Leto 7. Štev. 5. PRILOGA ZA MLADINO. 1938. maj 8.
2ivljeNje£lÄÄ òevicecpÀRije wÀteRe Božje Mljice
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža slilžbenica:
Marija z Agrede)	(Štrta kniga>
15. Sveta družina ostane v statici.
Svetoj driižini je bilo objavleno, da pridejo triie krali z Jütrovoga, da njenoga Sina pripoznajo za pravoga Boga i se njemi poklonijo. Jožef neje znao za to skrivnost. Zato je razkrio Mariji želo, da odidejo v Betlehem i poiščejo tam stan, kde ostanejo, dokeč ne prikažejo deteta v svetišči. Ona njemi odgovori, da se bo popunoma pokorila njegovoj zapovedi. Gospod pa je po svojem angeli povedao Jožefi, da pridejo po božoj zapovedi trije krali z Jütrovoga, da se poklonijo večnoj Reči. Deset dni že hodijo, naskori pridejo v Betlehem. Sv. Jožff je bio zadovolen s tem, da ostanejo v votlini, dokeč se dete ne prikaže v svetišči, ki je bilo samo 7 kilometrov deleč od Betle-hema. Marijo je ta zapoved jako zradostila. Očistila je štalico, kak je pač mogla. Njena glavna skrb pa je bila, kak bi čuvala svojega Sina. Bojala se je, da bi veter, sneg i mraz škodili deteti, zato je zapovedala, da ublažijo svojo ostrino. To Cüdo se je v istini zgodilo. Zato pa je Marija Devica trpela tem vekšo zimo, ar se ne štela izognoti neprilikam, štere je kak predobra Mati odvračala samo od svojega Edinorojenca.
Trikrat na den je Marija hranila svoje dete, i to z velikov spoštlivostjov i vsikdar je prvle prosila za dovolenje i opravičbo. Često je nosila dete v naročji, poklekala pred njim i se njemi poklanjala. Če se je od njega oddaljila, ga je tüdi prosila za dovolenje? Brez dovolenja njemi niti lica ne polübila. Materino lübezen je dete poplačUvalo s lübeznivim nasmehom i drügimi lübeznivimi kretnjami. Navadno se njoj je naslono na srce i jo obino okoli šinjeka. A Marijina ponižnost i spoštlivost sta bili ob takšem dokazüvanji Jezušove lübezni šče vekši. Marija je znala za vsa čfltenja svojega božega Sina. Vseli, kda ga je nosila v naročji, se njoj je prikazalo njegovo človečanstvo kak kristalna posoda, skoz štero je mogla spoznati zdrfiženje bože i človeče narave i dUšo božega deteta. Često se je detece ra-düvalo nad lepotov svoje matere. Kda je Marija to občtitila, je bila vsa dühovna i pobožanstvena. V tom poleti düha bi se pretrgala nit njenoga zemskoga bivanja, če se ne bi njeno živlenje čuvalo na čfidoviti način. Te je ona gučala svojemi božanskomi Sini najlepše i najlübeznivejSe reči. Spoznala je, kak močna je lübezen, na štero opominja zaročnica v Visikoj pesmi.
Dete se je hranilo samo z mlekom svoje matere. Sv. Jožef neje bio samo svedok Jezušove lübezni, nego jo je tüdi sam doživo, kda je dala Mati Dete njemi v roke, da bi med tem ona opravila svoje delo. Vseli tisti čas je čUto sv. Jožef v sebi sveto delovanje.
Molitve z odpüstkl blagoslovlene
za eucharlstiönl kongres v Budapešti.
Sveti Oča želejo, da se meseca maja dosta moli za sad eucharističnoga kongresa, šteri sad dobi cela katoličanska cerkev. V te namen opravimo vsaki den sledečo molitev:
Gospod. Jezuš, Ti si nam v presvetom Oltarskom Svestvi zapüsto spomin svojega trplenja i vez svoje lübezni. Ponižno prosimo Tvoj blagoslov za svetovne eucharistične kongrese. Daj njim popolen uspeh i podeli posebno svetovnomi eucharistič-nomi kongresi v Budapešti, da bo prineso hrepeneče pričakii-vano zarjo miru ino edinost med narodi v tvojoj lübezni. Amen.
To molitev je odobrila Ostrogonska višja cerkvena oblast i se prosijo vsi verniki, da jo kem večkrat opravijo. Ki po oprav-lenoj sv. spovedi i sv. prečišavanji v cerkvi ali javnoj kapeli, kde se sltižijo sv. meše odpravi to molitev i 6 krat Očanas, Zdrava Marija i Dika bodi Bogi v namen sv. Oče, dobi do 29. maja vsele popolen odpüstek. Ki se konči petkrat na tjeden prečiščavle, zadostüje edna spoved tjedensko.
Nepopolne tristodneve odpüstke dobi telikokrat vsaki, ke-likokrat kaj moli, ali kakše dobro delo včini, na priliko siromaki da dar v te namen, naj Srce Jezušovo blagoslovi eucha-ristični kongres v Budapešti.
Trije novi svetniki razglašeni.
Na Viizem so bili v Rimi razglašeni za svetnike: Polak jezuit pater Bobola Andrej, Italijan Lenardo Giovanni i Španjolec Salvatore da Horta.
r*::';" Polski manirtiik pater Bobola je bio doma iz MalePolske. Njegovi roditelje si bili dobri katoličanci i so jako podpirali jezuitski red. Njihov sin Andrej je tiidi stopo v te red i bio za meš-nika posvečeni 1622. leta. Nato je vodo jezuitske zavode v razni j krajaj i v svojem 60 leti začno tisto svoje delovanje, zavolo šteroga so ga imeniivali „lovca diiš". V tom časi je nastalo v vzhod-nój Polskoj žalostno stanje i to politično i versko. Pater Bobola je bio prestavleni v Pinsk i je deliivao tii med razkolniki (ki so se ločili od prave katoličanske cerkve). Zavolo svojih uspehov so meli jezuiti vnogo sovražnikov. Nasprotniki so si zbrali za svoje zaveznike proti jezuitom ruske kozake. Za zedinjene katoličane so nastopili s tem žalostni časi. Kozaki so se uprli i tfldi Rusi so napadnoli Polsko. Vnogo liidi je zbežalo, ki pa so ostali, so trpeli preganje. Pater Bobola je hodo med njimi kak potiijoči misijonar, včio je i potrjavao v veri. Nasprotnikom katoličanske vere je kak vučeni človek lehko dokazao, da je jedino katoličanska cerkev prava. Tak je vnogo plemstva pripelao nazaj v katoličanstvo. Zavolo toga je meo vsikdar več sovražnikov. Verni liidje pa so ga že zvali za „svetnika". Kda so kozaki leta 1557. znova napadnoli Polsko, je šteo tiidi pater Bobola pobegnoti. Bilo pa je že prekesno. Nasprotniki so ovadili njegovo skrivališče, kozaki so ga zgrabili i ga šteli prisiliti, naj pristopi v njihovo cerkev. Ar toga ne šteo včiniti, so ga privezali na količ i do krvi bičali. Pri tom so njemi več zob vö stukli. Nato so ga privezali med dva konja i tak je šo v Janov. Med potjov je večkrat ob-nemogeo, pa so ga z biči i sulicami prisilili naprej. V Janovi so ga pelali na trg i tam so ga žgali, njemi potegnoli kožo z rok, glave i s prsi. Odrezali so njemi konce prstov, nos i jezik. Nato so ga obesili z glavov dol. Nazadje so ga vrgli dol i sabla je dokončala njegovo mantrništvo. Kda so polski vojaki zavzeli mesto, so položili mantrnikovo telo v drvo i je pokopali pod glavnim oltarom jezuitske cerkvi v Pinski. V divjij bojaj so se vsi spisi zgiibili i bili vničeni, tak je bilo pozableno tiidi to, kde je bio pater Bobola zakopani. Njegovo telo pa je najšeo leta 1700. rektor jezuitskoga kolegija v Pinski, pater Peter Martin Sodebski. Bio je v velikij stiskaj i proso je Boga, naj njemi da kakšega priprošnika. Ednok se njemi med molitvijov prikaže neznani jezuit i njemi pravi, da je on pater Bobola. Njegovo telo naj poišče i na driigom kraji zakopa, pa njemi bo on priprošnik. Rektor je is-kao, ali nišče ne je znao, kde je pater pokopani. Najšeo pa je mali listek, na šterom je bilo zapisano, da je patrovo telo pod glaynim oltarom. Kopali so i najšli telo nesprhneno, nespremenjeno, čeravno je bilo na močno vlažnom kraji. Bilo je samo ne-kelko prašnato. Rane so se šče poznale. Preoblekli so ga i po-
ložili v kripto. Lüdje so romali k njegovomi grobi i on njim je bio zaistino priprošnik. Dogajale so se Cüde. Zavolo bojov je bio komaj leta 1853. razglašeni za blaženoga. Njegovo telo je bilo prenešeno v Polock. Tü so je pa bolševiki večkrat onečastili. Vdrli so v njegov grob. Neso pa najšli dragocenosti, štere so is-
kali, nego nesprhneno telo. Amerikanskiva jezuita, ki sta pomagala stradajočim v Rusiji po naročili sv. Oče, sta z dovolenjom spravila telo v Rim. Pater Bobola je mantrnik za cerkveno edinost. Večkrat se je prikazao i napovedao svetovno bojno, po šteroj bo polska slo-bodna domovina. Letošnji vüzem ga postavo kak svetca na oltar.
Leonardi janoi. Sprva je bio pomočnik v apoteki. Nato je študirao naprej i postao diihovnik. Vnogo dobra je včino v vozaj med vozniki i pomagao zapiiščenoj deci. Ustanovo je drii-žbo „Regularnih klerikov Matere Bože", ki je bila povišana v pravi red. Dužnost toga reda je včiti zapiiščeno deco. Zavolo pomenkanja časa je napisao svojemi redi za pravilo samo reč „Pokorščina". Bio je pozvani v Rim, kde je opravlao razne sliižbe. Podpirao je zidanje bolnic i šol. V visikoj starosti ga je pobrala kiiga. Leta 1861. je bio prišteti med blažene, zdaj na Viizem med svetce.
Španski Ziidodelnik brät Salvador je bio preprosti paslér. Nato se je šo v Barcelono včit za šoštara. Tii se je seznao s frančiškani i stopo kak laični brat v njihov red. Bio je za kiihara i hodo pobirat milodare za samostan. Čeravno je to delo nevarno, je ostao vsikdar pošteni. Med pobiranjom se je seznao z liid-mi i tej so ga meli jako radi, ar je znao vračiti betežnike. Tiidi v samostan so prihajali k njemi. Ar nikdar ne bilo mira pred liid-mi, so ga skrivoma prestavili v več skritih samostanov. Liidje pa so ga tiidi tii najšli. Br. Salvador je lüdi prekrižo, jim velo, naj sprimejo sv. svestva i je tak ozdravlao na diiši i teli. Bio je junaško ponižen, čisti i bogaven. Vmro je v samostani na Sardiniji. Na njegovom grobi se je zgodilo več čiid. Letos na Viizem je bio prišteti med svetnike.
CP1S1JOKSKÄ POROÙÌA
J. M. J. Prečastiti gospod!	Junnanfu, 2, III. 1938.
Vaše drage vrstice od 14. I. 1938 srečno sprejel in se Vam za vse prisrčno zahvalim. Moje uboge molitve in vsakdanje žrtve vas stalno spremlajo. K Vašemu dragemu imendanu Vam iz srca vse najboljše želim. Malo prepozno bodo moje častitke dospele, a na ta dan bo veliko število nedolžne dece molilo za Vas na visokem Junnanu, in prosilo Sv. Jožefa vsestranskega božjega blagoslova za neumorni apostolat med našim ljudstvom. Zopet prosim za uslugo, da mi ob priliki naprejpošlete pismo za mojo mamico. Morem nà ta način ekonomijo delati. Se nahajam v veliki stiski in revščini ter sem prisiljen loviti se za vsako rešilno bilko v tej bedi. Oh, ko bi mi naš narod mogel priti v veliki meri na pomoč! Bog bi mu bil bogat plačnik za vsako žrtvoi
Vsi mi slovenski misijonarji smo zdravi in delamo z vsemi močmi za božje Kraljevstvo med tukajšnjimi pogani. Veliko je naše polje, delavcev premalo in smo brez sredstev. Življenje nam poteka med rednim premagovanjem in trplenjem zaupajoči na bogato povrnitev za te žrtve v nebesih. V za jemnosti molitev in spomina med sveto daritvijo Vas vsi prisrčno pozdravljamo in ostanemo hvaležno vdani v božjem Srcu	Jožef Kerec,
Prečastit gospod!
Tokyo, japonska, 19. marca 1938.
K Vašemu častitemu godu Vam želim veliko Božjega blagoslova in Božje milosti. Naj Vas dragi Bog na priprošnjo Vašega zaščitnika, sv. Jožefa, ohrani še mnogo in mnogo let, da boste mogli delovati še dolgo za zveličanje duš ter v korist in blagor svojega naroda. Ob ti priložnosti se Vam tudi iz srca iskreno zahvalim za Marijin List, ki mi ga že več let redno pošiljate. Ko človek čita domačo besedo daleč v tujini, se mu zdi, kot bi bil doma in poslušal ljubljeni materin govor. Za to in za vse druge usluge, ki ste mi jih storili, se Vam še enkrat zahvaljujem ter se Vas hvaležno spominjam v molitvi.
Prav iz srca Vam kličem: „Ad multos annos!"
Srčno Vas pozdravlja	Antolin Avguštin S. S.
Zdrava Marija!
Noč je mehka, tiha, kot bi brez oddiha pesem šepetala, ki je prošnja, hvala: Zdrava Marija I
Na bilke zlate rose biseri spustili so se, da blestečih trav v noč doni pozdrav: Zdrava Marija I
Cvetke so klonile glave, da združile bi se v slavospev, narave vse odmev: Zdrava Marijal
Svetlih zvezd nocoj čudoviti soj lepo pesem poje, — vžge še srce moje: Zdrava Marija!
In ob pesmih teh tudi jaz na tleh padem na koleno, molim prav iskreno: Zdrava Marija I
kn.
Jezus moj.
Srce trepeče, ko kapela mala v hipih sreče Tebe mi bo dala, Jezus moji
Skrušen tu klečim ob oltarju Tvojem, v solzah se topim, Tebi jočem, pojem, Jezus moj 1
Tukaj Bog in stvar bosta se združila, moja duša mar ne bo se veselila, Jezus moj!
Sonce b&m prejel prašek jaz ubog! Kako Ti nebi pel reven Tvoj otrok, Jezus moji
V Soncu raztopim sebe čisto naj, zate da živim, vedno, to mi daj, Jezus moj 1
kn.
iz Francije, 10, Zelenko Barica, Filovci, iz Francije, na sirotišnico Deteta Marije, Turnišče, 10, Tivadar Barica, Lipa, z Francije, 12-15, za mesodobleno 74 Din. Leta 1937. dobleno 4534-80 Din., izdano 1675-55 Din. Čistoga ostalo za 1. 1938 Din. 2859 25 Din. Sarjaš Stefan, Trnje, na sirotišnico Deteta Ma-rijike v Turnišči, 30, N sirotišnici Deteta Marijike v Turnišči, 100, N. sirotišnici Deteta Marijike v Turnišči, 300 Din. Izdano č. sestram v Turnišči 430 Din., za beli kriih k Božiči i Viizmi za sirote črensovske fare 484 50 Din. — Dete Marijika, blagoslovi darovnike.
Na podporo Marijinoga Lista so v Din. darüvali sledeči : Režonja Frančiška, Ižakovci, iz Francije, 8 75, N. Melinci, 20, Marton Roza, D. Bistrica, 5. Gjura Jožef, Sr. Bistrica, 4 60, Kocet Ivan, Črensovci, 20, Krampač Aga, D. Bistrica, 5, Marič Marija, Odranci, z Francije 10, Maček Terezija, Dolič, 25, Prša Roza, Ižakovci, z Francije 3. Maučec Vince, Bakovci, z Francije 10, Vučko Agata, Sr. Bistrica, z Francije 15, Lebar Ignac i žena, Sr. Bistrica, z Francije 10, Drvarič Kristina, z Francije 7, Prša Agneza z Francije 150, Sarjaš Štefan, Trnje, z Francije 10, Mlinarič Katarina, z Francije 7 80, Paučič Jožef, z Francije 18 50, Kranjec Katica, Hotiza, z Francije 5, Lipič Matilda, v zahvalo sv. Maloj Treziki za ozdravlenje 19, Rataj Anton, župnik pri Sv. Danieli, 100, Ritlop Marija, Črensovci, 5, Rous Janoš, Chicago, 24, Horvat Marija, Trnje, z Francije 2, Sajt Marija, z Francije 18 50,.N. G. Bistrica 4. N. 20, Baša Jožef, Beltinci, z Francije 2, Prša Helena, Žižki, iz Francije 5, Drvarič Jožef, Bogojina, naj Marijin list objavi francosko spoved, 12, Bohnec Marija, Sr. Bistrica, 4, Griiškovnjak Davorin, Lendava, 10, Horvat Vilma, Čakovec, 30, Čeh Bara, Nedelica, z Francije 12. — Leta 1937. je darüvano 665 Din. 85 par. Te penez se potroši pri pošilanji Mar. Lista našim misijonarom po širnom sveti, štero pošilanje je brezplačno. — Marija povrni vam vsaki dar. Vrednik.
Pisma naših z tüjine.
Prečastiti gospodi
Že sta dva tjedna minola, kak se nahajam v bogoslevnom študentati v 'Chieri. Znam, ka Vam je že bilo večkrat opisano to mestece, ki leži samo dobrih deset kilometrov od Turina, tak, da skoro vsaki mesec bo prilika obiskati za nas salezijance tak važno mesto, predvsem Baziliko Marije Pomočnice. Zato Vam ga pa ne bom opisüvao, tem bole ne, ar böte za kratek čas sami gotovo po njem hodili. Nalašč sam Vam omeno, kak deleč sam od Turina, da kda te tam na obiski, se spomnite, ka nejdeleč so tüdi štirje Slovenci „Slovenske krajine", ki Vas srčno želejo viditi i z Vami si pogučati, kakti z svojim duhovnim očom. Zato pa, či te resan slučajno — kak ste mi Vi sami omenoli — po toj zemli hodili, znajte, da Vas mi vsi sktipno i vsaki pozoseb na obisk pozivamo. Gotovo Chieri ma svoje zanimosti, kak mesto redovnikov ; mesto, gde se je sv Ivan Bosko za dühovnika zoškolao ; mesto, gde se nahaja slavni pojas sv. Tomaža akvinskoga.,. Pa čine za toga volo, bar zavolo nas, ki šče vedno v Vas vidimo i Vas tüdi pozdravlamo kak veditela Slovenske krajine, bar zavolo nas, ki se Vam šče na telši vsakovrstni dobrotaj mamo zahvaliti, pridete tüdi Chieri obiskat i naše bogoslovje. Gotovo, či pridete, Vam nede žao. Znajte pa tüdi, ka smo mi tüdi nej deleč od D. Boskove rojstne vesi Becchi i Castelnuovo. Te naš salezijanski Assisi bi Vas gotovo tüdi zanimao
VUpam i vroče pričakujem, da se vresničijo te naše srčne žele. Daj Bog!
Na toj drügoj strani Vas pa, č. gospod, prav prisrčno pozdravlam. Pozdravlam tüdi gospode: g. plivanoša i g. kaplana, i se Vam vsem vroče v molitvi priporačam. Bogoslovno včenje, ki sam je zdaj začno, je jako resno v vsakojačkom pogledi. Moja najvekša žela je pa tüdi ta, da te zadnje škole kembole odlično opravim. Preveč važna se mi vidi za dühovnika bogoslovna šola — vzgoja. Gotov sam, da ka Vas vse — dühovnike — zdaj prosim, to je dühovna pomoč, molitev. Vsem sam Vam že vnaprej jako hvalež0n i Vam oblflbim tüdi spòmin v mojih slabih molitvaj za Vas i vse Vaše namene. — Znam, ka se spominate Ritlop Ignaca, klerika, ki je z menom letos doma bio. Ne vem, či Vam je že pisao; jaz-Vam samo to zanimivo novico želem
sporočiti, ka zavolo višjih škol univerze — ne stopo letos v bogoslovje. Šče po končanoj univerzi — za štiri leta — začne bogoslovno včenje. Žmetno de se kumi vidilo. Vsakši izmed nas gotovo ne bi v to privolo. On je, i to de gotovo njemi v čast, kak tüdi našoj Slov. Krajini. — Šče ednok najpri-srčnejši pozdrav Vam od vdanoga Vam v Srci Jezušovom — Kreslin Jožefa. — Srčno Vas pa pozdravlajo tüdi : Pintarič Štefan, Zorko Štefan, Jakob Avguštin.
Dar spovedanke svojemi spovedniki za njegov god.
Hvaljen Jezuš! Vse iz lübezni do Jezuša, ki v presvetoj hoštiji žive samo za nas iz same lübezni!
Prosim Boga, da postanete vsaki den svetejši i da nikdar ne spadnete v najmenšo hipno slabost. Bodite vsikdar svetejši i vsikdar bliže k nebesam. S tov svetostjov delajte za naše vsikdar vekše posvečenje, da s tem napravite sladkoj nebeskoj Mamiki i sladkorni Jezuši vsikdar vekše veselje, sebi pa vekše nebeško plačilo spravite.
Dragi dühovni oča, ne sem pozabila, da ste Vi bili tisti ribič, ki ste me vlovili v Vašo sveto mrežo te, gda sem se štela potopiti v globočino vonječega sveta. Vaše molitve, Vaš Marijin List. Vaša goreča skrb i spoved so me zgrabile i rešile že v mladi letaj. Zato vsako leto en den živem samo za Vas... Zdaj sem ga preživela na god svetoga Jožefa i Jezuša v srce sprejela za Vas...
Spored slovenskih pobožnosti na euchari-stičnom kongresi v Budapešti.
Maja 25. prihod v Budapešt ob 5 popoldne.
Maja 26. od 5 do 8 sv. meše, spovedavanje, prečiščavanje, od 8 do 11 ogled mesta, potem ednovürna molba pred Najsvetejšim za dühovnike. Z nagovorom lavantinskoga knezoškofa. Ob 4 prvo javno spravišče i pozdrav sv. Oče v ysakom jeziki, ki bo na kongresi zastopan. Ob 8 procesija z ladjami po Donavi.
Maja 27. od 5 do 7 kak včeraj. Ob 7 predga mrs. Meško Ksavera : „Oltarsko Svestvo vez lübezni" i meša lavantinskoga prezv. g. knezoškofa. Pod sv. mešov spevle cela cerkev. Ob 11 v Budai kat. kör-i spravišče za Slovence, na šterom govorita dr. Leskovar Jožef i dr. Šmajd Albin. Ob 3 javno spravišče v dvorani Eucharističnoga kongresa. Pozdrav v vseh jezikaj zbranih narodov. Ob 8 predga Podbevšek Jerneja, litanije. Ob tričetrt na edenajset nočna molba Najsvetejšega samo za moške na Hösök tere trgi z sv. mešov, nato polnočnica i skUpno sv. obhajilo samo za moške.
Maja 28. od 5 do 7 kak včeraj. Ob 7 predga i meša prezv. beograd-skoga nadškofa dr. Ujičiča, od 9.do 11 ogled mesta, ob 11 spravišče za Slovence kak včeraj z govorom dr. Žitka, ob 4 javno eucharistično zborüvanje, ob 8 verske predstave i spravišča od Olt. Svestva za vse zastopane narode.
Maja 29. od 5 do 8 kak prvi den. Ob 9 sv. meša papovoga delegata na trgi Hösök tere s sküpnim sv. obhajilom, ob 4 procesija z Najsvetejšim, ob 11 odhod iz Budapešte.
Marijin List je naraseo lani od marca 31 letos do marca 31 za 200 komadov. Meseca aprila je pa naraseo za 53 komade. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširita. Sv- Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
Pošta.
Zahvalimo se vsem, ki so nam za Vüzem poslali pozdrave, molili za nas i širili Marijin List. — Vredništvo i uprava Mar. Lista.