novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CMDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gmppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale -45%- art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER^UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy SL 33(1267) Čedad, četrtek, 8. septembra 2005 Luuijuj.kries.it ^Na Matajurju praznik g Spet se je v nediejo 4. setemberja na varhu Matajurja oglasila slovienska, furlanska, an italijanska molitev. Spet so se tu zbrali ljudje, ki žive v vznuožju Matajurja na obeh strani konfina na prazniku, ki je nimar buj skupen. Takuo, ki je že stara navada, so v nediejo počastil oblietinco postavitve obeliska Kristusu Odrešeniku lieta 1901 an po uojski zazidane cierkvice le njemu posvečene. Biu je grede tudi gorski praznik, ki ga že pu-no liet organizava Gorska skupnost Ter Nediža Brda s sodelovanjem domačih planincev od Cai an Planinske I družine Benečije. • Mašo je zmolu v treh jezikih Božo Zuanella, ki je v njega pridigi poviedu, da ima srečanje tudi politični pomien še posebno potle, ki je Slovenija stopila v Evropsko Unijo an je meja med nami padla. V vseh njega besiedah je bila misu o prijateljstvu, sodelovanju an medsebojnem spoštovanju, ki muora rast v naših sarcih. Maša je bila lietos še buj li-epa ko po navadi, bila je maša matajurske fare an so jo piel domači ljudje, takuo ki so vajeni vsako nediejo v njih cier-kvi. Vsi drugi, ki pojejo po sloviensko so jim pomagal. Na koncu maše so bdi pozdravi. beri na strani 5 Po maši, ki jo je na varhu Matajurja daroval matajurski župnik Zuanella, sta pozdravila župana Cernoia an Domeniš an za Cai predsednica Loretta Minisini ^ 'jj-r ■■ ' 2E*r~- L’attività didattica dell’Istituto comprensivo avrà inizio lunedì 12 settembre S. Leonardo, sloveno alle medie Per la prima volta verrà insegnato alla classe prima come seconda lingua straniera scuola media statale di S. Pietro al Natisone ospiterà quest'anno 111 studenti Parte con il personale praticamente al completo, lunedì 12 settembre, l’anno scolastico dell'Istituto comprensivo statale di S. Pietro al Natisone. Lo fa sapere il dirigente scolastico, Dino Tropina, che annuncia anche un’importante novità: per la prima volta a S. Leonardo è stato avviato, per la classe prima, anche lo studio della lingua slovena come seconda lingua straniera. L’importante iniziativa si aggiunge ad altre già attive a S. Pietro al Natisone, e potenzia una risposta alla domanda di molti genitori che chiedono che i figli proseguano, dopo la scuola elementare bilingue, o inizino il percorso di conoscenza della lingua slovena. (m.o.) leggi a pagina 4 Bazovica v čast in spomin V prejšnji številki Novega Matajurja smo pisali o proslavah, ki bodo v Bazovici pri Trstu v čast štirih slovenskih fantov (Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča), ki so jih pred 75 leti po procesu posebnega sodišča ustrelili fašistični vojaki, ker so se (slovenski fantje) u-prli fašistični genocidni politiki nad Slovenci. Po osvoboditvi, to je leta 1945, so Slovenci na kraju ustrelitve, to je na veliki kraški gmajni, postavili spomenik, kjer se vsako leto odvija o-srednja slovesnost v čast padlim. Tako bo tudi letos, ko častimo obletnici u-strelitve in naknadne postavitve spomenika. Proslava bo v nedeljo, 11. septembra ob 15. u-ri. Predvideni so: polaganje vencev, nagovori, kulturni program, častna straža tabornikov RMV in skavtov SZSO. Slavnostna govornika bosta letos senator Miloš Budin in tržaški zgodovinar Giovanni Miccoli. Filatelistični krožek Lovrenc Košir je ob priložnosti izdal posebno razglednico. in besedi vključili v sicer pester in bogat program mednarodnega literarnega srečanja Vilenica, na katerem se zbirajo pesniki in pisatelji iz vse Evrope. Na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko bo na ogled razstava o bogati izdajateljski dejavnosti v Beneški Sloveniji. Ob 11.30 bodo beneški pesniki brali svoje pesmi, nastopile bodo Beneške korenine, profesor Roberto Dapit in pesnik Miha Obit bosta pa uvodoma spregovorila o kulturnem snovanju med Slovenci videmske pokrajine. V Solbici so v začetku avgusta v okviru praznika brusačev odprli nov muzej, ki je posvečen temu tipičnemu rezijanskemu poklicu in je odprt skozi vse leto. BERI NA STRANI 5 Društvo slovenskih pisateljev je pred nekaj meseci priredil v Ljubljani beneški večer (na sliki). Na njem so nastopili pesniki in pisatelji iz Nadiških dolin in predstavili odlomke svojih del, ki so objavljena v zborniku “Besiede tele zemlje”. Za popestritev je poskrbela skupina Beneške korenine. Tistemu prvemu je sledilo drugo vabilo. Tako se bo beneška beseda v petek 9. septembra oglasila v kulturnem domu v Sežani. Priložnost predstaviti sodobno literarno ustvarjanje je toliko bolj pomembna, ker so srečanje z Benečijo v sliki novi mata j ur četrtek, 8. septembra 2005 2 L’assemblea dell’ente non si esprime su una ratifica della giunta Comunità montana, rinvio per le quote della NET La Comunità montana Torre-Natisone-Collio prende tempo nella scelta di affidare ad una società la raccolta e lo smaltimento dei rifiuti. Il problema riguarda in realtà solo nove Comuni, quasi tutti delle Valli del Na-tisone, per i quali è in scadenza la delega del servizio all’ente montano. Lunedì 5 settembre la giunta ha proposto al consiglio una ratifica con la quale si ponevano in bilancio 26 mila euro per la partecipazione della Comunità alla società NET di Udine, azienda nata nel 2001 dalla trasformazione in società per azioni dell'ATM. Il provvedimento è stato però rinviato, così come chiesto dal sindaco di Torreano Paolo Marseu, secondo il quale “non è il caso di dare un’indicazione a favore della NET quando non abbiamo tutti gli strumenti per decidere in autonomia”. Marseu ha accennato ad un’altra azienda che potrebbe Udine-Cividale, novità sulla La linea ferroviaria Udine-Cividale, sedici chilometri, ben 500 mila passeggeri l’anno, è gestita dal primo gennaio di quest'anno da u-na società completamente controllata dalla Regione. Durante una conferenza stampa, martedì 6, l’assessore regionale alle Infrastrutture di Trasporto Lodo-vico Sonego ha posto l'accento sulla rilevanza che la Udine-Cividale riveste per il territorio, sotto il profilo sociale ed economico, e sull'impegno della Regione finalizzato a fare sì che il rinnovamento della società di gestione del tratto ferroviario sia un elemento di spicco del disegno di moderniz- zazione del sistema traspor-tistico del Friuli. Il disegno complessivo prevede l'acquisto di dieci treni del tipo Minuetto e di otto locomotive per una spesa di 52 milioni di euro, 15,5 dei quali rappresentano il finanziamento regionale nei confronti di Trenitalia. Per la Udine-Cividale sono previste due nuove automotrici articolate diesel e-lettriche à piano ribassato. Sulla tratta, cinque fermate e uno scalo ferroviario, vengono effettuate nei giorni feriali 46 corse, con un tempo di percorrenza medio di 14 minuti. Attualmente sono in servizio otto automotrici. fare prezzi più favorevoli, chiedendo tempo per arrivare ad una scelta la più favorevole ai Comuni. Comuni che, per il presidente Adriano Corsi “devono ragionare sul fatto se vogliono continuare con la delega alla Comunità, o revocarla”. Della questione i sindaci parleranno in un incontro che si terrà lunedì 12 e che anticiperà un’altra riunione, quella in cui gli amministratori dell’ente montano ed i rappresentanti delle parti sociali si confronteranno su una bozza del programma di sviluppo del territorio da presentare alla Regione. L’assemblea della Comunità ha infine votato all’unanimità una modifica alla programmazione triennale del Fondo montagna con la quale si prevede di ricevere un milione di euro, già promessi dalla Regione, per cominciare a soddisfare le numerose domande di contributo giunte dagli agriturismi presenti sul territorio, (m.o.) Pismp iz Kima Stojan Spetič fr Silvio Berlusconi se je v Cernobbiu pred ekonomisti in podjetniki pohvalil, da zasluži najboljšo oceno, deset s pohvalo. Kot je večkrat poudaril, je Italija zanj bogata država, kjer vsi uživajo v blagostanju, čeprav tega vedno ne vedo, saj jih komunistična propaganda prepričuje, da jih pesti gospodarska kriza. Znižanja davkov ne obljublja več, češ da je to, v mejah možnosti, že storil. V resnici pa bo vsaka družina zaradi podražitev stroškov za šolanje in tarif za javne usluge potrosila v letu med 600 in 900 evrov več kot doslej. Kako naj imenujemo ta davek? Berlusconija žuli tudi problem bank in guvernerja centralne banke Antonia Fazia, ki se je zapletel v finančne juriše skupine dokaj predrznih poslovnežev na beneško banko sv. Antona (lastnico nove TKB) in se mu sedaj že mo- čno maje stolček, da bo le stežka zdržal splošni pritisk, naj odstopi. Do pred kratkim so Fazia branili voditelji Severne lige in kardinal Ruini, saj je guverner močno povezan z rimsko katoliško cerkvijo (v Dragi bi rekli RKC d.d.), kateri je ravnokar posvetil hčerko in jo poslal v samostan. Liga je Fazia branila do zadnjega, ker naj bi zamižal na eno ali celo obe očesi med reševanjem Padanske banke pred bankrotom. Pri tem naj bi mu pomagal poslovnež Ricucci, vodilni mož v Banki iz Lodija, o katerem se govori, da deluje z blagoslovom najbogatejšega Italijana, ki stanuje v Arcorah. Od tod Bossijeva in tudi Berlusconijeva hvaležnost Faziu in moralni maček ob spoznanju, da ga ne morejo več braniti, čeprav je vlada pred nekaj dnevi predlagala reformo Banke Italije in preklicala dosmrtni mandat guvernerja, ki je močno zaudarjal po fevdalnih odnosih in kupčijah. V ozadju vsega je pravi boj za oblast, tudi po morebitnem porazu Berlusconijeve združbe in njegovem begu, ali na Tahiti, kot je obljubil, ali pa v stekleno palačo OZN, kamor bi šel najraje, če bosta Bush in Putin držala dano besedo in prepričala še ostale. Berlusconi želi za svoja podjetja imeti dobro bančno zaslombo, od tod spopad z nizozemsko ABN-AMRO za banko Antonveneta, ki se je trenutno končal z zmago Holandcev. Hkrati je Unipol, zavarovalnica, ki je last rdečih delavskih zadrug, naskočila banko BNL, ki je že bila last delavskega gibanja in sindikatov, dokler jim je fašizem ni iztrgal iz rok. Za Unipolom seveda stoji reformistična levica, kar so ji nekateri sredinci zamerili in sprožili, po nepotrebnem, nekakšno moralno vprašanje, čeprav ni sledu, da bi se kdo pregrešil. Je pa možno, da je tudi v tem primeru Fazio zamižal, najbrž v upanju, da bo z uslugami na desno in levo okrepil svoj položaj. Vse to dokazuje samo pravilnost reka, da je največji ropar, kdo ustanovi banko. Italija pa itak ni normalna država, če se za banke spopadajo kot nekdaj na Divjem zahodu. Medtem pa vzdolž polotoka vozijo vlaki, polnih klopov, stenic in uši. Kje si, Evropa? Aktualno — Slovenci o delu političnih strank in vlade Ce bi bile parlamentarne volitve v teh dneh, bi za opozicijske liberalne demokrate glasovalo 9,8% vseh volilcev. To je najslabši rezultat, ki so ga glede LDS kadar koli doslej izmerili med izvajanjem javnomnenjskih anket. Tak rezultat LDS, nekoč najmočnejšo slovensko stranko, na lestvici strank z najvišjo javnomnenjsko podporo, uvršča šele na tretje mesto. Več glasov od nje so prejeli Pahorjevi socialni demokrati, ki zdaj z 10,6% zasledujejo glavno vladno stranko SDS. Sicer tudi za Janševo demokratično stranko je tokrat glasovalo najmanj anketirancev od lanskih volitev naprej: 28,9%. Sicer v zadnji raziskavi izgubo volilnih glasov beležijo vse parlamentarne stranke. Izjemi sta le dve, ne po naključju tisti dve stranki, ki imata precejšen delež volilcev na podeželju: SLS, ki še vedno stagnira pri 1,5-odstotnem deležu in z 2,3% glasov opredeljenih volilcev ne dosega niti praga za vstop v parlament, ter NSi, ki pa se je v primerjavi s prejšnjim mesecem dejansko za spoznanje okrepila (4,1% ali 6,5% glasov opredeljenih volilcev). Slab rezultat LDS je po vsej verjetnosti posledica tega, kar se je v zadnjem času dogajalo v tej stranki: notranji spori, napovedan odstop vodstva in sklicevanje jesenskega kongresa. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali vladajoča koalicija izpolnjuje predvolilne obljube. Med tistimi, ki so večinsko ocenili, da jih ne izpolnjuje, prevladujejo volilci opozicijskih strank: o neizpolnjevanju obljub je tako prepričanih 80% volilcev SD, 75% volilcev LDS in 71% volilcev SNS. Zanimivo pa je, da je o neizpolnjevanju obljub govorilo tudi 70% volilcev SLS, 37% volilcev NSi in 19% volilcev SDS. Spraševali so še, s katerimi !l,ili!l!,!|!II!!ll!!l!||l1 "iiiiniiiitthmn,;;,,;.:. - ■ .... ’ : iiiimi nnmmr ini * n1! r* vl’"W!ì!l||fl lliTiPil Tira«! JaÉÉÉNr^ «Il « ir-il ali a « mir dii * iti 12$ li «“Sai SmZZ ‘ :;z2Hp Slovenski parlament doslej sprejetimi ukrepi, zakoni, odločitvami vladajoče koalicije so ljudje najbolj oziroma najmanj zadovoljni. Daleč največji delež anketirancev (60%) na to vprašanje ni znal odgovoriti, 8,9% vprašanih pa je kot ukrep ali odločitev, s katero so najbolj zadovoljni, navedlo spremembe na pokojninskem področju. Ostali odgovori, kot so sprejetje zakona o javnih uslužbencih, zakona o RTV, kadrovske spremembe v gospodarstvu, spremembe na davčnem področju itd., so dosegali med 1,5 in 1,8 odstotka. Nekoliko drugačna slika je prišla do izraza, ko so spraševali po ukrepih, zakonih ali odločitvah vladajoče koalicije, s katerimi so ljudje najmanj zadovoljni. Delež tistih, ki na vprašanje niso vedeli odgovoriti, je bil tudi tukaj visok (56,9%), sicer pa je največ anketirancev kot ukrepe ali odločitve, s katerimi so najmanj zadovoljni, navedlo spremembe na davčnem področju (7,6%)• Sledijo spremembe v zdravstvu (5,8%), sprejetje zakona o RTV Slovenija (5,7%), spremembe na pokojninskem p°' dročju (5,1%), kadrovske spremembe (3,4%). Povprečna ocena dela parlamenta je tokrat višja od zadnje povprečne ocene in znaša 2,98 na 5 Res je sicer, da je bilo delo državnega zbora v zadnjih mesecih tudi že bolje ocenjeno, vendar pa še vedno velja, da s° povprečne ocene dela državnega zbora v tem mandatu še vedno višje od povprečnih ocen dela državnega zbora v prejšnjem mandatu. (r.p.) In Slovenia in calo gli alunni Meno alunni Nelle scuole elementari quest’anno in Slovenia gli a-lunni sono diminuiti di numero. Il primo settembre, giorno d’inizio dell’anno scolastico, hanno infatti varcato la soglia della scuola e-lementare 168.629 alunni (l’anno scorso erano stati 172.692), tra questi 17.580 e-rano i piccoli della prima elementare. 101.000 invece gli alunni delle medie. Cantiere a 2200 metri Nella seconda metà di settembre la ditta Primorje di Ajdovščina dovrebbe aprire il cantire sloveno più in quota, lavorerà infatti-sui campi da sci più elevati in Slovenia, sul Canin. I lavori si svolge- ranno sul tracciato Sedlo -Prevaia sul confine italo-slo-veno dove verrà collocata u-na seggiovia a quattro posti che collegherà le piste del Canin con quelle di Sella Ne-vea e verrà realizzata la pista del Prevaia. Si tratta di lavori per un importo di 1 miliardo di talleri Problemi di trasparenza Tra i 290 nomi di funzionari pubblici che non hanno compilato in tutte le sue parti - compresa la parte relativa ai redditi - il modulo da consegnare alla commissione anti- corruzione, presieduta da Drago Kos, spiccano i nomi del ministro dell’istruzione Jure Zupan, del giudice di Cassazione Jože Petrič, di cinque direttori di Istituti pubblici e diversi sindaci a tempo pieno. In agosto deflazione I prezzi al consumo nel mese di agosto sono diminuiti in Slovenia (la seconda volta dopo il mese di gennaio) dello 0,6%. L’inflazione nell’anno in corso è pari a 1,6 %. Dal confronto agosto 2004/agosto 2005 emerge un tasso di inflazione del 2,1%. L’inflazione media in Slovenia, secondo le valutazioni dell’UE, era in agosto del 2,7%. Da Trieste a Belgrado Jadranka Sturm Kocjan già console generale della Slovenia a Trieste continua la sua carriera nella diplomazia. Il 1. settembre ha assunto la carica di ambasciatrice incaricata (la seconda carica nella gerarchia) a Belgrado, una delle sedi diplomatiche slovene più vivaci e importanti. Nel frattempo si sta completando la procedura per nominare l’ambasciatore titolare che prenderà il posto di Borut Suklje. A ricoprire quella carica dovrebbe essere Miroslav Luci, medico di Ptuj, già sindaco e direttore dell’ospedale della cittadina nonché ex deputato del partito di Janša. “Il focolare” ha 40 anni La rivista Ognjišče (Il focolare) ha festeggiato domenica 4 settembre davanti alla Grotta di Postumia i 40 anni di attività informativa come espressione della chiesa slovena. La messa di ringraziamento è stata celebrata dall’arcivescovo e metropolita sloveno Alojz Uran che nell’omelia ha ricordato afl' che le altre iniziative edito* riali sorte nell’ambito di 0' gnjišče. Tra queste merita una p&' ticolare attenzione radio 0' gnjišče che trasmette orma* da dieci anni. Il primo nume' ro della rivista, portavoce delle parrocchie di Postumi® e Capodistria, è uscito il aprile 1965. Festival del film Si terrà anche quest’anno a Portorose il festival de film sloveno che è diretto o® critico e sceneggiatore J° Dolmark. Le iscrizioni de opere in concorso saranno fettunte entro il 5 ottobre-festival si svolgerà dal 1 • 4. dicembre. novi matajur O KUltUVd četrtek, 8. septembra 2005 ./ Obletnico bodo počastili v soboto 10. z bogatim programom Folklorna skupina Razor uspešno deluje že 20 let V soboto 10. septembra bo v Tolminu veselo in praznično, saj so pripavili zanimiv kul-tumi program v znamenju slovenske ljudske kulture. Tako bodo počastili 20 let živahnega delovanja domače folklorne skupine Razor. Praznik bo na Mestnem trgu v Tolminu (v kinogledališču, če bi bilo slabo vreme) in se b° začel že zjutraj ob 9.30 z nastopom pihal-nega orkestra. Sledila bo ob 10. uri modna revija "Poglejte. kako so štimani", pri kateri bodo sodelovali glasbena skupina Dednina, folklorna skupila Justin Kogoj Dolenja Trebuša, folklorno društvo Ivan Laharnar iz Planote in seveda Okloma skupina Razor. Slavnostna prireditev bo le na odprtem ob *9- uri. Kulturni program bodo sooblikovali jdasbena skupina Dednina, folklorna skupina ^ragatuš, folklorna skupina Skala Kubed in SeVeda slavljenci domače skupine Razor. . Praznovanje se bo nadaljevalo s plesom, l8ral bo ansambel Routarji. FOLKLORNA SKUPINA RAZOR TOLMIN 1985-2005 20 LET ^Università della terza età di Cividale in ottobre festeggerà il ventennale Vent’anni di Ute, via alle iscrizioni l'Iella sede di via IX agoffo 10, mercoledì 14 settem-re si aprono le iscrizioni al foj°vo anno scolastico ^05/2006 dell’Università «ella terza età “P. Naliato” di MVir -rvidale, prima sezione peri-^rica della provincia di Udi- foizia così il ventesimo g^n° di attività dell’Ute. Per t scritti è stato programma-Un ventaglio cumcolare di e tanta corsi fra teorici (28) Pratici (42). Diciassette dei corsi sono di nuova istituzione. Oltre alle materie consolidate, infatti, sono previsti quelle nuove di gastroenterologia, ginecologia, odontoiatria, carta costituzionale, viaggio nella Grecia classica, Cristo uomo e maestro, rilettura della storia di Roma, le chiese di Udine, lingua e letteratura russa, impariamo a dipingere, arte per la natura, modelliamo la natura, entomologia, micologia, armi e cavalieri del Medioevo, balli latino-americani e caraibici. Informazioni più dettagliate si possono trovare presso la segreteria dell’Ute. Lo scorso anno l’Università della terza età ha avuto 380 iscritti, provenienti da ventuno comuni. La cerimonia celebrativa per il ventennale della sezione cividalese si terrà presso il teatro “Ristori” lunedì 13 ottobre, alle 18. Nella stessa giornata a-vranno inizio le lezioni. ran-feb ìy-j'i ©a w PEJUCDNJP! Hl'.i- :;i ; > Bditeur. jL.p.j'.Ui cm . Abbó Z. Hovmt rue Ch, Dupi ' I.17 CHAIiLKliOt. BENEŠKIH — slovenju A/-K 4*4/'"' e , -..... i f - - ir H L. J.' Pru pade v oči, kakuo je Slovenski glas za beneške ljudi v Belgiji skarbnuo zapisovati za vsako ciesto, ki so jo odparli po naših dolinah, saj so z njo močnuo iz-buojšal življenje ljudi... pa tudi, kuo je ni-mar slava ura za senjam v Spietre. PODBONESEC Arbeč Po ciesti iz Zapotoka na Kau že morejo voziti kamjoni in avti. Kakšno veseje in korist za naše montanje. Od sadà ne bo po-trieba maj vič nositi piesak, madone an drugo na harbatu. Tudi naši judje so si par-služili lepo novico. Buog lohni guvemo za tako dobruoto! Landar Na velikonočni pandiejak je bila zlo lie-pa ura in zatuo v Landarski jami je bilo nenavadno veliko ljudi, posebno turistu iz Vidma, Tarsta, Gorice. Pa še vič jih je bilo popudne v Tarčetu zastran plesa in cele kose gubance, ki so dišale po hišah. Gubanca je narbuojša reklama posebno za Lahe. SVET LENART Figlie di Maria Na 20. marca je bilo sprejetih v cierkvi svetega Lienarta 23 novih čeč v Marijino Družbo (Figlie di Maria). Drugo lieto bo minulo 90 liet, odkar je bila ta naša Marijna Družba ustanovljena od famoštra Bankiča ( 1866). Kaka poroka! Na 8. maja je bila pri nas te velika ženi-tu. Mirella Simaz - Lahova iz Gorenje Mierse se je poročila z adnim taz Vidna, Renzo Venuti. Srečni par je spremljalo tu cierku svetega Lienarta kar 15 avtomobilu! Kaj takega naši ljudje še ne puomnajo! - maj / junij 1955 - SPETER Slab lietošnji senjam Slab je biu lietos senjam svetega Petra zavojo slabe ure. V cierkvi vse tiho in prazno; ples, tombola in peška (srečolov) se nieso mogli izvaršiti. Zadnji dan maja je odpoviedu službo kaplana č. prof. Gino Buiatti in je šu proč. Za novega kaplana nam bojo poslali adnega novomašnika, ki je biu posvečen na praznik svetega Mohora v Vidmu, Laha seviede. Med novomašniki, ki so bili posvečeni v Vidmu na svet Mohorje tudi naš nekdanji vasnik Vincenc Liccaro, iz dobro znane Likarjeve družine, ki pred puno lieti se je preselila v Videm. Novomašnik študira v Rimu in je postau doktor. Se pridno uči tudi jezika, ki so ga nekdaj govorili njegovi noni. Kuosta Nie biu umaru! S.A. iz Kuoste je Su lieta 1930 v Francijo an se nie zglasu vič. Lieta 1952 so ga proglasil za martvega. Njega žena, B.U. je zaprosila za penzijon an sada so oblasti ušafale moža, ki se ni zglasu 25 liet, živega v Franciji v Beautor. Morebit se mu bo omehčalo srce, ko bo ču, kaj je žena doma pretarpiela mizerje v tim času! SOVODNJE Dvie nove Suole Ministarstvo je dalo 10 milijonu za gradnjo Suole v Starmici an v Matajurju. - jul- / avg. J 955 - Tre goni iPrommè” “Promenade” è un’iniziativa che propone, da oggi, giovedì 8 settembre, a domenica concerti, passeggiate guidate e gastronomia locale nei tenitori di Stregna, Prepotto e Kanal ob Soči. L’appuntamento, che fa parte di un progetto Interreg HI e Phare CBC, prende il via oggi alle 14.30 con la partenza, dalla chiesa di S. Paolo a Cemetig, di una passeggiata guidata. Alle 16 nella chiesa di S. Giovanni a Tribil inferiore si ascolterà la prima parte del concerto con Tamara Tretjak (flauto) e Tatjana Donis (arpa). Il concerto proseguirà alle 18.30 a Cemetig. Venerdì la seconda passeggiata partirà alle 14.30 dalla chiesa di Codromaz. La chiesa di Sv. Kancijan a Britof ospiterà alle 16 la prima parte del concerto con il soprano Elena Pontini ed il pianista Alessio de Franzoni, concerto che proseguirà alle 18.30 nella chiesa di Codromaz. Infine sabato alle 14.30 dalla chiesa di S. Giovanni a Prepotto prenderà il via la terza passeggiata, alle 16 la chiesa dei Ss. Pietro e Paolo a Centa ospiterà il concerto di Caterina Pez (soprano) e Davide Clodig (pianoforte) mentre alle 18.30 nella chiesa di S. Giovanni la rassegna si concluderà con il concerto di Mauro Martello (flauto), Placido Sanson (violoncello) e Donatella Buset-to (organo). I film in biblioteca, convegno a Tolmino Del progetto europeo si parlerà lunedì 26 settembre ban, che presenterà anche il progetto “Il cinema europeo in biblioteca”. Interverranno quindi il direttore della biblioteca di Nova Gorica, Boris Jukič, l’ex direttore della biblioteca di Logatec, Marjan Geohelli, e il direttore della Joppi di Udine, Romano Vecchiet. Concluderanno Ole A. Werring, rappresentante dell'Istituto cinematografico norvegese che nelParco di sei mesi ha distribuito tramite internet 100 mila film, ed Henrik Isaksen della biblioteca di Aarhaus, in Danimarca, che ha messo in atto un progetto di video-a-richie-sta che comprende una collana di 150 film digitalizzati disponibili in internet. All’iniziativa sono invitati direttori di biblioteche, bibliotecari, esperti informatici e quanti sono interessati alla cultura cinematografica. Nell’ambito del progetto “Il cinema europeo in biblioteca”, finanziato dall’Unione europea, la biblioteca Ciril Kosmač di Tolmino organizza un interessante convegno di studi che si terrà nella località slovena lunedì 26 settembre. Nel corso di “Cinema in biblioteca”, questo il titolo del convegno, verranno presentati bue progetti sloveni riguardanti l’immissione digitalizzata di collane di film nella rete informatica delle biblioteche generali e tre progetti stranieri che promuovono il film come elemento essenziale dell’offerta delle biblioteche (in Italia) e introducono nuove soluzioni tecniche per l’accesso alle raccolte di film (Danimarca e Norvegia). Oltre a questi progetti, il convegno affronterà anche il tema della creazione di videoteche nelle biblioteche generali, delle soluzioni offerte dalle tecnologie moderne nonché balla creazione di biblioteche bigitali ed elettroniche. L’appuntamento del 26 settembre prenderà il via alle 10.30 con il saluto ai partecipanti da parte del direttore della Ciril Kosmač, Viljem Le- II direttore della biblioteca di Tolmino, Viljem Leban, e uno scorcio della cittadina slovena La Postaja a Prato Postaja Topolove, con una selezione dei suoi video da 1 minuto, Vrnitev, è stata invitata anche quest'anno al Festival Intemazionale Videominuto che si tiene presso il Museo Pecci di Arte Contemporanea di Prato. I video provenienti da Topolò saranno proiettati giovedì 8 settembre, giorno inaugurale del festival, alle ore 21.00 Per informazioni: www.videominuto.it. A Topolò si sta lavorando anche per la preparazione del dvd complessivo, comprendente 113 contributi da un minuto e con una prima visione assoluta decisamente o-riginale e in pieno "stile Postaja"... (a.z.) novi mata j ur Četrtek, 8. septembra 2005 4 Okrogla miza na Studjskih dnevih Draga 2005 Slovenija pred demografsko krizo Studijski dnevi Draga 2005 so se na Opčinah pri Trstu zaključili v nedeljo, 3. septembra. Sklenila jih je okrogla miza na temo: "Ali nismo preveč ravnodušni pred demografsko krizo?" Spregovorili so ekonomist Janez MalaCiC, psiholog Bogdan Zorž, dr. Nesto Sancin, inž. Tomaž Marše in končno sekretarka pri slovenski vladi Marjeta Cotman. Aktualno ZELENI LISTI Ace Mermolja New Orleans podobna Bagdadu Predavatelji so izhajali iz osnovnega podatka, ki za Slovenijo ni vzpodbuden. Slovenci smo majhen narod, saj nas je v Sloveniji nekaj manj kot dva milijona. Ko bi Slovenija želela ohraniti enako število prebivalcev, kot jih ima danes, bi se moralo roditi vsako leto vsaj 30 tisoC otrok, sedaj pa se jih rodi le 17 tisoC. Vsak izvajalec je podal različne razloge za stanje in posledično različne recepte za izhod iz demografske krize. Pojav demografskega padca je sicer evropski, čeprav ni v vseh državah enak, kot tudi nimajo vse države enake politike v korist družine. MalaCiC pa je med drugim naglasil razvajenost in posledično nepripravljenost mladih za starševstvo. Dr. Sancin je opozoril na pomen državne demografske politike. Omenil je priseljence in zagovarjal selektivno sprejemanje. Tisti izseljenci, ki se integrirajo, ne ustvarjajo problemov, ostali porajajo napetosti, gete in podobno. Marše je poudaril potrošniško miselnost, zato bi morali v Sloveniji ustvariti potrebno klimo za starševstvo. Državna sekretarka Marjeta Cotman je naglasila pripravljenost sedanje vlade za boljšo demografsko in družinsko politiko. StališCa diskutantov na Dragi seveda niso upoštevala vseh aspektov. Sodobna industrijska in potrošniška družba ne sloni na družini, ampak na posamezniku. Če izvzamemo premožne družine, ki se obnašajo kot kaste, sloni proizvodnja na posamezniku. Posameznik je izpostavljen vedno veCji delovni in drugaCni mobilnosti. Če v družini delata dva, za kapitalistični ustroj nista družina, ampak le dva delavca. Tu lahko nastopi le država s socialnimi blažilci. Socialna država pa je v krizi v skoraj vsej Evropi. Za kapital pomeni preveliko skrbstva preveliko breme. Skratka, v trenutku, ko razpravljamo o potrebi po vedno večjemu številu otrok, ustvarjamo socialne in družbene pogoje za vedno bolj same in atomizirane družine, ki si ne upajo ali noCejo imeti otrok. Dobra volja posameznikov je verjetno najmanjša vzpodbuda za rast natalitete, saj nima (volja) dovolj konkretnih vzpodbud. Zapisano velja tudi za Slovenijo, ki je ubrala pot izrazito liberalne gospodarske in skrbstvene politike, (ma) Evropejca čudijo in celo begajo Združene države Amerike. Nedvomno so velikan. imajo najmočnejšo gospodarstvo na svetu. Tehnološko so najbolj opremljene, imajo najboljše znanstvene in drugačne centre, razpolagajo z aktivno in najmočnejšo vojsko na svetu. Skratka, prednjačijo na vseh področjih. Ko pa pride v Ameriki do kake hude nesreče, je, kot da bi vsi izgubili glavo in kot da so državljani prepuščeni samim sebi. Neverjeten je bil 11. september leta 2001, ko so teroristi skoraj nemoteno podrli največja in najprestižnejša nebotičnika v New Yorku ter napadli Pentagon. Predsednik Bush se je iz varnostnih razlogov vozil po nebu s predsedniškim letalom. Amerika je dejansko doživljala dolge ure brez vodstva. Edina, ki je pravočasno reagirala, je bila centralna banka, ki je ustavila borzo in borzne terminale in tako preprečila še hujšo finančno katastrofo. Ranljivost Amerike gledamo v teh dneh, ko sledimo poročilom iz New Orleansa in okolice, od koder prihajajo res neverjetne novice. Orkan z milim imenom Katrina je opustošil zibelko jazza, kar pa se nam zdi neverjetno, je kaos, ki je zavladal po predvideni katastrofi. Mesta, ki so postavljena na nevarnih legah, nimajo zaščite proti naravnim ujmam. Ljudje, ki so zbežali, so se znašli sami in brez pomoči v Texasu. Iz podzemlja New Orleansa so se kot podgane pojavile tolpe razbojnikov, ki so streljale celo na izvidnice prve pomoči. Za varnost in pomoč so morali priklicati vojake iz Iraka. Večina jih je iz revnega juga (kot povsod). Nemočni ljudje so čakali pomoč na strehah. Potrebni so bili dnevi zato, da so zbrali misli in moči, za kaj narediti. Bush se je pojavljal na tiskovnih konferencah povsem zmeden, kot da ni razumel obsežnosti katastrofe. Doživel je napade iz de- sne in leve, češ da v kritičnih trenutkih ne zna reagirati. To sicer ni novost. Bush in njegovi sodelavci se ob nepredvidenih dogodkih zmedejo, naloga ameriškega predsednika pa je, da v hipu poseže, ko nek dogodek za-dobi vsedržavne razsežnosti in potrebuje jasna navodila iz Washingtona. V katastrofi smo zasledili tudi vzroke za takšen položaj. Amerika je močna in bogata. V lastnem jedru pa skriva tako obsežno območje revščine, nasilja in jeze, ki prizadeva predvsem temnopolte prebivalce, da se ob nepredvidenem hipei modernizacija umakne logiki divjega zahoda. Amerika ne vlaga v varnost in to vsestransko: od zdravstvene in socialne pomoči do policije in civilne zaščite. Ljudje se ščitijo tako, da si sami kupujejo orožje. Stopnja osebne varnosti je odvisna od višine zaslužka in ne od države. Jeza, ki lebdi na ogromnih človeških smetiščih, se razbesni, ko šerif zbeži, da reši sebe in družino. Mirne duše lahko povzamemo tezo Eugenia Scalfari-ja, ki pravi, da nosi Amerika v sebi Afriko. Tanki in vojaki so v prejšnjih dneh spremenili New Orleans v Bagdad-Podobe so bile skoraj iste: ruševine, vojaki, tanki, mrtveci, tolpe in zmedeni civilisti. Za kakšno drugo državo je lahko to model? Iscrizioni al nuovo anno scolastico: scuola dell’infanzia su, dementali giù dalla prima pagina “Nel nostro Istituto comprensivo - afferma il dirigente scolastico Tropina - l’organico è stato confermato, e a S. Pietro una classe media in più per lo sdoppiamento della HA. E’ stata avviata la riforma di tutte le classi con l’esclusione della terza media, che entrerà a regime nel prossimo anno scolastico”. Per quanto riguarda la lingua slovena, a parte la novità di S. Leonardo, è in funzione regolarmente a S. Pietro, nelle classi I e IIB, l’insegnamento curricolare dello sloveno come seconda lingua e l’insegnamento bilingue per sei ore settimanali (sloveno, storia, geografia e matematica in sloveno). Per la terza classe si concluderà quest’anno il corso facoltativo pomeridiano di 80 qualche modo tiene la scuola ore di lingua slovena. media, va registrato un calo I numeri di questo nuovo di iscrizioni per quanto rianno scolastico. Mentre in guarda le scuole elementari rfii -, ? : -i i ' « lii Tp*-I La scuola dell’infanzia di Savogna conterà quest’anno dieci bambini Iscrizioni alla Glasb Lunedì 12 settembre inizia il nuovo anno scolastico anche per la Scuola di musica della Glasbena Matica di San Pietro al Natisone. Sette sono i corsi programmati anche quest'anno e precisamente quelli di pianoforte, chitarra, fisarmonica, flauto, violino, canto e fisarmonica diatonica. Informazioni e nuove iscrizioni presso la segreteria della Scuola (tel. 0432 -727332) con il seguente orario: dal lunedì al venerdì dalle 11 alle 12.30 e dalle 16.30 alle 18.30. Comune i II III IV V Totale Diff. ’04 Pulfero 2 1 3 5 3 14 -3 San Leonardo 6. 8 4 11 13 42 -3 San Pietro al Nat. 11 10 13 10 14 58 -5 Savogna - 3 - 2 2 7 -3 Scuola bilingue 27 18 26 28 25 124 -1 Totale Valli 46 40 46 56 57 245 -15 Comune 2003 antic. 2002 2001 2000 1999 Tot. Diff.'04 Pulfero 2 6 5 4 - 17 +8 S. Leonardo 2 11 7 8 - 28 +6 S. Petto 5 10 6 5 - 26 +3 Savogta - 6 3 - 1 10 +4 SC.BLNGUE - 20 21 24 - 65 -8 Tor. Vaui 9 53 42 41 1 146 +13 delle Valli del Natisone (suddiviso in parti più o meno u-guali tra Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro e Savogna), bilanciato da un aumento per le scuole dell’infanzia. Va però detto, in quest’ultimo caso, che quest’anno, rispetto al precedente, il numero degli iscritti tiene anche conto dei bambini dell’annata 2003 che anticipano la loro entrata nel mondo scolastico. Non si discostano molto dall’anno scorso i dati delle medie, con un leggero aumento di S. Leonardo che permette di equilibrare il lieve calo di S. Pietro al Natisone. Infine la scuola bilingue statale di S. Pietro, che fa riferimento ad una propria Direzione didattica. I dati delle iscrizioni di quest’anno segnalano una diminuzione nella scuola dell’infanzia ed una sostanziale tenuta nelle elementari. In conclusione, non c’è da sorridere ma nemmeno da piangere. Le iniziative intraprese dall’Istituto compren-diso di S. Pietro per quanto riguarda l’insegnamento dello sloveno, poi, sono un buon passo in avanti perché la materia venga considerata una prassi e non un’eccezione-(m.o.) Comune l II III Totale Diff- ’°4 S. Leonardo 13 12 9 34 +4 S. Pietro 34 44 33 111 -6 Tot. Valu 47 56 42 145 7 — Aktualno — ~—= Venerdì 16, sabato 17 e domenica 18 in Val Resia novi matajur četrtek, 8. septembra 2005 Nell’ex edificio delle scuole elementari di Stolvizza Arrotini, nuova sede per il museo Sabato 6 agosto nel pomeriggio a Stolvizza / Solbica, nell’ambito dei festeggiamenti dell’ottava Festa dell’Arrotino, si è svolta la cerimonia di apertura della nuova sede del Museo dedicato a questo particolare e tipico mestiere resiano. La nuova sede ha luogo nell’edificio ex-asilo e scuole e-lementari di Stolvizza, edificio chiuso il 7 maggio del 1976 in seguito ai gravi danni provocati dal sisma e recentemente ristrutturato. Nello stesso edificio troveranno sede definitiva anche la biblioteca comunale (dal 1993 in sede provvisoria presso la casa canonica di Stolvizza) e l’archivio storico comunale (dal 1976 provvisoriamente presso l’Archivio di Stato di Trieste). Già dalla seconda metà degli anni novanta l’amministrazione comunale si era attivata nella ricerca di finanziamenti per la realizzazione di una struttura u-nica che contenesse l’archivio storico comunale, la biblioteca ed il museo etnografico, collocato in una struttura provvisoria in località Poje. Nel 1999 ci fu una prima certezza di finanziamento, poi, altri contributi garantirono la ristrutturazione e la sistemazione di un edificio (furono scelte le ex-scuole di Stolvizza) desti- nandolo a tale finalità. Dopo la s. messa, officiata da don Gianni Pellarini, presso il monumento all’arrotino, la cerimonia è proseguita presso la sede alla presenza di un folto pubblico. Tra le autorità presenti che hanno portato il loro saluto Sergio Barbarino, sindaco di Resia, Mario Bergamini, vice presidente della Comunità Montana Canal del Ferro Val Canale e Gemonese, Michele Negro a nome dell’assessore regionale alla cultura, Roberto Antonaz, Renzo Tondo, già presidente della Regione Friuli Venezia Giulia ed il senatore Miloš Budin. Il presidente del Comitato degli Arrotini, Giovanni Negro, ha sottolineato l’importanza di questa nuova sede, bene di tutta la vallata, ha ringraziato tutti coloro che hanno contribuito alla sua realizzazione ed ha concluso con un ricordo del suo predecessore e primo presidente del Comitato, Dante Lettig, scomparso nel 2002. La nuova sede è composta da due sale espositive ove sono collocati gli attrezzi di un tempo (le kròsme e le biciclette), immagini d’epoca, attrezzature ed oggetti, molti dei quali antichi. D museo è rimasto aperto al pubblico per tutto il mese di a-gosto e sarà possibile visitarlo anche nei prossimi mesi nel seguente orario: 9.00 - 13.00 e 14.00-17.00. LN Transumanza e mostra-mercato Venerdì 16, sabato 17 e domenica 18 settembre si svolgerà a Stolvizza di Resia la quarta edizione della “Mostra - mercato del raccolto resiano e della transumanza”. E’ una delle iniziative organizzate dall’associazione Vi-viStolvizza per attirare l’attenzione su un paese ed una valle ricchi di storia, tradizioni e cultura, oltre che di bellezze naturali che ha avuto molto successo. Il crescente mteresse per alcune pregiate colture di montagna, prima fra tutte l’aglio resiano, l’ha fatta diventare un momento di sviluppo per tutto il territorio. La giornata, come dicono i promotori, non è solo un momento per “stare insieme” tra tanta gente proveniente da tutto il Friuli, ma anche un’occasione per conoscere le ricchezze dell’agricoltura di montagna a Resia ed i tanti Prodotti dell’artigianato locale esposti nei numerosi stand allestiti nei tre giorni di festa. C’è poi la possibilità di gustare i semplici ma prelibati Piatti tipici, preparati dallo chef Mauro Scartabelli. Da Coprire anche i preziosi prodotti della terra come aglio, ClPolle, patate, fagioli, miele ed anche i prodotti caseari della Malga Coot. Ma la grande attrazione sarà anche quest’anno la riscoperta di un’antica tradizione, la transumanza degli animali dalla Malga Coot, posta alle falde del Monte Canin alla valle dove troveranno riparo nei rigidi mesi invernali. Mucche, cavalli, capre, pecore... attraverseranno il paese e faranno ritomo nelle loro stalle. Il programma della festa prevede l’arrivo dei primi a-nimali già nel pomeriggio di venerdì, quando sarà possibile degustare i prodotti tipici. Sabato 17 sono in programma l’escursione sul percorso “Ta lipa pot” e trekking a cavallo, dopo l’arrivo degli animali “cena insieme” ed in serata l’esibizione del gruppo folk-loristico umbro “La Rakkia”. Domenica si inizia con la messa di ringraziamento alle ore 9, apertura degli stand e diversi appuntamenti che raggiungeranno il culmine alle 17 quando si svolgerà l’attesissima e coloratissima Transumanza per le vie del paese con gli animali “vestiti” a festa ed accompagnati dal gruppo folkloristico “La Rakkia” e dai musicisti e danzerini re-siani. s prve strani Na prazniku gore v nedi-ejo na Matajurju se je ta parva oglasila Loretta Minisini, ki je predsednica Cedajskega Cai. Potle je sauonjski župan Lorenzo Cernoia imeu lepe besiede an misli o prijateljstvu an mieru med ljudmi pa tudi o ljubezni do gore, ki je zanj frajnost. Podbunieški šindik Pier Dobri godci se poznajo že od mladih nog, kane, Mitja! Praznik gore an dobrih prijateljev na Matajurju tolminske upravne enote Zdravko Likar. Potle je praznik šu naprej blizu Doma Planinske družine Benečije, buj nizko dol na marsinski planini, kjer imajo njih koCo podbunieški alpini an sevieda pri koCi Pelizzo, kjer je biu te velik praznik. Dol so bile stojnice, ban-karele od obartniku an ku-metu iz Nadiških dolin, kjer so bile napruodaj dobruote an lepe diela, narete od domačih ljudi. Bili so seviede tudi kioski an bila je muzika z domačimi godci. Dva brata Medveš, Alessandro an Marco, z njih ra-moniko, potle še Stefano an Anna an drugi so poskarbiel za veselo, domačo atmosfero. Zjutra je bila tudi kolesarska dirka, ki se je žaCela dol Par Muoste... Vse po programu. Samuo pisatelj Mauro Corona, ki je ratu prava medijska zviezda an je zbudu okuole sebe veliko radovie-dnost, je dau forfait. Za-daržal so ga drugje, mi smoj ga pa zastonj Čakal. Skoda, bo pa drugič. Ramonike, slovenska pesem, pardielo beneških kumetu an dieto pridnih rok naših judi Pozdravi po končani maši na varhu naše gorske vasi, de se dajo našim judem vse potriebne inštrumente, de bojo mogli živiet an dielat doma. Zadnji je stopu pred ljudi an vse pozdravu naCelnik Giorgio Domeniš, ki je guo-riu tudi kot podpredsednik gorske skupnosti an je pozdravu tudi po slovensko, je pa želeu poviedat, de je ries biti na Matajurju an na naših brezieh lepuo an veselo. Skarb an dužnuost politike an inštitucij, v parvi varsti gorske skupnosti, pa je na-rest takuo, de bo še napri an de se varne tudi življenje v 6 novi matajur četrtek, 8. septembra 2005 ---------------------- Bocciofila a caccia dei titolo E’ questa una grande stagione sportiva per gli atleti della Bocciofila Ducale di Cividale. Dopo i successi ottenuti ai campionati regionali, nel mese di luglio alle finali nazionali individuali, svoltesi ad Alessandria, Paolo O-sgnach di Clenia ha ottenuto un buon nono posto. Di seguito il “professore”, in compagnia del fido compagno Luigino Iuretig, si è classificato al terzo posto al campionato italiano a coppie a Chivasso in provincia di Torino. Infine i nostri “magnifici” insieme al “compare” Gino Clemente hanno ottenuto un sedicesimo posto assoluto ai campionati italiani di Savo- na. Domenica 28 agosto a Prato di Tarcento terzo posto per Osgnach e Iuretig nella gara a coppie. La Bocciofila Ducale sarà presente sabato 17 e domenica 18 settembre alle finali nazionali di Coppa Italia in programma a Torino. La società cividalese concorrerà con Gino Clemente, Adriano Fagotto, Luigi Iuretig, Mattellicchio, Franco Olivo, Paolo Osgnach, Mario Quercig e Lorenzo Vogrig, che si misureranno nelle specialità dell’individuale, coppie e terne. Infine la gara internazionale Tolmino-Cividale si giocherà in Slovenia sabato 24 settembre. Tra le calciatrici anche Debora Bucovaz La Graphistudio in ritiro a Coverciano i ■ ■ La vittoria della Coppa disciplina di serie A femminile ha premiato, al termine della passata stagione, la Graphistudio di Tavagnacco. In palio una settimana per il ritiro a Coverciano dal 16 al 21 a-gosto 2005. La rosa della squadra femminile del Tavagnacco si è incrociata nell’occasione con la nazionale italiana in partenza per l’amichevole vinta in Irlanda 2 a 1 e con la squadra del Parma, in ritiro prepartita di coppa Italia. Le ragazze hanno “assaggiato” l’erba dei diversi campi blindati del ritiro degli azzurri e alloggiato nell’hotel e-sclusivo del centro sportivo. La preparazione (2-3 allenamenti giornalieri) è stata mirata ad accrescere le potenzialità tecniche della squadra, che dovrà affrontare un campionato molto difficile. Debora Bucovaz L’obiettivo salvezza rimane quello fondamentale, dal momento che gli unici acquisti fatti sono le due giovani talente del S. Marco di Trieste (Gama e Inglese) che non hanno mai giocato nella massima serie. Le partenze, invece, sono state rilevanti, tutte nel reparto offensivo (Delli Zotti, Josè e Tagliacame). Massimo impegno ed abnegazione saranno fondamentali per ripetere l’ennesima impresa di portare in porto la salvezza. Nella squadra, anche per questa stagione, è stata riconfermata Debora Bucovaz d* Liessa di Grimacco, che continua così la sua positiva carriera calcistica. L’auspicio è di vedere tra un paio di stagioni al suo fianco qualche giovane ragazzina valligiana. Si sono concluse sabato 3 settembre sul campetto di Co-sizza di S. Leonardo le gare eliminatorie dell’ottavo torneo di calcetto delle frazioni riservato agli Over 40 delle Valli del Natisone. Durante le tre serate si è registrata una grande affluenza di pubblico che ha incitato le proprie formazioni. Per quanto riguarda la parte tecnica, da segnalare un grande equilibrio tra le squadre partecipanti: su diciotto incontri disputati nelle eliminatorie, ben otto si sono chiuse in parità. Sono stati necessari, per decretare la vincente, i calci di rigore. Martedì 6 settembre si sono disputate le gare dei quarti di finale. Si sono sfidate: Stregna-Merso superiore; Vernasso- Cosizza; Azzida-Ponteacco e Savogna-Gri-macco. Torneo di Cosizza, c’è grande equilibrio 30 AGOSTO Ponteacco - Tarpezzo 7-1 Azzida - Pulfero 2-0 Vernasso - Merso Sup. 2 - 2 (ai rigori Merso) P. S. Quirino - Drenchia 1 - 1 (ai rigori P. S. Quirino) Savogna - Stregna 3 - 3 (ai rigori Stregna) Cosizza - Grimacco 0 - 0 (ai rigori Grimacco) 1 SETTEMBRE Azzida - Grimacco 0-0 (ai rigori Azzida) Vernasso - P. S. Quirino 2-0 Cosizza - Pulfero 1-0 Tarpezzo - Savogna 0-2 Merso Sup. - Drenchia 2-0 Ponteacco - Stregna 1-2 3 SETTEMBRE Drenchia - Vernasso 0-3 P. S. Quirino - Merso Sup. 0 - 0 (ai rigori P. S. Quirino) Ponteacco - Savogna 2-0 Tarpezzo - Stregna 0-3 Pulfero - Grimacco 1 - 1 (ai rigori Pulfero) Azzida - Cosizza 1 - 1 (ai rigori Azzida) ParìinCoppaRegbne Nella prima giornata della coppa Regione la Valnati-sone è tornata a casa da Faedis con un pareggio a reti inviolate. E’ stata una gara giocata blandamente da entrambe le squadre, anche se i ragazzi di Daniele Specogna hanno centrato due traverse. Pari anche nell’altra gara del girone: Tarcentina-Bearzi è finita 1-1. Domenica 11 settembre, alle 16, al polisportivo comunale di S. Pietro al Natisone ci sarà la prima uscita casalinga per la formazione allenata da Marco Billia, ospite la Tarcentina. Giovedì 15 alle 20.30 ultimo impegno casalingo con il Bearzi. Il campionato per la Valnatisone inizierà domenica 18 settembre. Sabato 10 dalle 17 l’Audace organizza sul proprio campo a Merso di Sopra un triangolare al quale parteciperanno anche la Torreanese ed una formazione della provincia di Bergamo. C’è grande attesa per stasera, giovedì 8 settembre, con le tifoserie che si sono date appuntamento sul campetto <1' Cosizza, dove non mancheranno di sostenere e spronare i propri “eroi”. Dalle 20.30 si giocheranno le semifinali. Seguiranno, dalle 21.30, due semifinali di un mini-tot' neo tra i calciatori privi o pretese agonistiche, ad a>' frontarsi saranno San Leonar do/B-Grimacco/B e Sav° gna/B-Stregna/B. La manifestazione terlT1! nerà con le partite di fina previste per sabato 10 setten1 bre a partire dalle 20.30. Al termine delle PrelJ1ì^ zioni l’organizzazione ofirl ai partecipanti la porchetta. 'EDMA7IOME ITALE fmm n\ ATMEGP A destra Paolo Osgnach e Luigi Iuretig sul terzo gradino del podio ai Nazionali di Chivasso La frazione batte in finale Rodda/Brischis e si aggiudica il 17s Torneo dei borghi PuÉfero, l’anno buono del Mersino La vittoria è arrivata con la lotteria dei calci di rigore, al terzo posto è giunta Tarcetta squadra di Tarcetta, al quarto è giunta Montefosca. Riconoscimenti individuali sono andati al miglior cannoniere del torneo Patrik Birtig (11 reti), a Francesco Cendou del Mersino quale migliore giocatore ed a Massimo Della Vedova, miglior portiere. Sopra la formazione del Mersino, a fianco le premiazioni al miglior giocatore Francesco Cendou e all'allenatore Ivano Birtig, al suo secondo successo dopo il torneo di Mersino dello scorso maggio Si è concluso sabato 27 a-gosto sul campo di Podpoliz-za a Pulfero il 17s Tomeo dei borghi. Grande spettacolo, in finale, nel derby di "altura” tra le squadre di Mersino e Rodda/Brischis, con un degno contorno di un folto e sportivo pubblico che ha sostenuto ed incitato rumorosamente le proprie squadre. I tempi regolamentari si sono chiusi sul 5-5, decisivi alcuni interventi del portiere di Mersino Pietro Zorza. Per decretare la vincente si è passati ai calci di rigore. Dopo due parate per parte, Rodda ha centrato la traversa, mentre Mersino ha fatto centro. Dopo sette edizioni di dominio di Pulfero, Mersino quindi si laurea campione. Il terzo posto è andato alla SVET LENART Gorenja Miersa Dobrojutro Mattia Velik plavi flok pred ostalo par Jupi, ki so jo spet od-Parli telo polietje, nam oznaka, de se je rodiu an puobič. J^jega tata je Daniele De Fi-Pppis, ki darži znano oštarijo. Daniele je an furešt, paršu je h nam zavojo ljubezni do adne naše CeCe, saj lieta 2000 K oženu Liso Chiuch iz Gornje Mierse. Seda on an Lisa sta ratala tata an mama od liepega pu- občja, diel so mu ime Mattia. Rodiu se je v Palmanovi v pandiejak 29. vošta an je njih parvi otrok. Za njega rojstvo so vsi veseli, posebno nona Graziella Borgnolo an nono Mario Chiuch, noni Antonio De Filippis iz Vidma an nona Mariagrazia Daniele iz Gorice, pru takuo strici an tete, kužin an vsi tisti, ki poznajo mlado družino. Mattiu želmo veselo an sreCno življenje. Un fiocco azzurro davanti al bar "Jupa" di Scrutto, riaperto da poco, annunciava la nascita di Mattia. Il bimbo è nato a Palmanova il 29 agosto per la gioia di mamma Lisa Chiuch di Mer-so superiore e papà Daniele De Filippis che per amore della sua Lisa è venuto a vivere qui. Mattia ha portato gioia a tutti in famiglia, ai nonni Mario Chiuch e Graziella Borgnolo, che sono delle Valli, e a nonno Antonio De Filippis di Udine e Mariagrazia Daniele di Gorizia, a zii e zie, a cugini ed a tutti gli amici della giovane famiglia. Al piccolo Mattia gli auguri di una vita serena. PODBONESEC Marsin Zapustila nas je Maria Medveš Buog je poklicu h sebe Mario Medveš, uduovo Medveš. Maria se je rodila 88 li-et od tegà v Zuancjovi družini v Marsine, poročila se je bla le v Marsin, v Tonicovo družino. Za njo jočejo hčere Alba an Luisa, sinuova Beppino an Pierino, nevieste, zeti, navuo-di, sestre Giuseppina, ki živi v Cedade an Gilda, ki je pa v Avstraliji an vsa žlahta. Za venčno bo počivala v Gorenjim Marsine, kjer je biu nje pogreb v torak 30. vošta. SREDNJE Duge Zazvonila je Avemarija V Spitale v Pordenonu je umarla Vittoria Dugaro, udu-ova Dugaro. Imiela je 81 liet. Vittoria se je rodila v Kulažo-vi družini na Dugem, za nevi-esto je šla le v tisto vas, v Ivanovo družino. Je bla šele mlada, kar jo je mož pustu uduovo s trem otročičem, adan pu-obič an dvie čičice. Zadnje lieta jih je preživiela par hčeri, ki živi okuole Pordenona. V žalost je pustila njo, drugo hči an sina, zete, neviesto, sestre navuode an vso Zlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v petak 26. vošta v Oblici. PRAPOTNO Obuorča Žalostna novica V čedajskem Spitale je za venčno zapustu tel sviet Gian Paolo Paussa. Imeu je 69 liet. Ziveu je v Como di Rosaz-zo, venčni mier pa bo počivu v njega rojstni zemlji, v Obu-orči, kjer v torak 30. vošta so mu dal zadnji pozdrav sin Sergio, Ilaria an Claudio, brat Beppino, ki puno ljudi ga le-puo pozna, saj skarbi za puno stvari, an odkar je biu predsednik Turistične ustanove iz Čedada (Azienda di soggiorno) nie nikdar parmanjku na naših prireditvah an nimar nam je stau blizu, pru takuo vasnjani an puno drugih parja-telju. _IE|TER Sarženta Pogreb V petak 2. setemberja je biu v Spietre pogreb. V čedajskem Spitale nas je zapustu Mario Loszach, učaku je 80 liet an je živeu v Sarženti z njega družino. V žalosti je zapustu ženo, sinuove, neviesto, sestro, navuode an vso drugo žlahto. Hericourt / Barnas Žalostna novica iz Francije Iz kraja Hericourt v Franciji je paršla novica, de je po hudi boliezni umaru Jean Semprini, biu je mož adne naše vasnjanke, ki že puno liet živi v tisti daželi, je Grazia Caffi. Grazia je hodila tle h nam kupe z nje možam an z njih hčerko, ki pru kak dan od tegà je porodila adno čiči-co. Smo bli napisal tudi telo lepo novico. Jean je v žalost pustu njega družino, kunjade Paola an Tereso an vso drugo žlahto. C.A.I. - Sottosezione Vae Natisone 11 settembre 2005 KANJA VEC cima dell’amicizia (2568 m) Alpi Giulie (SLO) ^Sscursionisii esperti: alla cima per il sentiero attrezzato Komar e il rifugio p'ic. Ritorno per il rifugio Prehodavci. 'slivello complessivo: 19(X) m circa. Tempo in salila: 5 ore circa Cinerario alternativo per escursionisti ^uBgestivo percorso ad anello al rifugio Prehodavci situato alla testata della ^gestiva valle dei 7 laghi nel cuore del Parco del Tricorno •slivello complessivo: 1450 m circa, tempo in salita 4 - 5 ore 6-90 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) ' ^formazioni: Zufferli Gregorio tel. 11432-727530; Castellani Gianna lei 0432-727428 matajur , 8. septembra 2005 Dva Benečana, Pietro in Anacleto, ki po našim so jih klical Pier in Klet, sta šla v seminar. Potlé, ki sta nardila parvo mašo, so jih klical Don Pietro an Don Anacleto, pa kadar škof jih je pošju v Benečijo, sta ratala Pre Pier an Pre Klet! Pie Pier je šu v faro v Barnas, pa Pre Klet je biu kaplan v adni majha-ni vasi, kjer nje bluo še mežnaija takuo, de mu je služu mašo an pekjar. Tel pekjar je imeu zmie-ram an kos pulente tu ga-juf an kadar je velivu tu kelih von s stekleničke (ampolla) to bielo vino je čaku, de kaplan uzdigne subit gor parste, de mu ostane puno vina tu ste-klenički, takuo de po maš je imeu njega fruo-štih: vino an pulento. An dan Pre Klet je biu nomalo zamišljen an je uzdignu gor parste, doki-er steklenička nie bila prazna. Pekjar je ničku poluožu na usta prazno stekleničko, venesu von z gajufe njega kos pulente anjejau: - Na, kaplan Pre Klet, snej še telo! ! ! Pre Pier je biu obo-leu. Tu soboto je poklicu njega sestro, ki je bila njega perpetua an ji je jau: - Milja, pamesi mi gor v kambro štolo an če pride kajšan se spoviedat, pošjajmi ga tle, ga bom spoviedu vseglih. Pruot večerje paršu h spuoved an mož an perpetua Milja ga je pošjala gor v kambro. Se j’ po-kleknu, pre Pier je luožu štolo an mu jau: - Povej mi, ka’ si gre-šiu. Potle, ki mož je povi-edu griehe, je doluožu: - Sem ukradu tudi dvie klobasice. - Ben nu - je jau spo-vednik - na stuoj vič krast an za pokuoro zmoleš pet... - Počakite malo, sem ukradu še dvie... an potle pa še dvie... - Povej mi vse hnadu! - gaj’pokregu Pre Pier - Na morem, ker mi hodejo dvie po dvie spu-od pastieje! Parkazu se je še an dragi mož se spoviedat - Sem ukradu tri ko-varze jabuk - je poviedu mož. - Ben nu, na stuj vič krast an za pokuoro zmoleš tri očenaše, adno za vsako kovarzo jabuk, - Alora, če je takuo, jih zmolem subit pet, ker tam v ronku je ostalo še dvie kovarz jabuk!!! Kronaka —~— Po stazah, akviloni, tonkači, ples an puno veseja Je bluo ki vebierat novi četrtek cah, kjer je bla ankrat precesija svetega Marka: iz Kravarja do Huma, Ušiuce, Za-barda, Ješičja an spet v Kravar. Lepuo je bluo videt, kuo za telo parložnost vasnjani od adne an od druge vasi, ka-mar je paršla precesija, so poskar- biel za očedit zaraščene staže an kakuo so spet odparli tisto lepo pot, ki v starih cajtih je pejala po senožetih, puojah an njivah, kjer gaspuod nunac je požegnavu an vsi smo molil za dobro pardielo. Tu vsaki vasi so lepuo sparjel skupino an vsakemu so ponudb ki-ek dobrega. Ti mlajši so bli pa z Danielo Tonhacovo, ki jih je učila kuo se zlože, urieže, partaka an zveže kupe an akvilon. Vsak otrok je vebrau svoje farbe, takuo de je napravu pru svoji akvilon na katerin je napisu svoje ime. Drugi dan, kar se je daž pomeriu, vsi otroc so storli plut tele akvi-lone, ki v luhtu so na posebno vižo pofarbal nebuo. V nediejo zavojo slave ure nie bluo "kalčeta", pa po maši smo mogli poslušat "koncert" "Tonkači 2005", kjer skupine iz Rezije, Barda, Ipplis, Vrtojbe an Kravarja so nam storie poslušat, kake lepe uiže se morejo uštimat z zvonuovi. Poslušat tako veselo škampi-njanje nas je pru navdušilo. Lepuo je bluo videt mlade skupine škampinjaču an tuole nam da upanje, de tela navada bo živiela še puno puno liet. Za tuole muoremo zahvalit Ginu Tonhacu, ki vsake beto se trudi za organizal tel posebni "koncert", pru takuo za učit tiste, ki želijo, kakuo se škampinja. Mija an Daniela so nasta-vle lepo mostro "pozabljenih žeji". Pru za pru na tele žeja se niesmo pozabil, na vemo pa vič ki an kakuo morejo zdravit brez iti za vsak "piši-drek" h miedihu. Takuo an betošnji senjam je paršu h koncu. Društvo, circolo Sv. Standri, ki ga je organizu, zahvale vse tiste, ki so parskočil na pomuoč an se trošta, de nas bo vsake beto vic za beuš ohranit tel liep senjam. Loretta na sejmu v Kravarje! Slava ura je poškodovala Letošnji senjan, pa vseglih vic ku kajšan je uagu prit gor. Topla" muzika od ansamblu "Alpenecho quintet" v petak, 'Kraški kvintet" v saboto an "Razdalja" v nediejo, je storia pozabit tolo čudno uro an ugriela sarce an pete. San čula adnega parjatelja ree: "Kar je z ljubeznijo nare-to an med sabo je ljubezan an spoštovanje, kar dan stoji lepuo s sabo, stoji lepuo an med drugin an z drugin, vse pride lepuo an dielo, fadija nieso takuo težki". Muore ree, de je pru takuo. V saboto naš parjateu Rihard je peju lepuo skupino judi po potieh, stazah an uozni- Kronaka Giuseppe parn i "Vai Piero, vai!" je jau Giuseppe an Piero Longhi je šu takuo naglo, de je uduobu zadnji rally, ki je biu tudi tle po Nediških dolinah v petak 26. an saboto 27. vošta. Giuseppe je an frišan poberin, njega mama je Donatella Grosetova iz Marsina, tata je pa Michele Comenscig iz Sauodnje, kjer družina tudi živi. Giuseppe dopune tri lieta otuberja an je takuo'živ, de je ki! Odkar ga imajo v družini vedo, de i-majo veliko srečo, an srečo jo je Giu- seppe pamesu tudi znanemu pilotu, ki pru zvestuo se je parstavu pred fotografsko makino z njega mikanim parja-teljam. Giuseppe è un bimbo molto vispo, vive a Savogna con la mamma Donatella, che è della famiglia Grosetova di Mersino, e con il papà, che è Michele Comenscig di Savogna. Con la sua nascita ha portato molta gioia in famiglia, ai nonni Giulio e Graziella di Mersino e Teresa di Savogna e Giuliano di Scrutto, agli zii ed ai cugi- netti, ma anche a tutti quelli che lo conoscono. Giuseppe, che pur essendo ancora piccolino (compirà tre anni ad ottobre) di macchine se ne intende già, non ha voluto perdersi il rally delle Alpi orientali. Fotografandosi con Piero Longhi gli ha promesso fortuna e così è stato. Piero ha vinto! Bravo Giuseppe, continua a crescere così e continua a portare tanta gioia a tutti quelli che ti stanno vicino e ti vogliono bene. novi matajur četrtek, 8. septembra 2005 SVETA MASA PO SLOVIENSKO v saboto 1. otuberja ob 19. uri par Devici Mariji na Krasu mašavu bo mons. Marino Qualizza Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK OD SEPTEMBRA DOJUNUA 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*,12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*, 15.06,15.50,17.00,18.00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*,13.00*, 13.20*,13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*,15.26, 16.40, 17.35,18.45,19.45, 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka.................721021 Grmek ................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno .............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727325 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbona mento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Assodato airUSPI VENDO legna da ardere (boschi Valli del Natisone). Tel. 338/9443058 VENDESI casa accostata su due piani con cinque vani a Osgnetto (San Leonardo). Telefonare dalle ore 20 alle ore 22 al 335/206007 OCCASIONE - vendo Opel frontera 22 TD sport, anno ’99, autocarro a due posti, km 120.000, grigio meta-lizzato, ottime condizioni. Info: 338/1290986 VENDO cuccioli di razza “dachsbracke” - telefonare al 338/9443058 Tist dan je šlo mimo glih 45 liet, odkar sta si Bruno an Bruna pred utarjam v cierkvi Device Marije na Krasu obljubila venčno zvestobo. Ceglih z zamudo, vam žel-mo vse dobre, posebno mier an zdravje, saj za veselje sta poskarbiel sami z vašo lepo družino. Ben nu, še dvakrat se oglednemo an bo ... zlata! Vse narbuojše v življenju želmo tudi te malim Alan ah, Jake an Teyer s troštam, de priet al potle pridejo gor pogledat deželico pod Matajurjem, kjer so njih koranine. Planinska družina Benečije nedieja 18. setemberja LOPA (2.406 m.) zahteven 06.15: odhod iz Spetra (Belvedere) obvezna je plezalna oprema (čelada in varovalni pas) odg. Boris 0481181965 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 11. SETEMBERJA Klenje/Genia Api Čedad / Cividale (na desti pmot Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. SETEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Spietan od 12. do 18. setembeija Minisini (Cedad): do 11. setembeija Fontana (Cedad): od 12. do 18. setembeija Tretji rod Namorjev na drugim kraju sveta Namor je zadost riedik pre-imek an tisti, ki ga imajo so vsi iz dreškega kamuna. Riedik ja, pa ga srečaš po cielem svietu, od Amerike do Avstralije. Adna viejca tele družine je tudi dol, v daržavi Victoria, kamar sta šla mlada le malo cajta potle, ki sta se oženila Bruno Namor - Bularjov iz Trinka an Bruna Prapotnich -Pikerjova iz Kraja. Bluo je lieta 1962. Dole sta se zavihnila rokave an začela dielat za si napravit njih gnie-zdo an ustvarit novo življenje. Mlada an zaljubljena nista samuo dielala... poskarbiela sta tudi za rešit preimek an takuo sta se jim rodila dva puo-ba, Roberto an Tony. Cajt hitro teče an tu je že tretji rod, tretja generacjon avstralskih Namorjev. Takuo ko njega oča je tudi Roberto imeu dva lepa an barka puob-cja, ki se kličeta Jake an Teyer. Zvezdica, ne samuo za mamo an tata Tony pa tudi za celo družino, je Alanah tala šim-patik an živa ščica. Tele tiedne je an bo v Na-morjevi družini v Avstraliji lepuo an veselo, saj ima puno za praznovat. 19. otoberja bojo vsi, še posebno te mali, sigurno lizal prste..., saj bo imeu rojstni dan, kompleano njih te mal, Teyer. Tudi 20. bošta so imiel v Bularjovi družini v Avstraliji praznik.