreden talent, je v Nadanjem selu ustanovil posojilnico, ki je v nekaterih vaseh izposodila že kacih 60 000 gld., torej veliko več, kakor so vsa posestva dolžnikov skupaj vredna. Ljudje so mu zelo hvaležni. V vasi Nadin že nečejo več opravljati kmetijskih del, češ, saj tako gospod za nas skrbe. Za vzpodbujanje ljudstva se vnemajo razen Lenassija tudi Še drugi duhovniki. Zadnjič sta prišla celo dr. Žitnik in Lampe v Nadanje selo in sta tam pridigovala. Lampe je kmetom v poljudni besedi razložil, kako veliko bolje je bilo na tem svetu pred 1 1848., ko je bila še tlaka, in kako škodo so liberalci storili kmetu, da so tlako odpravili. — Vprašanje je le, koliko časa bo sedanje zadovoljstvo trajalo. Bojimo se, da ne dolgo, in da bo moral gospod Karol Lenassi še ponoči od-kuriti jo v Ameriko. Tako srečni kakor v Kamniku in v Nadanjem selu pa niso povsod. Na Bledu je nastala med svedrci nevolja, ker je »firštov Miha", takozvani »knjigovodja" konsumnega društva, dobil proti volji nekaterih odbornikov mastno nagrado, na Vipavskem je likvidirala pet-jotarska zadruga, v Ljubljani pa se je »prostovoljno" razšlo klerikalno društvo »Dom delavskih stanov". Na partelistu, ki ga je včeraj priobčila »Laibacherica", je podpisan tudi »oče kršč. socializma", dr. Krek. Če mu da Bog zdravje, bo še večkrat potrtega srca vsem sorodnikom prijateljem, in znancem na tak način naznanjal konec, katere njegovih organizacij. — Cerkveni harač. Kakor v Šmart-nem, sezidali so tudi v Budanjah pri Vipavi cerkev, — o kateri je bilo zbog njene lu-ksurioznosti v tem listu že govora — in to brez konkurenčne razprave. Župnik Skvarča je kar taksiral Budanjce, ki so mu morali za obljubljene zneske zadolžnice podpisovati, s katerimi so se obvezali od svojih obljub celo obresti plačevati. 01 kmeta se je navadno zahtevalo po 260 kron. Nečuven je pa način iztirjevanja. Nekemu Krasni, ki je bil menda tudi obljubil 260 kron, ki se je pa pozneje skesal in hotel plačati le 140 kron, umrl je otrok, katerega ni hotel baje župnik Skvarča pokopati, ker mož ni plačal za cerkev 260 kron. Na to se je mož obrnil do »slovenskega" župana, ki je bil pa neki tako surov, da je moža skozi vrata pahnil, kričaje, da, ako bodo otroka pokopali, ga bodo nesli le „v staro cerkev", ne pa v novo, kamere on ni plačal. Otrok je bil baje pokopan šele na intervencijo okrajnega glavarja. Mi si tolike brutalnosti niti misliti ne moremo, zato pričakujemo, da se bode v naših »katoliških" časih primerno pojasnila. — Klerikalno občinsko gospodarstvo na Bledu. Piše se nam iz blejskega kota: V »Slovencu", v št 74., smo čitali dopis z Bleda, ki nam kaže slabo vest naših duhovnikov. V tem dopisu se priznava, da župan Kežar res ni popolnoma v redu vodil občinsko upravo, a ker je bil Kežar orodje duhovnikov, zato skuša pobožni dopisnik vso krivdo zvaliti od njega na tajnika, češ, ta ima na leto 5000 aktov re siti. To je tako debela neresnica, da se da otipati. Pa če bi tudi res bilo, s tem nered v občinski upravi še vedno ni upravičen. Ako ima tajnik z občinskimi zadevami toliko posla, pa naj popusti postranske opravke, saj je za tajnika vendar tajniška služba prva skrb, a če je ne zmaguje, naj opusti opravila pri posojilnici, pri zdravniškem komiteju itd. Sicer pa je za občinsko upravo odgovoren vedno župan, a ker je bil Kežar popolnoma nesposoben ni mogel vzdržati reda. Čuje se, da več izdatkov ni bilo vknjiženih, a neki občan, ki je čital »Slovenca", je dejal, da so se dohodki še prej pozabili vpisati kakor izdatki. Vprašal sem sedanje občinske vodje če so Kežar in gospoda župnika že uredili občinski račun, reklo se je, da še ne. Stvar se hoče menda na tihem poravnati in potlačiti, pa ne pojde. Ker gre za javno korist, treba večkrat podrezati to zadevo. Kadar bodo občinski računi davkoplačevalcem v pregled razgrnjeni, govorili bomo še kaj več o tej stvari. Pripoveduje se, da je župan brez dovoljena porabil za pot pod Zob in za most nad 900 gld. in da se bo zahtevalo, naj g. Kežar občini vse to povrne. To je popolnoma pravilno. Bolelo ga to tako ne bo. Nekaj bo založil konsum, nekaj pa katoliški sklad. Na vsak način pa je treba, da občinsko vodstvo to zanimivo zadevo natanko pojasni, da bo vedelo prebivalstvo, kako se je z njegovim denarjem gospodarilo in da spoznajo tudi širji kogi, kako znajo klerikalci gospodarititi z občinskim denarjem. — Agitacijsko sredstvo naših klerikalcev. Neki »prečastiti gospod" župnik — vsaj .Slovenec" ga nazivlje tako, ki so dovršili svetovno znano in pros'ulo »univerzo" za ljubljansko škofijo, vulgo „lemenat", kjer svojo učenost prodajajo kapacitete a la Leonhart in drugi, med tem ko sodnim uradnikom, ki so dovršili pravniško fakulteto, niti skromaga nazivi ..gospod" ne privošči — propovedoval je svoje dni kot ..prečastiti gospod1' kaplan, da bodo „prečastiti gospodje" duhovniki za vsacega naročnika veledobro inforrnovanega in epo-halnega lističa „Domoljuba' brali „gratis" mašo, kadar isti umrje — namreč dotični naročnik! Ime dotičnega „mazi 1 jca" je v našem uredništvu vsakemu radovednežu na razpolago. Dokaz resnice dočenemo, če treba pred pristojnim sodiščem po verodostojnih pričah. Komentarja k temu menda ni treba. — O tempora, o moreš, o mazi-Ijenci! Kaj je že storil Kristus v jeruzalemskem tempeljnu z mešetarji? — Slovensko gledališče. Bodoči teden bode praznovalo dramatično društvo ve-lepomembno slavnost. Po tolikih zaprekah, katere so se stavile in se še zdaj stavijo napredku in krepkemu razvoju slovenskega gledališča absolviralo bode v torek, dne 13. t. m. prvi tisoč svojih društvenih predstav. Ker mislimo v ponedeljek obširneje spregovoriti o tem trnjevem potu slovenske Talije, omenimo za danes le toliko, da je prvotno intendanca nameravala prirediti ciklus treh slavnostnih predstav, in sicer prvo zgodovinskega pomena, dve pa kazoči stopnjo, na kateri stoji danes slovensko gledališče, to je po jedno veliko dramo in opero. Za prvo slavnostno predstavo je program tale: 1. Prolog; 2. ouvertura k »Jamski Ivanki"; 3. M. Vilhar Šantlove »Jamske Ivanke" III. dejanje; 4. Foer-sterjeva ouvertura k operi »Gorenjski Slavce k*; 5. Županova Micka (kot najstarejša slovenska igra); 6. Uvod k Ipav-čevi opereti „Tičnik"; 7. »Stara pesem" Parmova (kot najnovejše muzikalno delo slovenskega odra). Ta program se bode izvajal v torek, dne 13. t. m. Druga slavnostna predstava bo v petek, dne 16. t. m. velika Smetanova opera »Dali-bor" in za tretjo je bila nameravana Jurčičeva tragedija Jugomir" — a niti pred povabljenimi gosti ne sme se ubogi »Tugomir" javiti na odru. Tako je ukrenila za zdaj naša deželna vlada — dokler ne spregovori višja instanca. Bržkone torej odpade za nedeljo, dne 18. t. m. namenjena tretja slavnostna predstava, ki bi bila še posebno zanimiva zarad tega, ker bi se bila v medaktih izvajala orhe-stralna dela naših skladateljev Foersterja, Gerbiča, Ipavica, F. S. Vilharja itd. da bi bili vsi zastopani v programu, ki so se trudili in delali za domačo glasbeno umetnost. Zaključi se torej slavnostni teden z veliko gledališko akademijo, o kateri govorimo na drugem mestu. Opozarjamo vse prijatelje slovenskega gledališča na te slavnostne predstave. — Gledališki večer na korist pen-zijskemu zakladu slovenske opere in drame se vrši, kakor smo že opetovano poročali 17. t. m, to je prihodnjo soboto v zgorenjih prostorih »Narodnega doma". Ve-lezanimivi program bode obsegal 14 dekla-matornih, pevskih ter glasbenih točk šaljive in resne vsebine. Nastopale bodo vse naše prve dram3ke in operne moči. Ta del večera bode imel torej značaj akademije ter bo trajal od 8.—10. ure. Zatem se začno razne zabave v postranskih sobah, kjer se otvori prva slovenska gledališka razstava, kjer bo taborišče Rokov-njačev, Mozolova gostilna itd. V glavni dvorani pa se bo vršil ples. Vabila se začno razpošiljati danes. Program pa se objavi prihodnji teden. Gledališko osobje se resno trudi, da bo ta veselica resnično prav zabavna in za naše razmere čim najbolj originalna. — Iz „osrčja Afrike" se nam poroča, da je zavladalo tam velikansko zanimanje za stvari, ki se bodo godile na pustni torek, ko prifrči toliko čilih Sokolov in Sokolić v te oddaljene kraje. Ko se v Južni Afriki »kampljajo" Buri in Angleži, je v osrčju Afrike mirno in le radovednost tare tamošnje prebivalce in pa tudi vse druge, ki hote" poleteti tja, kaj bode vse videti. Reči jim moremo že danes, da bode mnogo mnogo novega videti, da ne bode nikomur žal, če bode poletel s Sokoli v Afriko in si ogledal čarobno-tajne te kraje. Posebno se vesele tamošnji črnci na krasni venec dražestnih belopoltnih, cvetočih krasotic, ki se zbirajo vedno tam, kamor postavi Sokol svoj prapor na Kurentov dan. Polagoma bomo že zvedeli za vse tajnosti in jih razkrili zvedavim radovednežem o pravem času. Kakor lani na severnem tečaju v ledovji bode tudi letos v osrčju Afrike veselo življenje in dr-venje, kajti sokolska kri vse oživi! Pričakujejo se tam udeležniki iz vseh znanih in neznanih krajev sveta, ženskih in moških, mladih in starih. Kar hodi in' živi, bo isti dan v vroči Afriki! — Nemške neslanosti. Tudi na Kranjskem smo tako srečni, da imamo nekaj prav smešnih nemških šovinistov, ki ne morejo mirno spati, če ne izzivajo. Zadnjič si je načelnik slaščičarske zadruge dovolil, nekemu spoštovanemu someščanu .svetovati", naj mu ne piše slovenski, ampak nemški, dasi nima prav nikake pravice, dajati take svete in še v žaljivi obliki. Še brezobzirnejši in mogočnejši pa so gospodje v vevški papirnici. Neka ženska se je z izbrano uljudnim, a slovenskim pismom obrnila do vodstva vevške papirnice za neko pojasnilo. Za odgovor je priložila dopisnico. In kaj je vevška papirnica odgovorila? .Der Inhalt Ihrer Karte ist uns un-verstandlih." To je vendar višek nesramnosti, da se npa tovarna ki stoji na slo. venski zemlji, ki dela največ kupčije s Slovenci, na uljudno vprašanje tako odgovoriti. — „Ljubljansko učiteljsko društvo" ima v ponedeljek, 12. t. m ob 1/98. uri zvečer v ..Narodnem domu" (v pritličju na levo) svoje redno mesečno zborovanje po naslednjem vsporedu: 1. Nagovor. 2. Pred-sedstvena naznanila. 3. Poročilo o načrtu za vplivanje na ljubljanskih šolah — poroča g. nadučitelj Fr. Gabršek. 4. Z mojega potovanja — poroča g. nadučitelj Fr. Črnagoj. 5. H. Volarič: „Gorska rožica", pojeta gdč. F. Bilina in M. Moos. 6 F. S. Vilhar: „Mornar", poje g. R. Vrabl. 7. R Vrabl: „Ptici", poje R. Vrabl. 8. B Smetana: Sekstet iz „Prodane neveste", pojo gdč. F. Bilina, E. Grebene in M. Moos in gg I. Kruleč, J. Likar in R. Vrabl. 9. Prosta zabava. Prijatelji društva dobro došli! — Petletnice goriško - gradičanskih učiteljev. Gosp. nadučitelj Križman v Dornbergu nam naznanja, da je utok petletnic po regulaciji plač ugodno rešen. — Zaključek I. poluletja. Ljudske in srednje šole ljubljanske zaključile so danes I. semester. Po cerkvenem opravilu in razdelitvi šolskih spričeval dijakom, podali so se le-ti na štiridnevne počitnice. — Krojaški tečaj, ki ga je priredil c. kr. tehnologični muzej, se je pričel predvčerajšnjim. Župan je za ta tečaj prepustil brezplačno dvorano v „Mestnem domu" in poskrbel tudi za kurjavo. Tečaje se udeležuje 30 krojačev, večinoma mojstrov. Otvoritvi sta prisostvovala tudi župan gospod Hribar in ces. svet. g. Mu mi k. Načelnik krojaške zadruge g. Št ur m je pozdravil navzočnike, na kar je ces. svetnik gospod M u mi k pojasnil, kako pospešuje vlada malo obrt s prirejevanjem strokovnih tečajev. Gosp. M. Kune, ki je prevzel pouk v tem tečaju, je razložil, da je ta tečaj jeden prvih v državi in da se po izkušnjah, ki se ž njim narede, uredi potovalno poučevanje v krojaštvu. Začelo se je na to poučevanje, ki bo trajalo nekaj tednov. Tečaj se zaključi z razstavo. — „Benetke v Ljubljani". Pevsko društvo „Slavec" si je stavilo nalogo, da nam letos pripravi izreden užitek s svojo veliko maskarado v nedeljo, dne 18. t. m. Pričaralo nam bode del krasnih Benetk v „Narodni dom". Delajo se velikanske de-koracijske priprave, posebno skrbnost se posvečuje stropu telovadne dvorane, kar je najtežavnejše. Tega se še dosedaj ni lotilo nobeno društvo, zato lahko rečemo, da bode letošnja „Slavčeva" maskarada glede dekoracije nadkrilila vse dosedaj v Ljubljani sploh prirejene maskarade. Tudi blagajna in uhod v dvorano bodeta naslovu maskarade primerno prirejena. Obiskovalec te maskarade imel bode torej poleg zabave tudi umetniški užitek, ker bodo že dekoracije vredne, da si jih vsakdo ogleda. Dosedaj so se društvu prijavile skupine go-lobčkov, mornarjev, lazaronov in senzacija 1. 1899. ter razne posamezne maske. Va bila so se te dni večinoma razposlala in sicer blizu 2000. Ker so prvotno — kot razglednice naročena vabila — popolnom pošla — a priglašenje za ista čimdalje bolj narašča — so se morala natisniti še druga, navadna vabila Kdor bi — pri tolikem številu je pomota pač umevna in oprostima — slučajno vabila ne dobil, a bi se rad udeležil, naj blagovoli prijaviti svoj naslov odbora. Vstopnice *e dobivajo od jutranje nedelje dalje ves teden v trgovini gosp. čudna na Mestnem trgu ter ob nedeljah in na dan maskarade od 2—4 ure popoludne v društvu v Narodnem domu, zvečer pa pri blagajni. Vstopnina je za maskovane 1 K., za nečlane 2K., za rodbino 3 osob 5 K. in za podporne Člane 1 K. Nemaskovanim je priti v promenadni obleki. Maske dobijo vstopnice izključno le proti izkazu vabila na dotično ime. — „Društvo za varstvo živalij, kje si?" Iz Ljubljane nam piše .potrpežljiv občan": V vašem listu od četrtka je ne-vemkdo duška del svoji nevolji o slabem stanji ceste s Studenca na Zalog in je obupno vzdihnil: Kdaj bo že vendar enkrat osnovano tisto društvo v varstvo živalij v Ljubljani?! Vaš neznani mi dopisnik nadeja se namreč, da bode tako društvo od-pomoglo nečuvenemn trpinčenju živalij po slabih cestah, češ, da orožniki tega trpinčenja ne vidijo. Dobro! Mož ima prav. Ne samo tam okoli Polja se trpinči žival na cestah, tudi v Ljubljani imaš slehrni dan priliko videti mučne prizore groznega trpin čenja konj zlasti na — državnih cestah in kakor tam zunaj orožniki, tako tu v mestu policaji ne vidijo tega trpinčenja, dasi je število tacih kaznivih dejanj legijon in bi v Križevnikih morali takoj instalirati posebnega referenta ad hoc, če bi se ovadili vsi premogarski ali prevozniški hlapčoni, ki pri belem dnevu vpričo mnogih ljudij neusmijeno pretepavajo, sujejo in cukajo ubogo živino pa zraven preklinjajo, da se kar kadi, ker je — preobloženi voz na slabi cesti obtičal. .Oko postave" torej — miži tu in tam. A sicer je vendar nekaj razločka mej cestama z Most do Marije Device v Polji ali s Studenca na Zalog in državno cesto v Ljubljani; oni baje — stradata gramoza, na državno cesto v Ljubljani pa natresejo toliko, da se kolesa le vdirajo, pešcu pa se noga pogrezne, če je prisiljen bresti preko ceste ali skozi gramoz brez dna ali skozi obširna jezera koncentriranega blata, katero je skrbno zdrzano po cestnih jarkih (!) na obeh straneh. Mnogokrat me je že mikalo spregovoriti o načinu, kako se .vzdržuje" erarska „durchfahrtsstrecke" v deželnem stolnem mestu, pa človek je — potrpežljiv in vedno upa in upa, da se bo na bolje obrnilo in da se bodo poklicanim faktorjem oči odprle Če pa že „na kmetih" začno ljudje glasno godrnjati, vendar mi škrijci ne smemo zaostati. Sicer pa ne zinem nobene zabavljive besedice več, pravijo, da se bo visoki erar — poboljšal in Ljubljančanom vso svojo cesto skozi mesto po najmodernejšem načinu tlakoval. Soobčani, pripravimo se, da visokemu erarju na vse grlo zaori „Slava!", kadar — bo to res | „Die Botschaft nor' ich wohl, doch mir fehlt der Glaube!" — Maskarada celjskega „Sokola" bo na Pustno nedeljo dne 25. t. m. v zgornjih prostorih „Nar. doma" v Celju. — Preširnov doprsni kip bode kot glavni dobitek šaljive loterije pri plesnem venčku „Rakovških samcev". — ..Glasbena Matica" poživlja svoje člane pevskega zbora, da se redno in točno udeležujejo pevskih vaj za „Sveto Ljudmilo", da se bode nastop ob prihodnjem koncertu in ob izletu v Zagreb častno izvršil. Pevake vaje bodo redno vsak ponedeljek in vsako sredo zvečer ob navadnih urah. — V Krškem bo v nedeljo, dne 18. svečana v obširnih novih prostorih gospoda Karla Schenerja meščanska veselica. Pri veselici svira godba na lok iz Rudolfovega pod vodstvom kapelnika gosp. Emeršiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. — Izpred sodišča. V gostimi pri „Malem slonu" v Vodmatu bil je 17. p. m. pretep, pri katerem je bil poškodovan Anton Imenšek, natakar v hotelu pri „Slonu". Imenšek in njegov tovariš Schulz dolžila sta tukajšnjega trgovskega sotrudnika gosp. Franceta Svetica, da je on storilec. Izkazalo se je, da je ta dolžitev izmišljena, ker g. Svetic tisti večer še v tej gostilni ni bil, temveč je mirno spal doma. Zaradi te krive dolžitve imela sta se danes pred okr. sodnijo zagovarjati radi razžaljenja časti Imenšek in Schnlz. Schulz je prosil za odpuščanje, češ, da ga je Imenšek zapeljal v to neprevidno dolžitev. Imenšek ostal' je trdovraten, akoravno je gostini-earka potrdila, da je bil •torileo tako velik kakor , .turen" in Imenšek že zaradi tega ne bi smel dolžiti g.) Svetica, ker je ta majhne postave. Ker se je Imenšeku dokazalo, da je tisti večer igral tudi .Ein-undzwanzig", bil je zaradi hazardiranja in zaradi razžaljenja časti obsojen na 14 dni zapora, poostrenega z dvema postoma. — Mestna posred ovalnioa za delo in službe. V mesecu januvarju je iskalo dela ali službe 352 oseb in delo ali službe je ponudilo 209 oseb. Takoj dobi dela kakih 20 žensk za papirnate izdelke vreč. Od 3. do 9. februvarja je dela iskalo 20 moških delavcev in 67 ženskih. Delo je bilo ponuđeno za 10 moških delavcev in 43 ženskih delavk. 119 delavcem se je nakazalo 71 odprtih mest in v 49 slučajih se je posredovanje izvršilo, in sicer 9 moških in 40 ženskih delavk. — Zakonita ureditev deloposredo-vanja v Avstriji. Dlje časa je že na dnevnem redu aktualnih socialno političnih vprašanj vprašanje, kako se naj vse deloposre-dovanje v Avstriji zakonitim potom uredi. Namerava se namreč na jedni strani odpraviti mnogobrojne nedostatke, kateri se nahajajo pri privatnih deloposredovalnicah, na drugi strani pa vstvariti podlago za organizacijo javnega delo posredovanj a V delavskem so vetu se je bil sestavil poseben odbor, ki se je posvetoval o načrtu zakona o deloposredovanju in je predložil posebno poročilo. Po tem poročilu ima država nalogo urediti deloposredovanje in se pri tem posluževati občin potom izročenega delokroga Najglavnejše vprašanje, kako se naj pokrijejo stroški takega občnega državnega deloposredovanja, je v poročilu nerešeno in se bode o tem sklepalo šele v plenumu delavskega soveta, sosebno, ker se še ne ve, kolikošen kredit hoče vlada v svrbo občnega deloposredovanja predlagati. Ako se bode ta načrt zakona uzakonil, bode Avstrija v tem oziru prekoračila druge države. — Težave na Kranjsko - hrvatski meji. Piše se nam iz Osilnice: Pred kratkim smo dobili v Osilnico vest, da postane naša cesta, ki veže v dolgosti 9 km. hrvatsko cesto Brod-Čabor, deželna. Čuditi se temu pač ni, ako pomislimo, koliko preglavice smo imeli radi tega že s Hrvati. Okrajni cestni odbor v Kočevji se za ta oddaljeni, a važni kosec ceste ni nikdar veliko brigal. Tembolj so se nam pa rogali sosedni Hrvatje pri vsaki priliki, da si zgrade svojo cesto ob desnem bregu Kolpe in Čabranke, ako ne bodemo bolje skrbeli za cesto, in potem bi seve Osilnica popolnoma v ozadju ostala. Temu pritisku se je tudi zahvaliti, da postane sedaj cesta deželna. Navidezno so sedaj Hrvati zadovoljni. A kakor se vidi, ne bode zmešnjavam tako hitro konec. Ko je bila nekoliko let sem zaprtija za uvoz hrvatske živine, so imeli Hrvatje marsikatero neprijetnost, čuje se, da se sedaj obrne kol proti nam. Kajti bolj še kakor Hrvati od nas, smo mi glede ceste odvisni od Hrvatov. Z vozom ni mogoče priti v Osilnico, da ne bi šel po Hrvatskem. Sedaj se govori, da misli finančna straža na Brodu doslej dovoljeni dovoz sladkorja po hrvatski strani zabraniti. Kaj naj potem napravijo naši trgovci! Od kod naj dobijo sladkor? Najbližnji kolodvori: Delnice, Kočevje, Rakek ležijo tako, da ae mora iti po Hrvatskem. Naj li trgovci nosijo na hrbtu sladkor iz Kočevja? Vrhu tega pa se od poklicanih oblasti niti ne proglasi, da bode prepovedano, voziti preko Hrvatske sladkor. Najbolje bi bilo, da se vladi dogovorita glede prometa po Hrvat skej in Kranjskej strani Kolpe. Kranjcem naj bi bilo dovoljeno o vsaki priliki se posluževati hrvatske ceste, nasprotno pa naj bi imeli tudi Hrvatje po naši cesti za vsak slučaj prost prehod. Kaj imamo sicer od deželne ceste, ako ne moremo do bližnjega kolodvora, in ako Hrvatje — katerim na ljubo je postala cesta deželna — ne smejo k nam? Želeti bi bilo, in upamo, da pristojne oblasti narede potrebne korake. — Na semenj dne 8. februvarja je bilo prignanih 1012 konj in volov, 209 krav in 59 telet, skupaj 1280 glav. Kupčija je bila splošno prav živahna, ker so prišli iz vseh krajev kupci, in sicer Bavarci in Moravci vole, Vipavci in Lahi pa konje in krave kupovat Najbolje so se voli prodajali. ________ * Morilo! iz verske blaznosti. O strašnem zločinu, ki ae je pripetil v vasi ; Atest v belgijskem okraju Oelderland se poročajo sedaj uprav nevrjetne posameznosti. Neka vrsta protestantov je imela ondi vsak teden sestanke. V petek zvečer so se sešli v hiši kmeta Scherfa v Appelternu. Prisotnim je prišla nakrat misel, da je v hiši hudič ter da prebiva v telesu hlapca J. Brinkmanna, ki je že spal. Scherf je hlapca zbudil, ter ga je peljal neoblečenega med udeležence tega ponočnega sestanka. Scherf je hotel izganjati iz hlapca hudiča ter ga je udaril s trobilom tako po glavi, da je omedlel. Nato so planili vsi, moški in ženske, na žrtvo, ga bili s palicami in stoli tako dolgo, da je izdihnil. Potem so skakali po njem ter mu polomili vse kosti. Vsa soba je bila krvava in vse pohištvo razbito. Potem so peli vdeleženci psalme ter proslavljali Scherfa kot premagovalca hudiča. Scherf, star šele 27 let, si domišlja, da je nov Mesija. Vse vdeležence so zaprli v blaznico. * Starka morilka. V občini Szent Istvan v peštanskem komitatu je umorila 70 let stara žena Szkranicz svojega 801et-nega moža z lopato. Že delj časa je s starčkom slabo ravnala, v četrtek pa mu ni hotela dati kosila, zaradi česar sta se začela kregati; posledica tega je bila, da je žena prijela lopato ter udarila ž njo svojega moža, tako da je mrtev obležal. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. februvarja. Ministrski svet ima danes popoludne sejo, v kateri se določi dan, kdaj se skliče državni zbor. Bruselj 10. februvarja. Transvaal-ski poslanik se je vrnil sem. Glede uspeha svojih korakov v Berolinu se sicer neče izjaviti, vender pravi, da bodo njegova svoječasna razkritja obudila veliko začudenje, sicer pa da je prepričan, da zmagajo Buri. Berolin 10. februvarja. Cesar Viljem je včeraj dvakrat obiskal angleškega poslanika, s katerim je imel dolga posvetovanja. London 10. februvarja. Tudi tretji poskus generala Bullerja osvoboditi Ladvsmith je ponesrečil. Bullerjeva armada je bila v bitkah od 2. do 9. februvarja popolnoma poražena in se je morala v četrtek zopet čez Tugelo umakniti. Angleži so izgubili 2500 mož. London 10 februvarja. Usoda Bul-lerjeve armade se je odločila v n o č i od srede na četrtek. Buri so zažgali travo na vseh gorah ob Tu-gel i in pri tej strašni razsvetljavi streljali na Angleže. Najhujši boj je bil ob 11. uri ponoči. Buri so imeli šest topov po dva palca širokih, dva velika in tri brzostrelne tope. Angleški topovi so poslednje pač dosegli, ne pa tudi prvih. Vsled tega je Buller ukazal, da se njegova armada zopet umakne čez Tugelo. London 10. februvarja. Današnji jutranji listi menijo, da so vesti o Bul-lerjevem porazu prezgodnje, ali o njih resničnosti ne dvomi nihče. London 10. februvarja. Buri so ustavili oklopni vlak z 2000 angleškimi vojaki, ki je od Chiveleva poskusil prodreti proti Kolensu. Vlak se je moral nazaj peljati. London 10. februvarja. Vojno ministrstvo naznanja, da je maršal Ro-berts generalu Macdonaldu ukazal, naj se umakne do Modder-Riverja. Macdo-nald je pri Koodeskopu naskočil Bure, pa je bil po ljutem boju odbit in je moral reterirati, ker ni imel dovolj vojaštva, da bi se zapletel še v boj z burskim generalom Cronje, ki je pri-hitel na bojišče. London 10. februvarja. V poslanski zbornici je bil Balfourjev predlog na konec debate sprejet z 215 proti 64 glasom, adresa pa z 229 proti 39 glasom. Proti adresi, ki zahteva nadaljevanje vojne, so glasovali Irci. Madrid 10. februvarja. V poslanski zbornici se je primeril silen škandal. Finančni minister je bil stavil vprašanje zaupanja; za ta predlog je bilo 88 glasov in toliko tudi proti njemu, vsled česar je prišlo do rabuke. Javna zahvala. PreC. g. Janez Dem5ar, župnik v Št. Vidu, upravljal je v dobi 2 mesečne vakature župnijo PodraSko baje s tem, da je priSel 3krat pogledat, kako je uCitelj otroke za birmo pripravil ter je zahteval — po mnenji upornežev — za ta trud 164 K 50 vin., odnosno od župljanov prispevek 85 K 6 vin. s|4Podražanov so se temu zahtevku z jako odkritosrčno izjavo na visokočastiti knezoskofijski ordinariat uprle, rekoC da more g. župnik Demšar svoj zahtevek iztirjati le na ta način, da jih vse na boben spravi — z lepa mu ne dado ničesar. Vsled tega bila sta tako čast. g. župnik Demšar, kakor tudi podpisano županstvo, ki bi moralo to eksekucijo izvršiti, v največji zadregi, iz katere ju je rešila knežja dobrotljivost Njegove Milosti gospođa knezoškofa drja. Antona Bona-venture Jegliča, ki je veledušno blagovolil vplačati pri podpisanem županstvu na uporne * t Po-dražanov odpadajoči prispevek, na čemer bodi Nj. Milosti v imenu obdarjencev na tem mestu najsrčnejša hvala! Županstvo občine Podraga dne 9. februvarja 1900. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego ,,Moll-ovo francosko žganj«* in sol', ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI«, c. in kr. dvor. založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 6 (11—2) Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah. Glej inserat.___b Vpeljava »latlne kave, ki se je pričela približno pred desetimi leti in je dandanes razširjena že povsem omikanem svetu, kaže vedno bolj splošno svoje dobrodelne posledice za zdravje in narodno gospodarstvo. Nemogoče bi bilo pre-računiti, koliko denarja se prihrani in kako zelo pospešuje zdravje in moč ta zdrava, domača ka-vina pijača, katero je splošno uvedla še-le Kathrei-nerjeva tvrdka. Gotovo pride kmalu čas, ko se bode Kathreiner-Kneippova sladna kava udomačila v vsaki družini, in sicer ali kot primes k bobovi kavi, ali pa tudi sama in nenamešana, kjer bi se bobova kava zdravniško prepovedala. Blag-rovati moramo vsako gospodinjo, ki je vpeljala ali ki vpeljuje in pospešuje to važno in zdravilno izboljšanje naše vsakdanje vdomačene pijače. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. « i Stanje, g O | j-f § Cas opa- baro- > J3 ' zovanja metra g g o 1 v mm. =2 3 Vetrovi N,bo 9 9. zvečer 7306 10 1 7. zjutraj 7271 ., j 2. popol. 7255 ru sr. sever 0*5 sr. sever 0-8 si. sever sneg megla Srednja včerajšnja temperatura 25°, nor-male: —08°. ID13.n-303!ra, borza dne 10. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ Avstrijska zlata renta...... 99 „ Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 99 Ogrska zlata renta 4°/0. ..... 98 Ogrska kronska renta 4° 0 .... 94 Avstro-ogrske bančne delnice . . . 127 Kreditne delnice........ 238 London vista......... 242 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 115 20 mark........... 23 20 frankov.......... 19 Italijanski bankovci....... yg C. kr. cekini.......... 11 95 h 90 „ 20 , 65 „ 90 „ 25 „ 40 „ 15 „ 20 , 10 „ 62 „ 25 „ 80 „ 38 „ Učenec 14 let star se sprejme v špecerijsko trgovino. (293-1) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar." alkalična kislina kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36—2) Najboljša dijetetična in osveževalna pijača. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih 8pe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Miško fflaben! SPridem n nedeljo, dne H. t. m., o Sjabljano k „9tlaličn". Mazgooornujno potreben. $rzojavite eoen-tanalno Vaš naslon gosp. Maloorha. ^n Mronca. (302) Sprejme se trgovski pomočnik v špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponudbe pod ,,A. B. 1 poste restante Ljubljana^_(Ž99-1) Špecerijska trgovina v mestu z 2000 prebivalci ter lepim prometom, se radi družinskih razmer odda. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (145-8) Izvod iz voznega reda veljaven od dae 1. ontobr* 1899. leta. Odhod li Ljubljane jot kol. Proga čez Trbiž. Or> 12. uri 5 m. po aoči osobn: vl*k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čet Seiztbal v Ausie, Soluograd; ćez Kleiu - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlhk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Seiztbal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Seiztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Seiztbal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri ,~>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob G. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Frttncovjh varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Ba/tejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Ceiovca, Belj .ka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. Popoludne osobni vlak z Dunaja v i Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih var. v, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiia, Ljubila, Celovca. Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludue osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeasfeata Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktoMu in aprilu ob nedeljah in prazuikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osobm vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob H. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž 6 uri kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 5tt~m^z7utraj, ob 1L uri 8 m. dopoludne, ob £u&£o in Bo 4-000 fizon gotovine £eći oe seznaniti, oz-i-zoma pozočiti z> aoopedično od 20—25 tet stazo, o pzimezno i&o6za&6o tez naftnem/ 1800 tizon dote. Satno zeone po-mid&e, foatczint je pziSejati oči ti o, je naofoviti na u p za v-nič>tvo ,,Stovenotteaa ŠfZazoča" po3 „uzaduiti 27". (287-2) JS>c* stzogo tajnost oe jatnei. Vabilo *■ aoaac plesni veselici ki jo prirede mizarski pomočniki kranjske stavbinske družbe dne 11. februarja t. I. v salonu „pri Traunu" na Glincah. Sodeluje godba tamburaSkega kluba „Krimu viskoglinške čitalnice. Začetek ob 5. uri popoldne. K mnogobrojnomu obisku uljudno vabi (296) odbor. Spreten pisar S z lepo čitljivo pisavo, vešč slovenskega in nemškaga jezika v govoru in pisavi želi sprejeti službo pri odvetniku. Naslov v upravništvo „S1. Naroda". Uradno dovoljena posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoča in namešča službe iskajoče vsake vrste za LJubljano in drugod. !Yuiii«*m<*hJo we vnak dan. — Krrlim, solidnu in Ntrokov lijttHkH pontrežba zajamčena. (297) Domač plesni venček bode ^ v soboto, 10. februvarja I v oostilni „rri levu « Prešernove ulice št. 52. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi Ivan Filipič (286—2) gostilničar. i i 1 iCTa^riai^ilo« (241-3) Naznanjam p. n. občinstvu, da otvorim m. 22. febt^iai*|em gostilno pri „kranjskem biseru" Slomškove ulice št. 25. Tučila se bodo pristna vina iz kleti g. Zajca in slovito vrhniško pivo. Tudi se bode skrbelo za gorka in mrzla jedila na večer. K obilnemu obisku vabi .T. Ka Pozor! Novost! 1jj£qpry Novost! Pozor! Glavni trg 9. JOS. KOLAR Glavni trg 9. Slavnemu občinstvu javljam najuljudneje m stavim na razpolago najnovejši in naj-praktiČnej§i motorni voz po jako nizki ceni bodisi za nakup kakor tudi v izposo-jevanje. Ta voz je sila praktičen, ker odpadeio v vse neprijetnosti, ki so v zvezi s sedanjimi 3 vozovi. Ne potrebuje niti konja, niti hlapca i-j niti hleva m shrani se ga lahko v malem j prostoru. Motor vozi lahko jako hitro, v eni j uri prevozi 30 do 40 km in pri tem je poraba kuriva jako mala, le za kakih 20 do 25 kr. v tem času. ZZZ] Posebnost tega voza je, da vozi brez ropota. ™^ Konstrukcija tega voza je jako lahka in priprosta, da je vsakomur možno te takoj ------ - ' privaditi in vozi lako najnežnejša dama sama. Na razpolago BO pri meDt vsakemu natančnejša pojasD'Ia in navodna, da spozna vsakdo to neprecenljivo iznajdbo. Ker imam itak že na električno silo urejeno veliko mehanično delavnleo na izdelovanje kole3, sem na razpolago za najtežja popravila teh vozov, kat3ra iz%raujem točno m z jamstvom. K obilnemu vdeleževanju vabi uljudno z vsem spoštovanjem (303_1) Jo». Kolar* trgovec z motornimi vozovi, kolesi in šivalnimi stroji. STR O - O 6 RS KE IN^M^JE NAJBOLJŠE REDILNO SREDSTVO ZA OTROKE v lekarn.^ ftog.rijj.h ^BOLJŠE JSIl^mSISflB NAJBOLJŠI DODATEK K MLEKU I»icupbke duna J VI/21 OTROKE. BOLNE NA 2EL0OCU ALI CREVIH R.KUFEKE DUNAJ Vl/e I OTROKE. BOLNE NA 2 O "Vi^ifnice O priporoča ,42arodna (667'23) Tiskarna". oderce,-. najnovejše facone, y najboljši izdelek pripore ca ( Alojzi) Persciić Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 6 po najnlžjilt «5«m ca Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga ^—^j?^***^^ šivalnih stroje? in velocipedov. !\;-^ Učenca vsprejme v trgovino s papirjem (278 -3) Ant. Umek v Brežicah. Na Poljanski cesti št 24 odda se za majnikov termin praktično stanovanje z 2 sobama in kuhinjo ter s skladišč cm« pripravnim za kaciga obrtnika. Povpraša naj se istotam. (271—3) L. LnseP 061 za turista. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem itd. itd. - Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj -3kl5idling\ obliž za turiste po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: ■38-6) Zahtevajte Lnser-jev K. Savnik. 3toland$ko~ametiška trta. Parnisi vozijt po lkr it do Škrat na t*4 czj^trt? o-o o-o o-o trJt-J Domača ekonomija. Samo pravo dalmatinsko Tino belo, Crno in šilhar iz lastne laiiljr razpošilja v vsaki množini v sodih s povzetjem. Sod se za-računi, a se vzame nazaj za isto ceno franko. (274-2) M Udina, Reka trgovina vina na debelo. FRAN OGRIZEK v Planini pri Bakeku prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, izvrstna naravna bela in črna vina, muška-telca, šilharja in refoško po cenah od 16 do 24 gld., postavljeno voznine prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini. Za pristnost vin se jamči. ~3uQ Vzorci se na zahtevanje radovoljno poštnine prosto dopošljejo. (246—3) Veliki krah! [l^New-York in London nista prizanašala J£ niti evropski celini ter je bila velika to-jp2$ varna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 060 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajeiualnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. 4-4 komadov skupaj samo gld. 6-60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakšntl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostjo darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se Jedino le v (1841—18) A. HiRSCllI3<&-n Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji ii, Rembrandstr. 19/VV. Talefcn 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. 4^4/> CŠMtiliil prašek za njo 11» kr. ^ «€v ' Pristno le z zraven natisnjeno varst- |i i ji veno znamko (zdrava kovina) *9 Izvleeek iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, c. kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. zdrav, dobrih starišev, kateri je vsaj 5. razred dobro dovršil, sprejme se takoj v trgovino špecerijskega blaga. (301—1) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.*. Ka M»«»ui-he^t«~1 m■ ;»«- gladke in pisane, sort. velikosti ■a Osford — srajce z ovratniki in brez njih, kompl. velike Tvlkot-sr'aj oddaja preprodaj a I eem ■■ najceneje Kemi Hirsch % llodenbarlaii o. li. Pošilja se proti povzetju. Neugajajoče se zamenja. (214—3) dFo^sibilo k rednemu občnemu zlom posojilnice na Vranskem registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v nedeljo, dne 18. februarja 1900. leta ob 3. uri popoldan line« ni r«»cl : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrdilo letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Posebni nasveti. K obilni udeiežbi vabi uljudno (300) aaeehtii «». Pristen francoski konjak. Naravnost importiran. Za slabotne osobe, bolnike in okrevajoče. (2300-8) Velika steklenica 2 gld., mala steklenica 1 gld. 25 kr., potovalna steklenica 40 kr. Lekarna Piccoli v Ljubljani, Vnanja naročila proti povzetju. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika s ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—7) ter se dobi za predplačilo 1 ari d. »O kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, Thlir 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. Lepa posest obsegajoča hiše, tovarno za testenine, zemljišče za tovarno vse v Puljl, nadalje pol ure hoda iz mesta 90 oralov skupno posestvo zemljišč, tretje obstoječe iz se-nožet, oziroma obdelane zemlje in paš, več hlevov, hiš za stanovanje, parnega mlina, mlekarne itd se zaradi bolezni ra-jovoljno zamenja z gojzdi ter žagami na Kranjskem ali na Koroškem eventuelno se tudi proda. Natančneje poizvedbe daje gosp Ant. Deghenghi pri gosp. L. Fantiniju, restav raterju v Ljubljani. (253-2) Ustanovljeno leta 1842. Brata Ebel Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 7 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika izblrka dr. Sohoerfeld-ovib barv 7 tubah za akad. slikarje. «•# Zaloga vsakovrstnih čopičev za pleskarje, »lt-karje in zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Posebno piiporočava si. občinst.'U najnovejše, najboljše m neprecenljivo sredstvo za likanje iofcnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tndi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah, i erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate P H prodaja 7 I s Alojzij Persches Pred škofijo, poleg mestne hiše. 1 Ivan Sioil stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih renali. nielkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 7 Vnanja naročila se točno izvrše. Sv. Petra cesta it. B Ljubljana Sv. Petra cesta it. 6 priporoma svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe« nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Obisk« po meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah 7 solidno in najhitreje izgotovljajo. ruske priporoča §»«» wi»igf ceni J. S. Benedikt Ijjubjana, Stari trg:. jfS" Pod Trančo it. 2. Veliko zalogo ^^f^^ priporoča Vl^^J- Soklič. ttS- '3 "i? ooubjj. pod Jgfl —< {Avgust Repič so d ar I Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 § se priporoča si. občinstvu in naznanja, da e»: izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz b hrastovega in mehkega lesa po najnižjih ? cenah. — Kupuje in prodaja staro vinsko s? >: 6 posodo. ® c«£o®oo®oo®oo®co®oo®coS8o^ \MMMMi Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. 6 mmm ■■■■■■■■■■■■■■■ im f Josip Reich ► 4 likanje snkna, barvarija in > 1 kemična spiralniea ► 4 Poljanski nasip — Ozke ulica št, 4 t d se priporoča za vsa v to stroko- spadajoča k 2 6 dela. £ ]J Postrežba točna. — Osno nizke. £ Fran Dettei* LJUBLJANA, Stari trg &t. 1. 6 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Ign. Fasching-a vdove 6 ključavničarstvo Poljanski nasipZit. 8 (Rstehovs hiš«) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršb. Pred vilnato blago največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 6 Alojzij Persche škofijo št. 22, poleg mestne hiše. so došle v hh^IpnUo HkladiHPe oblek. » LJubljani. Ke«ljeva rent« fine novote" damske konfekcije : jope, ovratniki in mantilje po čudovito nizkih tovarniških cenah. Prosim, dasi velečastito občinstvo to ogleda. Nihče ni primoran, da kaj kupi. Dalje so v zalogi po najnovejši modi izdelane obleke za gospode in dečke, kakor tudi pri-angleški in francoski modni ostanki najfinejših vrst blaga za naročila po meri, ki se izvršujejo na Dunaju najfinejše in najelegantnejše. Z velespoštovanjem (298-1) Oroslav MML Išče se zastopstvo dobro poslujoče žaganje ali lesne trgovine za Ponudbe pod: „H. L. 16 v Trstu, glavna pošta restante". (273—2) Za škrofulozne, tuberkulozne, slabokrvne, slabotne osobe, otroke in odrasle priporočam zdravljenje z mojim priljubljenim in obče znanim Lahusen-a jodoželeznatim jetrnim tranom. Najboljši in najbolje učinkujoči jetrni tran. Okus posebno fin. Se lahko in brez neprijetnosti Jemlje. Letošnja napolnitev posebno lepa. Mnogo zdravniških spričeval in zahvalnic. Zdravljenje traja od septembra do maja. Izvirne steklenice v sivih zabojih a gld. 1.50. Zahteva naj se vedno jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. Natančnejša pojasnila daje rad izdelovatelj. (2333 - 6) Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu. Prostorna prodajalnica na Marijinem trgu ki se lahko porabi tudi za piserno odda se za avgustov termin. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (270-3) Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo Fernolendf čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (1996—14) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. 3& pnv. povso dl t tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- šfr*?~ C* T^prnol^n rt £ sti pazi naj se natančno na moje ime !?gm&~ ■ ClilvlCilUU. -"^e^s C. kr. pri v. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten J"oPtlandBcement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede* tlakovne in odporne trdote tSalec* siutSkrilJajori dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila in spričevala raznih uradov in n a j s 1 o v i t e j š i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad; (2210-10) ===== Lunaj, 1», MaximilianstrassG 8» ===== « i oho n 53 GA Vžtl>i!o 5. redni občni zbor posojilnice v Brežicah « « « s i 5 * o « « « « registrovane zadruge z: neorae;eno za.-vezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 18. svečana 1900, popoldan ob 4. uri v dvorani Narodnega doma (lastna hiša). ^ Dnevni red: «** J- P°ro^no načelništva. . 4. Volitev načelni&tva. 2. rorocijo nadzorništva in odobrenje let- 5. Volitev nadzorništva. (280—1) 9 neSa računa. 6. Razni nasveti. rer Franci" m, m. dovoljuje si čast. gostom uljudno naznanjati, da je prevzel zelo priljubljeno in prosi za obilen obisk. Za srorkM in mrzla Jedila skrbelo se bode opoludne in zvečer. Točilo se bode vsak čas «veže Frulilieliovu pivo in najboljša rudera, l>«»Ia In trnu vina. (281—2) Zelo pripravno zimsko kegljišče Je we tudi za nekaj tlnij na teden prosto in se radovoljno oddaja. Compagnie Generale Transatlantique francoska proga z brzimi poštnimi parobrodi Base)- Pariz-Havre-Nevv York. Vozna cena v III. razredu iz Basela v \en Vork SO (osentdleset) vgflcl. IEPrila.0cxz2.je odplufbe: iz Ba»ela 8. februvarja, iz Havra 10. februvarja parobrod ..J.a Tuiirahie** „ „ 15. „ „ „ 17. , „ „Mm \ormaiidie" ., ,, 22. „ n 24. „ „ ..i.a BrHasne'* „ ,, 1. marca ., 3. marca „ A%r Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 6 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan st. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne B| sobe, oprave za salone, žimnate mo- M droce, modroce na peresih, otroške m &-^mt vozičke, zastore, preproge itd. m Kor)"?'r»l/fl §tmw9m i* ■ar««, najlepše filic&S l/Ko žvrgoleče, razpošilja proti po-iii.iB ■—minu vzetju 8—20 mark na poskuS-njo za usem dnij; tu Ji pripravne kletke za petje in žvrgolenje. Prospekti brezplačno. (247—2) W. Heering, St. Andreasberg, Harz 427. Kleparski pomočnik se išče za samostalno delo na deželi. Ponudbe na izdelovalnico domačega orodja (Hausgerathe-Manufactur) v Višnji Gori na Kranjskem. (292) ———————————— i s 9* to e § t* •> a* a* Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se _ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(110.) vani ceniiri zastonj. (5) Štev. 297. Mestna hranilnica Ijubljansk obrestuje hranilne vloge po O O in plačuje vrh tega rentni davek sama. Dr Fran Ksav. Poče z kazenski zagovornik odvetniški koncipijent v pisarni dr. Alfonza Mosche, Ljubljana, Frančiškanske ulice h. štev. 14, II. nadstropje. F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča Blavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa za izdela vanje talarjev in baretov. Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitet« po nizkih conah. v žepnih in stenskih mrah so vedno v zalogi. 7 Popravila so izvršujejo najtočneje. 8 Optični zavod J. P. G0LDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno in ceno. 7 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ljubljani i v Špitalskih ulicah štev. 4. ! Velika zaloga 7 - suknenih ostankov. k- J i «xxxx»xxxxxxxxxxxaxaa.»aA.ixa.Exxxy Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".