340 Dopisi. Iz Tomina 3. okt. ^f — Mnogokrat že ste nas razveselile drage 55Novicett z naznanili, v kterih ste nam priobčile, kako krepko se nekteri naši deržavni poslanci na Dunaji za pravice svojega naroda potegujejo; sosebno pa nas je razveselila interpelacija Cernetova, ktera se iskreno poganja za obveljavo slovenskega jezika v uradnijah. Tudi še moramo omeniti, da smo se že skoraj bali za našega domorodca gosp. Gorjupa, ker ste nam tako malo o njegovem obnašanji naznanile, da bi ga ne bila nam nasprotna stranka na svojo stran spravila. Pa spomnivši se, kako možko se je za naš materijalni prid leta 1848 poganjal* nas je vendar sladki up navdajal, da tudi zdaj ne bo naše duševne koristi pozabil. Njegov podpis na Cernetovo interpelacijo nas je zagotovil, da je tudi on podpornik Cernetov in Tomanov in čverst branitelj naših pravic. Važen je torej, silno važen bo tudi za nas odgovor na Cernetovo vprašanje, ker tudi nas kakor vse Slovence jarm nemskutarstva preveč tare. Živo želi tedaj vsak izmed nas, kteri se kolikaj narodnih potreb zaveda, da bi se ravnopravnost tudi pri na* tem prej iz papirja v djanje preselila. Iz Novega mesta 4. oktobra. ** Naša okolica je grozno revna dobre vode in le tam pa tam, pa ne več v bližnji okolici, se kak studenec nahaja, ki dobro vodico iz zemlje hahlja. Vodnjaki so komaj za potrebo vode tegnili, kadar ni bilo suše; kakor hitro pa je suša pritisnila, se je voda malo da ne popolnoma iz vodnjaka pozgubila; torej je bilo treba vodo iz Kerke precej deleč v bre°: nositi ali voziti. Takim nepristojnostim se je zdaj v okom prišlo. O bregu Kerke narejena mašina goni vodo iz Kerke na sred terga, kjer se v prostoren jerin (basen) zliva. Veselo je bilo viditi pri včerajni pervi poskušnji, da je voda prav obilno pritekla. Hvala našemu županu g. vitezn Fichtenau-u in pa pervemu svetovavcu gosp. Rohrmann-u, ki se nista truda zbala in nam tako sila potrebne vode poskerbela. Mestna muzika je igrala zvečer mične melodije, in smolnate baklje, ki so bile krog šterne razstavljene, so razsvit-levale bistre curke novega vodnjaka. Drugi dan pa je bila še večja slovesnost. Po slovesni maši so se podali gospod prost, obdani od častite duhovščine, na terg blagoslovit novo šterno, ki je bila kaj lepo z cvetlicami okinčana. i\led blagoslovljenjem je privrela z vso močjo voda in v tem hipu je krepko godba zadonela. Ne morem pa zamolčati 341 prav sirovih burk, da so gumilastičuo cev, ki je na železno natakniena. da ne po nji ob sili ognja lahko voda v bližne strehe obrača, pri tej poskušnji namesto v strehe, obračali nalašč v ljudi, kterih je bil celi ter«: polu, da so bili ne-kteri prav do živega mokri! Iz Kerškega 5. okt. — Naj spomuim danes nekoliko o letini naši. Sternega žita, kakor tudi krompirja, koruze in seua se je srednjo mero, eočivja in otave pa malo pridelalo, tudi sadja zavolj spomladanskega mraza je malo; zgodno zelje se je slabo obueslo, bolj pozno, ajda in korenje lepo kažejo, da bi jim le jesen topla in ugodna bila. Čbele so malo nabrale. Dragina je zastran obilne množice delavcev na bližnem Stajarskem zares velika. Vinska terta, ktero ho že do malega obrali, je dala malo manj, kot lani, ^al dobrega vina skorej takega kot leta 1834; zato ga pa tudi drago, sploh po 8 gold. avstr. veder derže. Marsikte-remu je že doslej glavo zmešal, in berž ko ne bo že inar-sikterega vinskega bratca celo v graben prekucnil. Drugič kaj o železnici. Fr. Mladič. Iz Št. Janških goric na Dol. 2. okt. — ž •) — Danes bomo dokončali tergatev. Vino bo prav dobro, samo malo ga bo pri uas. Drugod se bolj hvalijo. Pa hvaležni smo, da je toliko. Most je prava sladčica in kaj hitro stopi t lase. Danes je bila slana pri nas, pa škode ni še nobene, ker je stala gosta megla. Ajda, menim, se bo tudi dobro obnesla razun pozno sjane, zdaj se čisto bele. Letina bo v obče srednja. Iz Černonilja 3. okt. ^ — Veselje mora navdajati vsakega rodoljuba, ako vidi, kako naša reč čversto napreduje, kako se duh narodni po vseh pokrajinah mile Slovenije zbuja in oživlja. Sedaj spoznamo, da je Deschmaunovo besedovanje v deržavnem zboru mnogo več koristilo kakor škodilo, zakaj ono je na eno stran narod naš zbudilo in razdražilo, na drugo stran nam pa je očitno pokazalo, kdo da derži z nami, in kdo da je naš protivnik, naš dušmanin. Pokazala se je pšenica, pokazala se je ljulika. Nevredno postopanje naših nemškutarjev namreč je vse razkaeilo in mnogo zahvalnih in zaupnih pisem do naših verlih zastopnikov iz vseh slovenskih krajev vzrokovalo, kar je vse očitno znamenje, kam da narod slovenski serce pelja. S tem smo pokazali svetu, da še zmirom slovenska kervca po naših žilah teče, — pokazali smo, da kerv ni voda. To nektere može sicer v oči bode; al mi jim ne moremo pomagati. Slovenski narod je še živ, tega ni mogoče tajiti. Da se on čedalje bolj zaveda in resnobno zahteva pravice, ktere mu gredo po božjih in cesarskih postavah, kakor Nemcom, Talijanom in vsem drugim narodom, tega nam ne more nihče v pregreho šteti. Kam to kaže, da bi mi sami sebe ubijali in to sedaj, ko nam se vrata do lepega, boljšega življenja odperajo? Neizrečeno nas toraj veseli, da se je bela Ljubljana, ki je bila še ni dolgo od tega vsa zaspana, tako predramila in za našo reč se unela. Tako je prav! Ljubljana je serce cele domovine naše; nji se toraj spodobi vselej pervo mesto in pervi glas. Od slovenske či-tavnice, ktera se v Ljubljani napravlja, veliko veselega pričakujemo; samo to bi radi vidili, da bi se cela Ljubljana v družtvo slovensko spremenila. Ko to pišem, mislim le na domačine, za ktere je res velika sramota, ako uečejo biti to, kar so — Krajnci, Slovenci. Kar ptujce zadene, ki «o se na Kranjskem naselili, jih ne moremo in ne smemo siliti, da bi se poslovenili, ako jih ni volja; ne smemo jim zameriti, čeravno klobuke — nosijo na štiri štuke. Ako nas oni pri mini puste, je dolžnost naša, da tudi mi v nje ne dregamo. Tudi če ne skrivajo merznje in sovražtva do slovenščine in do naroda, med kterim živijo iu če tu in tam kako besedico rečejo, jim ne smemo toliko zameriti, samo da nam drugače v naših svetih pravicah ne škodovajo in namesto hvaležnosti nam očitno jame ne kopljejo , če ne bi *) Hvala lepo za poslano. Vred. se prav lahko prigodilo, da bi nazadnje sami va-njo šter-bonknili. Vse drugač pa je pri Kranjcu, rojenemu Slovanu, ki se brani biti to, za kar ga je Bog ustvaril. „Moj sin — je rekel Friderik Veliki svojemu sinu na smertni postelji — moj sin, bodi vselej pošteu in odkritoserčen , in nikdar se ne delaj to, kar nisi." Resnica je toraj merska stvar, prava „figura porca", kdor se svojemu narodu izneveri in se med ptujce štuli. Nikar ne misli, da si že Nemec, če ti nemščina gladko teče; zakaj to vse je naredila šola in vaja; da ti gre tako terdo s slovenščino, je spet največ kriva šola, ker se je pregrešila z zamudbo dobrih del (iu še tristo drugih vzrokov). Ako bi že točno znanje kakega jezika narodnost določevalo, koliko Nemcov in Tali-janov bi morali Francozom prištevati , ker jim francozki jezik ravno tako gladko teče kakor rojenim Francozom ? — Vse to zato pišem, ker vem, da je se mnogo Krajncov zlasti v beli Ljubljani, ki še vedno svoje oči le »irfs heilige deutsche Reich" obračajo in zamaknjeni s povzdignjenimi rokami pred boginjo Germanijo kleče, sebi in pa narodu našemu, kteremu je omike iu oblike treba, na škodo in sramoto. Nadjamo se, da se bo število takih odpadnikov hitro pomanjšalo, kakor hitro se bo družtvo slovensko v Ljubljani dobro ukoreniuilo in vsestrano razvilo. Želeti bi bilo tudi, da bi se take čitavnice po vseh mestih, tergih in bolj imenitnih vaseh po deželi ustanovile. Brez kakega časnika v današnjih časih le kolikaj izobražen človek ne more živeti. Namesti pa, da ima vsak posebej svoje liste, zakaj se ne bi zložili in za ravno tiste denarje vse polno razno-verstnih listov si naročili. Potem dobi vsak na izbero in čita, kar mu se bolj dopada; poleg te°:a tudi kaj velja več složno, družtveno skup živeti, kakor si nasprotovati iu se pisano pogledovati. Iz Gorenskega 6. okt. V dopis, glede Preddvorske šole se je v 40. listu „Novic" pomota urinila , namreč, da ondotni učitelj ni še nobene plače dobil, akoravno je že leto in dan tamkaj. To ni po vsem tako; al da sem od svojih prihodkov res še malo prejel, je resnica. A. K. učitelj. Iz Ljubljane. Dunajski časnik „Presse" od 4. t. m. spremlja ministrov odgovor glede Slovencov s temi-le posmehljivimi besedami :......... „aber die Regierung ist nicht Schuld, wenn die an das Lallen der Kindheit mahnende Mundart Tomaniens sich noch nicht zur Bedeu-tung einer Cultur-Sprache erhoben hat, und wenn der Vocabeln-Reichthum dieses primitiven Dialectes k a um noch ausreicht zur Uebersetzung de s kleinen Katechismus" (.. ali vlada ni kriva, ako se jezik Tomanije, opominjajoči na otročje bebljanje, še ni povzdignil do kulturskega (izobraženega) jezika, in ako je besedno bogastvo tega po-četnega narečja komaj za prestavo malega katekizma dovolj no.) Kakor je žalosten in britek odgovor ministrov za nas Slovence, vendar nas eno pri tem veseli, in prav hvaležni smo g. ministru zato. On nam je namreč odkritoserčno povedal, da ne govori iz sebe, ampak tako, kakor je o naših zadevah podučen. v Iz tega in iz njegovega pravičnejšega ravnanja proti Cehom vidimo, da ni on kriv naše nesreče; pa zato upamo od njegovega pravoljubja za terdno, da bo tudi z nami drugače ravnal, kakor resnico izve in naše zadeve v pravi podobi spozna. V ta namen smo ua-kanili ozreti se malo po polju našega dosedanjega slovstva, da vidimo, jeli je v resnici tako pusto, tako golo, kakor je g. ministru na Dunaj poročeno. Nečemo obširni biti, ampak samo naslove nekterih važnejših knjig našega cerkvenega in svetskega slovstva spomenimo; in sicer od cerkvenega: 1. Pervi katekizem. Truber. 1550. 2. Veci katekizem z latinskimi čerkami. Truber. 1555. 3. Sveto pismo. Juri Dalmatin. 1534. 4. Kvangelji in listi. Tomaž Kren. 1612. 5. Evangelji in listi. Sehonleben. 1672. 342 6. Katekizem. Miha Mikec. Augsburg. 1615. 7. Katekizem Petra Kanizija. Janez Čandik. 1618. 8. Nauk kristjanski. Matija Kastelic. 1688. 9. Veliki katekizem. J. Japelj. 1779. 1787. 1793. 1809; štirje natisi. 10. Listi in evangelji. J. Japelj. 1787. 11. Sveto pismo. J. Japelj. 1784. in prih. 1. 12. Katekizem Vodnikov. 1811. 13. Jedro keršanskih resnic. Jarnik. 1820. 14. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. M. Ravnikar. IV. deli. 1815—1817. 15. Keršarski katoliški nauk. M. Ravnikar. 1822. 16. Evangelji, zgodbe sv. pisma, mali in veliki katekizem večkrat na svetlo dan 1817—1826. 17. Kratko poducenje v kerš. resnicah. J. Zalokar. 1826. 18. Keršanski nauk. Jelovšek. 1831. 19. Veliki kerš. nauk za odrašene ljudi. Veriti. IV. deli. 1834. 20. Razlaganje dopoldanje službe Božjev. Ant. Pekec. 1834. 21. Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi. Švab. 1830. 22. Kerš. katoliški nauk. Albreht. V zvezkov. 1850., 23. Bogačastje katoliške cerkve. Muršec. 1850. 24. Zgodbe katoliške cerkve. Hicinger. 1849. 25. Pastirstvo, ki se razlaga bogoslovcom 4. leta po spisih Jožefa Poklukarja, sedanjega korarja. 26. Zgodovine svete vere. Ciringer 1850. 27. Zgodovinski katekizem. Janežic. 1853. 28. Zgodovina stare in nove zaveze. Kocjančič. 1852. 29. Sveto pismo z razlago. Na svetlo dal Anton Alojzi Wolf, rajn. ljubljanski knezoškof. 1856 .... 30. Zgodbe svetega pisma in popis sv. deželje. 1860. Društvo sv. Mohora. 31. Zgodbe sv. pisma. L. Jeran. 1850. 32. Zgodbe sv. pisma. Mat. Hočevar. 1858. Ne bomo govorili o tem, da je zunaj teh bukev v našem jeziku pisanih toliko pobožnopodbudnih, molitvenih in podučnih, da za njih število že skorej le sami bukvarji vedo. Iz svetske naše literature omenimo : 1. Celi deržavni in deželni zakonik. 2. Občni deržavljanski zakonik. 3. Juridično-politična terminologija. 4. Veliki nemško-slovenski besednjak, izdelan po nemškem Hein-sius-ovem, z mnogimi pomnožbami, obsegajoč 127 pol — spisal M. Cigale. 5. Bukve za vse razdelke gospodarstva, t. j. za poljodelstvo, živi-narstvo, vertnarstvo, vinorejo, svilorejo, čebelarstvo 5 še celo več versta kuharskih bukev. 6. Bukve za vse razdelke živinozdravilstva, ki so že tudi v šolo vpeljane. 7. Več knig o porodoslovji; poslednjo spisal Valenta 1860. 8. Kemija, spisal M. Vertovec, drugi natis. 1856. 9. Naravoslovje ali fizika, spisal Robida 1849. 10. Zemljopis, spisal Hicinger 1850. 11. Občna povestnica, spisal M. Vertovec in M. Verne, izgotovljena do novejšega časa. 12. Zvezdoslovje, spisal Vertovec 1847. 13. Kratek popis cesarstva avstrijanskega za nižje gimnazije in nižje realne šole, po Heufleru poslovenil M. Cigale. Na Dunaji v c. k. zalogi šolskih bukev. 1861. 14. Petero časnikov: Novice, slovenski Glasnik, zgodnja Danica, šolski Prijatelj in učiteljski Tovarš, od kterih šteje že vsaki po večletnih tečajev, Novice že 19. 15. Od našega leposlovnega knjižtva, kamor gredo dela Vodnikove, Prešernove, Koseškega, Tomanove in mnogobrojnih drugih naših pesnikov spominjamo le toliko, de ima tudi izverstne prestave vseh večih Silerjevih balad od Koseškega; Silerjevi tragedii: Devica orleanska od istega , in Marija Stuart od Cegnarja; potem Gothe-tovo Ifigenijo v Taurisu od Valjavca in Šilerjevo Nevesto mesinsko od Koseškega; potem celi Virgiljev Georkikon od Šubca. Nenapominjamo XV. tečajev „Drobtinecu; bukev, izdanih po družtvu sv. Mohorja in na cente druzih manj važnih bukev raznega zapopadka; nenapominjamo kupe starejših in novejših slovarjev in slovnic, pisanih v latinskem, nemškem, laškem in slovenskem jeziku; dodajemo le še to , da imamo od slavnih naših filologov, Kopitarja in Miklošiča, celemu učenemu svetu znanih, tako od našega starega jezika, v kteri sta že v !9. stoletji po Kristusu sv. Ciril in Metod sveto pismo prestavila, kakor od novejšega tako izverstno jezikoslovno knjižtvo, da se moremo ponosno z vsakim drugim evropejskim narodom vspo- rediti. To je nekoliko našega slovstva, s kterim se nikakor nočemo bahati, da je veliko; samo to hočemo, tukaj ž njim dokazati, da v jeziku, v kterem seje moglo to toliko mnogoterno slovstvo spisati, menda ne bo taka težava sestaviti peščico pohlevnih šolskih knjižic. Nečemo mi, ampak ono naj govori, kakor neizpros-ljiva, nepodmetljiva logika djanska, da častiti možje, ki so sporočili ministru, da je naš jezik komaj komaj dozorel za katekizem, našega narodnega razvitka nepoznajo, in da naj se g. minister, ako hoče pravi stan našega slovstva zvediti, v prihodnje obrača na može, kteri s narodom napredujejo ter njegove zadeve tudi popolnoma poznajo. Zdaj pa še nekaj besed v odgovor nemški, naše škode tako veseli „Pressi" za obrambo njenega napada. Res je, da smo Slovenci v kulturi zaostali, da je našega slovstva v primeri k nemškemu le peščica; al prašamo, kdo je temu kriv? Ali nismo Slovenci zmirom davke plačevali, kakor Nemci; soldate dajali, deržavo proti sovražnikom branili, in vse dolžnosti deržavljanske zvesto spolnovali, kakor Nemci; pa kaj je deržava dozdaj za našo narodnost storila? Kje so naše narodne šole, naše vseučilišča, naše učene akademije, kakor so napravljene za Nemce. Koliko je bilo storjeno po poprejšni vladi za naš narodni razvitek ? ali, žali Bog 2 koliko zoper njega ! In vendar nam zdaj oponašate, da ne zmoremo ne pridnega katekizma, in zaničevavni krohot zaganjate tisti Nemci, kterim so se tudi od naših žuljev der-žale vseučilišča v tem, ko se za slovenske otroke ni mislilo ne na abecedo slovensko. Posmehujete se nam tisti Nemci, ki se štejete za temeljito izobražene in celo za odbrane, da bote razširjali kulturo na evropejskem iztoku. Res je na dalje, da gotovih šolskih knjig še nimamo; al prašamo, jeli nam jih je po dosedanjih okolišinah imeti mogoče? Imamo li mi zalogo šolskih knjig v rokah? Ali bomo take knjige mar pisali, preden vemo, da jih bo potreba? Kje na celem svetu se pišejo šolske knjige, preden se ve, da bodo rabljene v šoli! Pa kdaj se je nam reklo, da naj jih pripravimo; kdaj se nam je le reklo, da jih bo treba ? Ali vendar hočete zdaj od nas knjig imeti, in ker jih nimamo* ne puščate nam jezika v šolo. Knjig nam pripraviti ne daste, in brez njih nam ne vzamete jezika v šolo; tako utegnemo, verte se vedno in circulo vitioso, čakati ravno-pravnosti narodne zastonj do sodnega dne. Recite samo, da je knjig treba, in kterih, ter dajte nam samo nekaj od tistih denarjev, ki jih izdajemo za nemške knjige vaše zaloge, in verjemite, čudili se bote, kako hitro si bodo Slovenci potrebne učilne knjige priskerbili. Vidili smo in vlada bo sama dobro znala, kako hitro so bile učilne knjige gotove naHervaškem, kedar je bilo rečeno, da jih je treba, čeravno je bila ondešnja literatura malo, ali pa nič jačja od slovenske. Naj se nam tudi ne ugovarja, da nimamo prikladnih slovenskih učiteljev, ker jih poznamo dovelj, žalibog raztresenih po tujem svetu, ki so zmožni v domačem jeziku učiti, kteri predmet si koli bodi. Ne očitajte nam tedaj pomanjkanja učilnih pomočkov, ker, kakor vidite, krivica zadeva ne nas, ampak vas. Pravite nekteri in raztrošate v časnikih po svetu, da hočemo vse gimnazije popolnoma posloveniti, nemščino iz njih popolnoma izriniti, pa nas z takimi pod-tikami pri druzih, ki ne poznajo naših očitno in točno izgovorjenih načel, pripravljate ob upanje. Ali to so le domišljije vaše; mi kaj tacega nismo nikoli ne zamislili; mi ne tirjamo več, kakor da naj se nam to, kar se je dalo Cehom na čeških gimnazijah, ker tudi naša zemlja je zemlja čisto slovenska in naše gori našteto slovstvo je porok, da nam je to dati mogoče. „Pressino" posmehovavno rezanje in nje s pravim peklenskim veseljem zagnani slavopev omenili smo tudi zato, da bodo vidili naši častiti bravci, s kako radostjo nam nekteri nemški časniki našo sramoto razširjajo, in kako oni ravno-pravnost narodov in njih pravične želje spoštujejo ! Naj se tudi sodi potem, kdo narode šunta, kdo nezaupanje seje do vlade, mir in spravo med raznimi avstrijanskimi plemeni ovira,— ali tisti, ki se potegujejo za svetost cesarske be- 343 sede , za izveršenje temeljnih postav cesarstva, ali uni, ki si vse prizadevajo, da besede, slovesno s prestola govorjene, ostanejo prazne, in temeljni zakoni mertva čerka na papirju. Toda pomni naj ,,Pressa," da krivica, ki se dela nam, ne peče samo nas, temveč britko reže v serce vseh naših sla-vanskih bratov, in da žalosten jek iz naših pers sočutno odmeva po vseh pokrajinah isto-osodnih avstrijanskih narodov. Jeli se pa na ta način sezida mogočna Avstrija, ki se ima na zadovoljnost narodov opirati, pričala bo prihodnjost. Preden sklenemo, naj povemo še to, da smo iz istega ministrovega odgovora z žalostjo opazili, da se ne samo na Kranjskem, razun omenjenega negativnega sporočila, na ktero se ministerstvo opira, ni nič storilo, da bi se vsled ukaza od 8. avg. 1859 potrebne šolske knjige začele delati, in prikladni učitelji poklicali; ampak da deželne oblasti na Koroškem, Štajerskem in Primorskem še celo nobenega izvestja dale niso, ker ga v ministrovem odgovoru pogrešamo, čeravno tudi ondi malo ne en milijon, toraj mnogo Slovencov prebiva. Nam, ki gre sreča in veličina Avstrije in svetost cesarske besede nad vse, moramo h koncu le še to izreči: naj bi se zakoni in zapovedi v vsem in povsod zvesto spolnovale, pa zadovoljni bodo vsi narodi in srečna bode Avstrija ! Iz Ljubljane. VT petek je imela tukajšna novo osnovana pravozDanska družba svoj pervi občni zbor. Snidlo se je 25 družbenikov, ki so volili vodstvo družbeno. Izvoljen je bil za predsednika gosp. c. k. deželni poglavar dr. Ulepič žl. Krainfels, — za podpredsednika pa, ker se je gosp. dr. Kaltenegger, c. k. finančni prokurator, zavolj obilnih opravil in nedostojnega znanja slov. jezika , ki ga v opravilstvu predsednikovem neobhodno potrebnega čisla, prostovoljno tej časti odpovedal, sta bila izvoljena gospod E. žl. Strani, svotovavec pri c. k. deželni sodnii in gosp. dr. A. Schoppel, svetovavec pri c. kr. dež. poglavarstvu, — za tajnika gosp. dr. Etbin Costa in gosp. J. Kaprec, c. k. derž. zastopnika namestnik, — za duarničarja gosp. K. Kalman, inšpektor deželnih lastnin, — za pregledovavca družbenih računov pa gosp. A. Dimica, c. kr. finančnega koncipista. Ko je bila razprava zavoljo družbine zbornice io čitavuice s tem rešena, naj predsedništvo pripravno mesto poišče in prihodnjemu zboru v sklep predloži, je prišel poslednji predmet današnje seje v pretres, namreč o obsežku in izdaji pervega mesečnega zvezka družbenega časnika. Gospod dr. E. Costa, ki je s hvale vredno marljivostjo v svojo skerb vzel početne dela novega družtva, je pripravil snovo i. zvezka in nasvetoval, naj se, ako jo poterdi zbor, berž v natis da pervi mesečnik. Gospod dr. Janez Ahačič, uauasaje se na program, ki odločuje mnogoverstno tvorino družbenega časnika, pogreša v predloženi osnovi spisek, ki obdeluje kako domačo stvar na pravoznanskem polji, ter dokazuje, da ravno pervi list se ima odlikovati s takim člankom. Gosp. župan M. Ambrož in gosp. Luka Svetec, c. k. okrajni sodnik, podpirata Ahačičevo mnenje, in ko se je marsikaj sem ter tje govorilo, napravi g. J. Kersnik, adj. c. k. dež. sodoije, predlog, naj se izdanje mesečnika odloži do prihodnjega zbora mesca novembra, v kterem bota morebiti gospoda Ahačič in Svetec po svojem predlogu izdelana spisa dogotovila in zboru v presojo izročila, da se vverstita stvarem, ki jih je dr. Costa za pervi mesečnik nasvetoval. Večina zbora je poterdila Kersnikov predlog. Ahačič in Svetec pa sta obljubila „na mizo zbornice položiti' do prihodnjega zbora zgotovljene deli, kar je bilo radostno sprejeto. — Ne tako mirna kakor ta seja je bila poslednja mestnega odbora 1. okt., in kdo bi verjel, da morejo stare kola razdreti celi zbor. To je pa tako bilo. V seji 3. rožnika je bilo sklenjeno e n voz napraviti, na kterem se bo sod vode poleti po mestnih ulicah vozil, da se bojo škropile po neki novi šegi. Vročina in suša je bila, kakor je znano , letos velika, prahu tedaj obilo; novo škropilo se je prav dobro skazalo ; v župana so tedaj tišali ljudje na več krajih, naj se še njih ulice škropijo ; župan je kupil še tedaj drug star voz, da bi tem željam vstregel, pa časa ni bilo, da bi bil poprej za ta — drugi — voz dovoljenje dobil od mestnega odbora. Gosp. Heiman obrekuje samo-vlastnost županovo in terja, naj se vsaka mestna naprava poprej v zboru dovoli. Izvestnik g. Stedri pravi, da sta sodca dober kup, zastran voza ne more nič reči, ker ga ni vidil. Gosp. dr. Cuber zagovarja napravo druzega voza in misli, da je župan gotovo tudi ta voz po ceni kupil. Gosp. župan razloži zgodovino pervega in druzega voza in potrebo obeh vozov in celo še tretjega, — pravi, da gosp. Rost je tudi drugi voz kupil kakor pervega, za kterega je bil po odboru pooblasten, in da tudi za tega je račun na drobno položil, — misli, da cena vozov po 48 gold. nikakor ni prenapeta, ker nov tak voz velja 120 gold. in želi, naj jo sodijo drugi zvedeni možje, ter še nazadnje potoži, da župan, ki želi v sili hitro kaj potrebnega in občinstvu koristnega storiti, ne more in ne sme tako zvezanih rokah imeti kakor g. Heiman hoče. — Ker je bilo po vsem tem ta stvar dosti pojasnjena in upravičena, nasvetuje g. Blaznik, naj bode konec besedovanja. V tem hipu pa prosi g. Heiman še za besedo. Po opravilnem redu spraša župan odbornike: ali hočejo g. Heiman a še poslušati ter pravi, naj tisti gospodje vstanejo, ki hočejo, da g. Heiman še govori. Nobeden ne vstane. Na to pa vstane Heiman sam in beži iz zbornice. Zupan šteje zdaj glave očetov mestnih in lej! našteje jih le 14 — tedaj spet premalo, kakor zadnjikrat, za kakoršni koli sklep. Treba je tedaj bilo zbor končati, akoravno je bilo še več druzih reči v posvet pripravljenih. — Vidi se iz tega, da novi mestni odbor, v kterega so nekteri s toliko silo tiščali, ne more krivičiti mlačnosti prejšnega odbora. Kakor poprej, tako sedaj. In župan bi v takih okoljšinah ne smel nobene tudi male stvarce vpeljati proti temu, da pozneje upraviči svoje početje? — Do prihodnjega torka lezi na rotovžu zapisnik mestnih stroškov in dohodkov za prihodnje leto 1862 za pregled odpert. Vsak mestjan, ki je imel pravico voliti, ima pravico tudi pregledati ta prevdark in povedati, kar misli, da bi imelo drugače biti. — God presv. cesarja je bil v petek z navadno cerkveno slovesnostjo praznovan. — Gosp. Andrej grof Hohenwart je pretekli teden z mlado ženico malo ur po tihi poroki v škofovi kapelici zapustil Ljubljano in se za stanovitno preselil na Dunaj. V „Laib. Zeitg." je od svojih prijatlov in znaneov slovo vzel. — Zidani most čez Gruberjev kanal so začeli pod-perati, da bojo zavoljo globokejega grabna novega zidali. Ljudem, ki hodijo poderanje mosta gledati, je žal za tako zidovje, ki je terdno kakor skala, in mislijo, ali bi ga ne bil morebiti znal naš mojster Medved podzidati, ki je po