271 Dopisi. Iz Gradca 8. avgusta. —h— Nemila smert nam je zopet pokosila iskrenega domorodca, kteri se je vestno trudil, obogatiti slovensko slovstvo in pospeševal s svojimi spisi jugoslovensko književno edinost: urnerl je namreč 5. avgusta tukaj v 49. letu starosti svoje po dolgi bolezni g. Jožef Drobuie, duhovnik labodske vladikovine in začasni učitelj slovenskega jezika na tukajšni gimnazii, pisatelj malega reč-nika ilirsko-nemačko-talijanskega, malega slovensko-nemško-laškega besednjaka, prevodnik nekterih gledišnih iger, nekdanji vrednik celjske „s!ovenske bčele" in pisatelj razuih sostavkov v slovanskih in nemških časopisih. Posnemanja vredna je njegova oporoka, ktera se glede knjižnice in se ne razprodanih knjižnih prizvodov tako-Ie glasi: „Sve svoje knige osta vlja m j ugosla vanskoj akademii znanosti.44 Naj bi kdo izmed njegovih starejih znancov. kteri natanjše pozna njegovo celo življenje, obširnise spisal životopis našega pokojnika. — Ena se želja njemu nije spolniia: „da bi mu truplo počivalo v zemlji slovenski", ker smo je shranili dne 7. avgusta na tukajšnem kameno-poljskem pokopališču. Lahka mu naj bode žemljica in dol-gaja pamjat! Od Slatine pri Rogatcu 7. avgusta. J. Ž-n. — Dolgo smo čakali novega župana; hvala Bogu, da vkljub vsem nasprotnikom smo dobrega in domorodnega dobili, namreč gosp. dr. Jožefa Sok-a, oskerbnika na Slatini. On se je že velikrat skazai dobrega očeta revnih in pomočnika v nadlogah. Pri pervi skupščini srenje 30. dan p. m. je on izvolil za srenjskega pisarja odbornika gosp. Zdošek-a, in mu obljubil 100 gold. letne plače; ko so to vsi odborniki poterdili, je župan rekel, da bo ou sam 50 gold. pisarju dal, drugih 50 gold. pa uaj da srenjski svetovavec France Skaza; na to hitro gosp. Skaza listnico v roke vzame in položi 50 gold. na mizo; tako zdaj srenji pisar nobenih stroškov ne prizadeva. Hvala jima zato! Izvolijo si še za srenjskega hlapca dosluženega vojaka Drofenika in mu obljubijo 120 gold. na leto; g. župan da 20 gold., srenjski svetovavec g. Stajnšek tudi 20 gold., od župana še dobi stanovanje, luč in derva poverh, in tako srenjo le 80 gold. košta. Novi župan je oster proti lenuhom in sumljivim ljudem, drugač pa pravičen mož. Pa tudi ima dobre odbornike, kteri ga bojo v njegovi službi podpirali; med njimi je tudi naš dobri in visokočastiti gosp. nadžupnik Janez Kolin pri sv. Križu. Hvala srenjčanom, da so si tak verle može izvolili; hvala pa tudi gospodom, da se toti butari odpovedali niso, ampak za dobro cele občine to častno ime pa tudi težavuo opravilo na se vzeli. — Letina je pri nas srednja; sena je bilo obilno, pšenica je lepa, le na nizkem jo je rija dobila; reži dosti, sadja nič, le jabelk kaj malega; vina v nizkih goricah malo, pa morebiti bo dobro, zato pa cena vina pada; po 60 gold. štertinjak se lahko dobi. Suša je velika, ako dežja kmali ne dobimo, bo slaba, koruze bo malo, repe, ajdine in korenja ne bo nič. Na krompirji se še bolezen ne vidi. Otave bo zavoljo suše malo. -— Slovenščina je začela pri nas veselo cvesti; v šoli se lepo uči, tudi v kancelii že po slovensko kramljajo ; tudi so nam gospod okrajni predstojnik v llogatcu rekli, da kdor bo slovensko pismo jim izročil, bo tudi po slovensko odgovor dobil. Tudi notar že slovenske poklice in drugo pisma med ljudstvo pošilja. Tako je prav in pravično. Terjali moremo, da tudi županije po domače odpisujejo. Gospoda župana in gospoda nadžupnika pa še prosimo, naj bi pomo^Ia, da bi se vert za sadjorejo pri šoli pri sv. Križu odločil in šolski učnik za oskerbnika postavil, ker iz tega bi velik dobiček za celo okolico bil; otroci bi se vadili in učili z drevjem ravnati, in tudi okolica bi veliko drevja iz tega verta dobivala. Iz celjske okrajne 4. avg. — 1 — Pretočeno sredo, to je, 31. julija, bil jo za dijako naše latinščine dan ve- selja : po dostalern truda jela jim je prijetna prosta sapa pihljati. Pri javni razglasbi slišali smo veliko nadepolnih imen imenovati. Pred vsem je pa serce moje veselja igralo slišati verlega mladega Slovenca govoriti slovenski. Govoril je o lepoti svojega materinskega jezika, pa tudi omenil okov, v kterih je zdihoval in v kterih še zdaj žalibog ječi. Govoril je izverstno; beseda mu je tekla prav gladko. Al moje veselje je bilo kmali pri kraji, ko mi nek prijatel pripoveduje, v kakošni zadergi bila je omenjena slovenska beseda. Neki gospod se je mnogo obotavljal, preden je Slovencu dopustil govoriti slovenski na zemlji slovenski! Da bi nobena besedica kakemu nemškutarja v gerlu ne zaostala, je ves prepis prav skerbno popilil in po-gladil. Oj, kako je vendar še naša pohlevna in poštena slovenščina povsod varno priklenjena! Res ni se čuditi, da naši hervaški bratje niso imeli več prostora za takošne može, ki le nemščino na altar stavijo, narodni jezik pa za duri! Naproti pa slišimo, da našega poslanca v deržavnem zboru že nekak boljši duh navdaja; pri neki skušnji v učiteljski pripravnici je deželni šolski ogleda to pripovedoval. Bog daj, da bi bilo temu tako. Lep spominek bi si postavil v sercu slovenske matere, in mesto izdajavca sloviti bi ga mi in nasledniki naši kakor rešitelja! Prepričan vendar že mora biti, da ga niso Nemci, ampak Slovenci poslali v deržavni zbor, da bi tam za slovenski narod, ne pa za nemškega besedoval. Podal je nek našim češkim bratom roko, poznavši, da le v autonomii dežel je za Avstrijo sreča! Bog ne daj, da bi prisiljeni bili preklicati svojo besedo! Gospod poslanec! kakor ste pravični doma v svoji pisarnici, tako pravični bodite tudi v deržavnem zboru — S loven co m. Odprite usta, in potegnite se za naše pravice! — Prihodnjič nekaj o naših srenjskih županih in njihovem „amtiranjua. Iz Pri morja 1. avg. —ova— Cesarski ukaz od 14. julija, s kterim so poslanci poreškega zbora popolnoma raztirani in je zapovedana nova volitev vestnih in zvednih možakov, je po isterski deželi od ene strani ravno s takim velikim veseljem bil sprejet kakor od druge strani z neznano pobitostjo. „A cesar če nam dobro, neka ga Bože živi!" se je sem ter tje slovansko ljudstvo radovalo. Pa s temi besedami ni še vse učinjeno, dragi isterski Slovani! nego ker so vam Njih Veličanstvo novo volitev dovolili, so s tem vašim rokam izročili, da zdaj tudi sami za svoje dobro in korist ne le samo mislite, nego se tudi potegnete in da se ne daste več, kot vzadnjič, zapeljati in pa svoj za sveto vero najdražji zaklad, to je častiti materni jezik, si po vsi sili vzeti. Kaj ne, dragi roditelji! vi učite svojo deco moliti Boga v slovanskem jeziku, v tem jeziku jo učijo vaši duhovni pastirji ali redovnici kristjanski nauk, v tem jeziku se ona uči v vaših ljudskih šolah šteti, pisati in brojiti, v tem jeziku se vam v cerkvah list in sveti evangelj peva in so vam božja beseda oznanuje, — toraj je to jezik, ki ga vam je podaril sam Bog, ki je pervi in poslednji glas vašega življenja, in ta častiti materni jezik, ki je z vašim bitjem in življenjem prav tako zedinjen kakor duša s telesom, ta jezik so hotli vaši italijanski ali pa po-italijanščeni bivši poslanci — slava njihovim verlim pro-tivnikom! — v Poreču spodriniti in vam italijanskega posiliti. — Cujte Slovani! taka se še pri Turkih ne ffodi. Turški car vladuje Slovane, Gerko, Armence, Sirce, Arabce itd., in akoravno njegovi namestniki ali paši so sploh Turki, vendar pa večidel jezik tistih dežel, v kterih svojega čara namestujejo, umejo, nižji vradniki pa, kakor smo slišali praviti, ga umeii morajo in to za tega voljo, ker se nobeden teh narodov ne sili učiti se — turškega jezika. Zato vam svetujemo, da kadar bole nove poslance v isterski zbor volili, je dobro na to paziti, kako je kedaj iri pa kako da še zdaj tiček peva , ki La voliti mislite. Mi tu ne zabavljamo čez naše italijanske mejaše — Bog nas tega čuvaj! oni naj volijo koga ia kterega hočejo; 272 nego samo to velimo, da to, kar je njim dobro, Slovanom vazda drago biti ne more. — V7olite si, dragi Slovani, iskrene in domoljubne možake, naj že bodo gospoda ali kmet; saj imate takih, ki so vam dobro znani in ki jih za slovansko pravo vnete poznate, postavimo: baron Griuišič, bivši predsednik isterske kresije; fajmošter mošenički gosp. Jurinac; oskerbnik Montekukolovih grajščin, gosp. Parisini; pičanski dekan gosp. Coverlizza; odolinski grajšak baron Marenci in še mnogo mnogo drugih verlih mož iz vsakega stanu. Omenjenih gospodov pa ne stavimo tukaj zato, da bi vam jih hotli za poslance siliti; al hotli smo le nektere imena imenovati, da zraven teh morete tudi še na druge misliti in da se nov isterski zbor, kadar se bodo poslanci izmed njegovih udov za Dunaj volili, ne bo izgovarjal, kakor pa pokojni, rekoč: 5)Nismo za to pripravnih oseb dobili". Iz Tersta 10. avg. — Pravi strelec je le tisti, ki pravo zadene; to je že stara resnica. Da so strelci naši pravo zadeli, da so strelce ljubljanske, ki so pod vodstvom gosp. dr. E. viteza Stockel-na 4. t. m. prišli v Terst, sprejeli z besedo italijansko, slovensko in nemško, naj vam bode to priča, da vam z veseljem podam slovensko pesmico. Tako-le se glasi pozdrav v Terstu: Prijazno k sebi Vi ste nas vabili Od sinjega morja v Ljubljano belo: X veseljem k Vam je strelcev šlo kerdelo. ]|a bi na Krajnskem slavo pridobili. Hobate puške modro smo prožili; Al sreče malo obrodi nam delo: Vam je bandero slavno obviselo; V nevoljo smo se prazni povernili. Tedaj pa ste sami priropotali Emone stare strelni zmagovavci; Rokam obladanim ste prapor dali. Sicer Teržačanje smo svojeglavci. Tej Vaši hrabrosti pak ljubeznjivi Upijemo, spet zmagani: „Bog živi!4' Iz Gorice 9. avgusta. A — Nekteri gospodje so že po ^Novicah" sprožili misel, kako potrebno da nam je dan današnji imeti v slovenskem jeziku tako knjigo pa obširno, ktera bi obsegla »pravila in izglede" najbolj potrebnih javnih pisem; postavimo prejemne, plačilne, vozne, gospodarske liste itd. Toliko vam znam povedati, da po takih bukvah že nekteri poprašujejo in želijo, da bi skoraj beli dan zagledale, ker jih mislijo djansko rabiti. Naj bi se toraj gospoda pravnika v Ljubljani, kakor sta napovedala v 29. listu „Novic" podvizala, tako knjigo na svitlo spraviti berž ko mogoče; kajti vsako obotavljanje narodski reči rano vseka. *) — Slišati je , da po zgledu unih treh županij na Krasu itd. že večkrat omenjenih v vašem listu, tudi še več drugih županij protestira na italijansko dopisovanje deželnega zbora, in tirja čedalje le slovenske dopise. Prepričan sem, da na vsem slovenskem Goriškem so k večem 3—4 županije in to blezo v okolici goriški, ki bi raje laške dopise prejemale, samo iz tega vzroka, ker so župani ali njih tajniki Lahi ali polaščeni, ki slovenskega še brati ne umejo, še manj pa pisati. Ali se ima podložnim vaščanom sveta pravica kratiti zavolj kakega tajnika občinskega, ki iz ptujega pridši domači kruh je, nikar se pa domačega jezika v djanji poprijeti noče? Smešno in abotno pa je gotovo, ako še kake županije slovenske kakoršne koli javne liste svojim ljudem v inostranskem jeziku spisujejo. Ne zdavno, *) Ravnokar smo prejeli od neutrudljivega domoljuba gospoda dr. Razlaga povabilo na narocbo take knjige, ki ga bomo naznanili v prihodnjem listu. Ker sta po takem odstopila uni-dan omenjena ljubljanska gospoda pravnika od svojega namena, bi bilo prav, ako bi se gospoda C. in K. pogovorila s gospod dr. Razlagom, da bi se vsi zedinili v tem delu, ki ne išče za se nobenega dobička, pa hoče le koristiti domovini. Vred. ko sem sam slišal nektere kmete iz bližnje okolice naše tožiti čez svoje županije, ki jim le laške dopise pošiljajo, kar jim mnogokrat marsikako zabavo naklanja. Možje ta-košnih nespametnih županij naj bi nikar ne opustili tirjati narodsko pravico. Kdor ne zna, naj se uči! Iz Novega mesta 3. avg. = *) Unidan je nekdo v „Novicah" omenil o ^Saturnu redivivu", ki je svoje lastne otroke žerl; omenil je tudi, da tudi po Novem mestu tava nekaki duh, kteri želi slovensko ravnopravnost pogoltniti. Z žalostnim sercom moramo poterditi, da se je v našem me-sticu res taka godila. Da bi pa vendar le ne mislili drugod, da vsi Novomeščani tako mislimo, kakor uaši nemškutarski ?3purgarjiu in uradniki, smo se jeli v Toman-ovo zaupno adreso podpisovati. Ko je Descbman-ova adresa na celim Kranjskim le 500 podpisov nabrala, upamo, da jih bomo samo tukaj in v okolici tukajšni toliko nabrali. — Kako nemškutarji komarje precejajo, naj mi je dovoljeno, da povem eno sicer smešno, pa vendar resnično. Neki gospod, kterega učenost se tudi v ,5Preši" zvira, je menil, da je to, ker so dijaki po slovesni maši obkoncu šolskega leta zahvalno pesem slovenski zapeli, velika ^demonstracija" bila. Temu gospoda bi jaz nič druzega ne svetoval, kakor bolj pridno v cerkev hoditi, da bi se vsaj prepričal, da dijaki zmiraj le slovensko prepevajo. Ne tajim, da včasih tudi kako nemško zapojo; pa to sila malokdaj. Dasiravno ta gospod tako čveka, kakor komaj „Preše" in graška „Tagespost", ga vendar ne štejem med tako nevredne, da bi ne mogel, kadar koli pri šolski maši v cerkev stopi, slovenske pesmi od nemške ločiti; zakaj misliti bi bilo po njegovem govoru, da je vselej slovensko pesem za nemško imel, ker demonstracije ne moremo tega imenovati, kar se vsaki dan godi. Pa Bogu bodi hvala! po slovesnem 5,Bog Tebe hvalimo" mu je sv. Duh pamet raz-svetil; že toliko časa zapečatene ušesa so se zopet razpe-čatile in — o joj I kaj zasliši? slovensko zahvalno pesem. Njegova nezadovoljnost med tem se da pač le bolj misliti, kot izreči. Da bi nad njegovo visoko učenostjo bravci „Novicu ne dvomili, naj pristavim lastne njegove besede, ki jih je sam mogočno izustil rekši: ??Wenn meine Herren so prak-tisch vvaren, wie ich es bin, so vvurden Sie in Betreff der slovenischen Sprache anders denken." In ta mož je rojen Slovenec in se po svojih opravilih s slovenskim ljudstvom veliko pečati mora. Ne vem tedaj, ali njegova ^praktičnost" v tem obstoji, da ž njimi svoje opravila po nemški opravlja. Ako nam to dokaže, po tem še le bomo se uklonili njegovi ^praktiki"; dokler pa tega ne spriča, je njegovo vedenje znamenje, da hoče le zatirati svete pravice našega slovenskega naroda. Iz okolice novomeške 9. avg. L. Podgoriški. — Kakor se vidi, bo letos spet Bog pomagaj. Neznana vročina nas tare že delj časa tako, da skorej ne da človeku dihati. Zemlja je sila razpokana, in ako nam mili Bog kmali kmali ne da dežja, bo še to zgorelo, kar je doslej ostalo. Več dni zaporedoma že hodimo za dež prosit, pa ga le še ni. Včeraj so se pač vlačili sivi oblaki nad našimi poljanami, pa kaj! ker je padlo iz njih le malo dežja na žejno zemljo — po nekterih krajih, po drugih pa je celo toča bila tako, da se ajdi, prosu v obče vsi poljščini dobro pozna. Spet so marsikteremu zemljaku razderle se sladke nade, koje je gojil v sercu svojem. Bilo je, kodar je ploha poteguila, toliko toče, da bi je bil človek lahko v kadunje nagrabil. Koruna spet to leto ne bo. Ze zdaj se suši. Na nekterih koreninah je čisto malo ali pa celo nič zaroda, na nekterih nasproti prav veliko, toda vse je lešniku enako in prehude suše velo kot cunja. Pa tudi z drugo poljščino ni prav nič bolje. Le z grozdjem se precej hvalijo. Ono vliva še hladilne nade ubogemu kmetu v serce. Po nekterih krajih pa je jelo — bodi Bogu milo — presilne suše trebiti ee. — Minuli teden so se na Gorjancih, blizo tam, kjer oglje žgo* *) Prosimo, kar ste obljubili. Vred. 273 za Gradac (fužina za železo take dve uri od Metlike kraj ceste, ki pelje v Oernomelj) zložene derva po nekaki nesreči užgale. Zgorelo bi jih bilo okoli 150 sežnjev. Gorelo je dva dni naprej in naprej; gost dim se je vzdigoval iz globeli visoko proti sinjemu uebu. — V celi ondašnji okolici in tudi v Novem mestu se nabirajo podpisi za za h valute o, koja se bo poslala verlemu našemu zastopniku, gospodu Toman-u. Godi se vse lepo očitno in spodobno. — Ljubljene ,,Novice"! Ker zahajate na daleč iu na široko okoli po svetu , oznanite , da se je zgubil sin neke revne novomeške vdove. Pred dvema meseoma je zginil, pase nič ne ve in ne zve kam. Zbal se je svojega mojstra čevljarja in je toraj zapustil mater svojo, koja joka za njim noč in dan. Ker ste tolikanj postrežljive, se oberne otožna mati do vas, da bi ga poiskale. Nemara ga najdete in tadaj razveselite žalostno mater. Star je 16 let pa berhke postave in se piše: Henrik Kastelic. Iskali so ga že vse povsod pri nas okoli, pa ni ga nikjer. Z Bogom! Iz Gorenskega 10. avgusta, —ž— Z veseljem smo brali, de so Cernomeljčani preblazega gosp. dr. To man a častnega mestnjana zvolili. Pravo, bratje Dolenci! vi ste z nami enacih misel! Le od vseh strani se oglasimo, ter pokažimo, da pest Teržičanov in Iderčanov in nekaj nemšku-tarjev itd. v Ljubljani še ni vsa slovenska dežela! — Po mnogih straneh na Gorenskem so se že nabrali podpisi — in se nabirajo še vsak dan — za zahvalno pismo, ki se bo našemu junaškemu borivcu za slovenske pravice dr. L. Tomanu poslalo. — Podpisano je od gg. duhovnov sploh, srejnskih županov, svetovavcov, posestnikov, kme-tovavcov, rokodeleov, z eno besedo od vseh znamenitih deželnih prebivavcov: in ravno to je glas dežele! Do-sihmal je podpisov že več sto. V kratkem bote slišali o tem kaj več. Iz Krope na Gorenskem 10. avg. n. — Nedavnej je mn