Leop. Turšič
Pesmica o hruškah.
Zobki nabrušeni,          Hej, zdaj le brž domov,
hruške pa zrele,          da kdo ne vidil —
kaj, da oči bi jih          Hudi sosedov stric,
ne poželele?                zdaj še ne pridii
Nič ne pomagajo          Hudi sosedov stric
nauki in sklepi —        hušknil kot misel:
malo krepelce v vrh,   V rokah njegovih
polni so žepi...           tat je obvisel. ,.
Laske zrahljal mu je stric brez glavnika: ,,Pridi, le pridi še, kadar te mikal" ...