298. številka.
Ljubljanu, smio 89. decembra.
XIII. leto, 1880.
« 'S'tJTj 'j*"'.' v f,ri,a<,d''j.ke ,n *,"«v»J H°. P""«"*'*'. «W volja p«» poŠti prejeinau *a h v a t r o - oger s k e dežele U celo leto l<> »L M pol le* HA. sa C« trt, leta 4 gld. - Za Ljubi., mi, o br-t o-^ljania na doni z:i celo leto 13 »rlr.., za četrt U-ta 3 gld. M kr., za en MM« 1 *rld. 10 kr. Za poAiljaiijo na dom Ne računa 10 kr za meneč, tO kr. za eetrt leta. - Za tnje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje M Ijmiskib lota* in »a dijake velja I ni i a na MM tn i.cer: Za Ljubljano za Četrt leta 1 rid, 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 goML — Za oznanila se plačuje oU eetmsopuu petit-vrate ti kr., će se oanamlo mikrat tiska, 6 kr., će «e .Ivakrat, in 4 kr., .V se trikrat ali večkrat tiska, linpisi naj se t/.volc lr«.nkiratj. Rokof.iai ne ne vrnčnjo. — Ured n i s t v o je v Ljubljani v Fnmc Kciliii»uo\ej biši št. 8 „fledaNik« »tolha*. U p rit vii i it v u, na katero   >*]  te blagovolijo pošiljati Rftrotahltt r.-kl.uuaHje, oznanila, t. j. administrativne utvari, je v' ,Narodnej tiskarni" v Kolimtnnvej bifti
0 ljudskem šolstvu na slovenskem Koroškem.
|Izv. dop.]
0 germanizaciji ljudskih šol po Slovenskem se je uže mnogo pisarilo, u malo še o ponemčevanji šol na slovenskem Koroškem. Mi, koroški Slovenci, ki vsled velike p r a-vicolj ubnosti in poštenosti naših Nemcev niti jednega državnega poslanca nemarno, nadejali smo se, da se bode kateri izmej dru gih slovenskih državnih poslancev v državnem zboru oglasil, ter vladi povedni, kakšne krivice se godijo nam gl^de ljudske sole. A ker se to nij zgodilo, mislimo, da našim gg. državnim poslancem tukajšnje razmere nijso se povsem ali dovolj zuane. Zategadelj hočem torej 0 poneint'■evanji naših ljudskih šol tudi jaz obširneje poročati, da bode svet videl, na kakšen burbuiičen način se na Koroškem germa-nizuje. Slovenske državne poslance pa prosim, naj se za nas potegnejo ter g. ministra za nauk, kateri menda o našem šolstvu prav informiran uij, na naše šolske razmere opomnijo. Prepričani smo, da ako bi slavno mitri* ste i stvo nepristranskega veščaka poslalo naše ljudske šole natančneje preiskovat, bi se gotovo takoj na bolje obrniti moralo, kajti iz-previdela bi potem visoka vlada, da tako n e more in ne sme ostati, prepričal bi se g. minister, da je našim „<iiosspedagogom" jako malo mar za pravo IjutUko izomiko.
BNa Koroškem so taksne šole, kakeršne je ljudstvo zahtevalo" tako je odgovoril državni poslanec celovškega mesta g. Moro grofu llarrachu, kateri slednji je v državnem zboru mimogrede omenil krivic, katere se nam godijo. OospodU f.ibrikantii Moru je uže v Celovci izhajajoči list „Kiirntner Volkstunme" dokazal, da je ona trditev neresnična, kajti prinesla je peticijo občine Sveče v Iložnej dolini na deželni šolski svet za vpeljavo slovenskega učnega jezika v ondotuej šoli. S svojo izjavo pa je g. Moro dokazal, da naših šolskih razmer ne pozna, kar mu tudi ne zamerimo. On je veliki trgovec in ima jako veliko posla; tudi je nam dobro znano, da v pr-vej vrsti svojej trgovini živi, torej mu tudi dovolj časa ne ostaje o šolskih razmerah temeljito premišljevati. Dalje je g. Moro, kakor nemški Korošci sploh, odločen sovražnik vsega, kar je slovenskega, torej tudi nepristransko misliti ne more. Resnica je sicer, da je mnogo občin za vpeljanje nem-fikega jezika v šole prosilo, a poglejmo malo v zgodovino onih peticij!
Ko se je leta 1870 naše šolstvo vsled novih šolskih postav prerodilo, začeli so rene-gatje in drugi slavofagi misliti, kako bi se dal
do tafas še v šolah vpeljani slovenski materni jezik čisto iz šole 'zhacuiti. Začeli so agitirati ter na vso moč hvaliti nemški, a grdo vati domači slovenski jezdi ter raztrobili so jnej ljudstvo laž, da so tisti, kateri delajo v narodnem smislu za razvoj jezika, od „Rusov" podkupljeni, da oni sedaj zahtevajo sicer le slovenski, pozneje pa bodo zahtevali ruski jezik, počasi pa nas bodo prodali U u so m. In „fu-ror teutonicus" oživil je naše Nemce, da so začeli na vse pretege agitirati in slepiti slovensko ljudstvo. Agitacija nij bila ravno ttv.ka, kajti videli so ti ljudje, da je koroški kmet neizobražen in lehkoveren. Vedeli so, da je Slovenec zvest svojemu cesarju in svojej domovini, zato je bilo potrebno slovenske poštenjake kot izdajalce dolBOVioe proglasiti in nekakov strah pred tujo državo vzbuditi! In slovenski kmet na Koroškem je sedel na liinauee. Peticija za peticijo za vpeljanje nemškega učnega jezika (tudi na enoraz-rednicah) dohajala je okrajnim šolskim svetom, kateri so puteni take peticije deželnemu Šol akeinu svetu v rešitev odposlali. Ali je pa kmet tudi vedel, kuj da podpisuje in česa prosi V Ali je bil tudi podučen za kaj prav za prav gre V Ne! Nikdo ga nij podučil, nikdo mu povedal, kaj da je učni jezik. Ali je naš kmet res hotel, da se naj njegov materini jezik čisto iz šole odpravi? Tudi ne! Ako bi mu bil kdo razložil pomen učnega jeziku, ako bi mu bil kdo povedal, da bode treba domačemu jeziku slovo dati, nikdar bi ne bil podpisal take prošnje. Naš kmet je pač zahteval, naj se otroci v šoli nemščine uče, da naj bode nemščina obligaten predmet; a da naj bode nemški učni jezik, tega on nikdar zahteval nij. Zategadelj je potem tudi marsikateri kmet jel z glavo majati in denes uže začenja sjirevidevati, da tako ne more dalje iti.
Mislili pa smo takrat, da bode deželni šolski svet prošnjike podučil, da je tako za-htevanje vsem pedagogi čnim načelom nasprotno § 19 državnih osnovnih postav, ter prošnjo odbilo. A zgodilo se je ravno nasprotno. Vlada je prošnjo uslišala, ter zauka-zala, da se ima v vseh slovenskih šolah nemški učni jezik uvesti, slovenščina naj se rabi le v spodnjem oddelku, vendar pa se morajo tudi tega oddelka otroci takoj začeti polagoma v nemščino upeljati, i to posebno pri nazornem nauku in računstvu. Tako se je pričelo germanizovunje čedalje brezobzirnejše in denes pod vlado Taaffejevo nij še nič boljše.
Kaj pa naši učitelji?
Radostni pozdravili so omenjeni „ferman", ter jeli tekmovati mej soboj, kateri bode bolj vspešno in hitreje deloval v duhu German-stva! Na pedagogična načela se uiti ozirali, menda jih tudi poznali nijso, kajti sicer bi
bilo nemogoče tako postopati. Odpravili so namreč nekateri t" ko j abecednik iz* šole ter uvedli čisto nemško „hbelu. Najbolj smešen pa je bil skl"j) nek* ga m'iteljsk* ga društva, da naj se naši otroci najpopred nemški (sic!) in potem še le slovenski brati učijo. (Glejte velikih pedagogov!)
Denes niti za las drugače nij. Od začetka germanizovali so nedelji vsak po svoje, a denes se je začelo sistematično gorma-ni/ovnnje. Deželni šolski svet je namreč izdal neko knjižico, katera je po „riba-fisch, miza-tlsch'-metodi sestavljena, katero pa naši učitelji preh valiti ne morejo, ter jo z veseljem prebirajo. Le en sam — učitelj Podobnik — je v nekej okrajnej šolskej konferenci omenjeno brošurico jel kritizirati, ter izrekel, da je ne more hvaliti, ker je s pedagogičnimi načeli v ostrem nasprotji, u deželni šolski nadzornik ni u j e b e s e d o o d t e g n i I, ter nij pripustil daljne kritike!! Želeti bi bilo, da bi kak strokovnjak omenjeno delce pregledal, dobro prerešetal, ter svetu pokazal, kak pedagOgični „unicum" da mora to biti. Kot udu krajnega šolskega sveta pripada mi naloga vsak drugi mes^c šolo nadzorovati. Enkrat, pridem, ko se je g. učitelj ravno mučil otrokom prvega oddelka nemščino v glavo ubijati, in ko ga vprašam, kateri predmet je to, odgovori mi: „Einfiihrung in die deutsehe Sprache." Poslušal sem nekoliko časa, a kmalu sem moral odhajati, kajti sit sem bil do grla, pa tudi otroci so se mi smilili. Rekel sem učitelju: To je potrata časa, to je humbug! A odgovoril mi je, da on ne more pomagati, kajti nij mu le od g. nadučitelja temuč tudi od g. okrajnega šolskega nadzornika ostro zapovedano, strogo po omenjenej knjigi držali se. Ako bi g. minister poslal veščaka in bi ta poduk le malo čnsa poslušal, preverjeni smo, da bi začel z glavo majati ter bi se tudi gotovo proti takemu početju izrekel.
Toda pojdimo dalje, poglejmo, knj se Se godi v prvem šolskem oddelku. Tu se morajo otroci v enem letu nnučiti slovensko in nemško čitati in pisati; gotovo orjaško delo, katero učitelja čaka. ('udno pa je dakako, da se učitelji sami ne ganejo, ter na dotičnem mestu ne poudarjajo, da je to dtdo premučno za otroka, pa tudi za učitelja. Po našem mnenji je to otroškemu duhu preveč, obnemagati mora. Učitelj na nemškej šoli ima nasproti našemu slovenskemu dobro Življenje, le polu toliko dela, poleg tega mu tudi nij potreba s tujim jezikom ukvarjati, se. Kadar pa so otroci z abecednikom pri kraji, potem pa je vse nemško. Slovenščina niti nij več učni predmet. Otroci ne dobijo nobene slovenske čitanke več, vse je tuje, — vse
nemško. Ali je mogoče, da bi se otroci lepega branja nr vadili v nemškem jeziku, ko se nijso nikdar v materinščini lepo čitati učili ? Ravno tako je z nalogami. Niti ene slovenske naloge ne dobodeš v pisanki, vse le tuje, nemško — celo spisje nemško! Lehko previdiS, dragi bralec, da se nij čuditi, d i naši šoli odrasli otroci niti kaj nemškega, še menj pa kaj slovenskega spisati znajo. Nij li to žalostno ? Ali je sad takega podučevanja tudi v pravej razmeri obilnim stroškom, katere šolstvo ljudstvu našemu prizadeva V „Mi prosimo kruha, a kamenje se nam ponuja," lehko bi vskliknili.
Še več bi lehko pisal, a naj bode dovolj, kajti iz navenega bodeš, dragi čitatelj, lehko izprevidel, da je pri nas jako žalostno, da potrebujemo hitre pomoči, katere tudi od sedanje vlade [fričakujemo in na podlagi § 19 drž. osn. postav tudi terjamo. Slovenske državne poslance pa še enkrat prosimo, naj se potegnejo za nas, naj gospodu ministru za nauk žalostne naše šolske razmere razkrijejo, ter ga pozovejo se o istih natanko prepričati in vse odpraviti, kar napredek šolstva in ljudskega blagostanja opovira. Se ve da bode moral g. minister, ako bode hotel le nekoliko našim opravičenim terjatvam zadostiti, tudi o s o b-stvo premeniti, kajti s sedanjim osobstvom nam g. minister nikdar ustreči ne more: je preveč zagrizeno in ultra-germansko!
M.
Avstrijska napačna politika v Istri.
Iz Istre 26. decembra. |Izv. dop.]
Dopisi iz Istre so postali v „Slovenskem Narodu" in tudi v drugih slovanskih listih bele vrane; vidi se, kakor da bi bilo v Istri vse mirno, vse v redu in Istranu po volji. Toda, ako se stvar ob pravej svitlobi  pregleda, je položaj tukaj vse drugačen, nego bi se vsled vseobčega molčanja mislilo. Vsakdo, ki v Istri prebiva in razmere tu nekoliko pozmi, sprevidi takoj, da se taka politika kakor do zdaj ne sme in ne more dalje tirati. Avstrija mora prenehati biti država prve  vrste, ako bode še dalje dovolila in mirno gledala nerazumljivo politiko v Istri, katera se je dozdaj in se še tira.   Kajti vsaka država je pri  skrajnem koncu, ako njeni uradniki najhujše sovražnike državne ideje podpirajo, da bi le vladarju in državi zmi-rom vdanega in zvestega Slovana skupno z onimi sovražniki zatirali. Neverjetno je, kar se tukaj v tem oziru godi, sem pošljite vaše „deutschkrainarje", da jih prepričate, da politika   ustavoverne stranke pelje Avstrijo v pogin. Vsi, naj bodo take ali take barve, vsi pravijo in sprevidijo tu, da tako se v Istri ne sme vladati in da tako ne more dalje iti. Le takim uradnikom,  ki sami črez mejo v blaženo Italijo škilijo, je pri tej politiki tako greben zrastel, da le z nekakim obmilo-vanjem na druge, avstrijsko misleče uradnike gledajo.
Slučajev in dokazov bi lehko navedel cel koš, toda kaj je treba tu osobnih dokazov; komur je Avstrija na srcu ležeča in ima upljiv, naj se sam osvedoči o istinitosti mojih trditev, naj povpraša ljudstvo, naj povpraša najtrdejšega v Istri živečega Nemca, kateremu je Avstrija še mar, le v Trstu pri c. kr. namestniŠtvu naj ne povpraša nobenega — kajti tam najde večino v Italiji rojenih uradnikov—ako se hoče o tukajšnjih razmerah informirati.
Toda en slučaj ne smem zamolčati; jeden teh uradnikov, kakor sem jih uže prej omenil, začenja uže po dunajskih listih rogoviliti, ter zlobne in neresnične dopise v „Allg. Wiener Zeitung" pošiljati. To človeče pod imenom rneznalicau znano, kvanta v omenjenem dopisu, da hočejo Slovenci v Pazinu gimnazijo posloveniti, da s: je le 5 ali G Slovencev tu. mej tem, ko so drugi Hrvatje in Italijani, i namenom, da bi mej Hrvate in Slovence za-gozdo vrinilo; toda revče se bode zmotilo takrat. Svarimo ga pa, da ne nadaljuje takih neslanosti in prodaja take učenosti po bečkih listih, inače bi se mu lehko od dotične strani javilo, kako se po „Garibaldi-maršu" in „ita-lijanskej himni" pleše, ter proti strogo „avstrijskemu društvu" ruje in „irredentarska" propaganda dela, ter c. kr. kruh je. (Le z imeni na dan povsod, kjer se da d o k a z resnice voditi. Če jih mi javno ne bomo porabili, imamo še druga pota, da se zvedo tja, kamor treba. Ur.)
1'olitirni imgled. \«»<mitje «ivi,«»fi«*.
V Ljubljani 28. decembra. Škof Stro»ma)«»r se je bil papežu pismeno zahvalil za enciklike o Cirilu in Metodu. Te dni mu je papež po svojem državnem tajniku mnsgn. kardinalu Nini odgovoril v posebnem pismu, v katerem se pravi, da papež posebno želi razširjenje katoliške vere mej Slovani, „ k a t e r i imajo za bodočnost ne le v Evropi, temuč tudi v Aziji veliko in važno nalogo." Papež končno izreka upanje, da se bode Uog tega (slovanskega) rodii posluževal še za večjo slavo svoje cerkve in priporoča posnemati sv. Cirila in Metoda.
Ccdkl narodni poslanec svobodomiselne frakcije narodne stranke, dr. Julij Gregr, je svoj mandat kot državni poslanec odložil. On pravi, da prizna, da mora desnica v državnem zboru solidarna biti, ali ker zdanja vlada za Čehe nič ne stori, neče on zanjo glasovati; zato rajši svoj mandat polaga.
Liberalne dunajske novine so zavolj tega, ker je bil njih rkmetski" shod v Liucu prepovedan, popolnem ves čut do dostojnosti zgubile. V njih člankih kar vse štrli od „crnih Čehov", „Ehrenpollakov" itd. Če se spominjamo nazaj na ravno minole čase, moramo reči, da so se slovanski listi vendar dostoj-nejši vedli tudi taeas, ko je Lasserjeva vlada zabranjevala Slovanom sploh vsako zborovanje, tako, da za Slovane društveni zakoni niti nijso veljali.
Kako mora nemško ustavoverno ali nein-mIco - iiacljoiialiio stranko v srce boleti, ko čita v Ilismarkovej „N. Allg. Ztg." sledečo obsodbo; „Zalibog, da ustavoverna stranka prehitro razpada. Mladeniško navdušenostjo so prekoračili Kubikon nedovoljenja davkov in hipoma je prišlo do tega, da dela — škandale. Vse staro v parlamentnih debatah tepta z nogami in ker se liberalci sami ne spoštuj o, izgubili so tudi spoštovanje vseh. Gospodje so se, kakor kažejo, naveličali po vodi tolči, zato bijejo po Časti državnega zbora, bijejo v obraz Nemcem. Ravno liberalci, ki se vedejo, da sami branijo parlamentarizem, ravno liberalci so državno zbornico izvolili za prizorišče za kričanje in špektaklje. Liberalci menda mislijo, da jim zdaj ne treba več previdnosti in premisleka. Potlej pa se še bahajo, da razširjajo kulturo mej „na pol izobraženimi" narodi in da mora nemški duh nad temi vladati".
Predlog o evropskem mirovnem sodišči so baje sprejele vse velevlasti razen Cjiriko in Turčije. Tudi Rusija je sprejela predlog z istimi pogoji kakor Nemčija in Avstrija. Turška vlada je še mej soboj nesložna, kaj da bi
storila. Grki pa so vsi zoper mirovno sodišče, ker se od njega ne upajo nobenega vspeba. Več pa se nadejajo od vojne s Turki, zato se nadalje oborožujejo ter bode zdaj sklicana tudi grška reserva.
Na Ru»k<»m izhaja 480 časopisov, mej temi le 72 političnih. — To je v primeri z dnizimi deželami malo. Krivo je temu dozda-nje n^svobodno uravnanje tiskovnega zakona.
BvajJeurnke zveze predsednik Ander-wert, ki se je na sveti večer ustrelil, je bil star 52 let in preje odvetnik. Uzrok samomora je baie ta. ker je dan potem, ko je bil Andervvert izvoljen predsednikom, nek majhen Bernsk listič objavil jako tehtna obdolženja iz Andervvertovega prejšnjega življenja.
V Parizu so obhajali tudi letos „božič-nico Elsas-Lotringča no v-. V hipodromu je bilo postavljeno velikansko božično drevo, ki je vzraslo na elsaškej zemlji. 15000 osob jp bilo navzočnih, mej njimi Gambetta in Ferrv. Obdarjenih je bilo 4000 otrok. Organ Gambette „Republique Fr." se veseli t.pga narodnega praznika, kateri pa isto tako Nemcem skrbi dela.
Iz Dublinii se javlja, da so irski čolni uradi ustavili ladijo „Inno" na reki Clare. Ta. Indija je imela polno amerikanskega orožja, namenjenega za „irsko ligo".
Angleški vojni poveljnik v Natalu v južnej Afriki javlja hi Durbana 24. t. m., da so boerski vstaši napadli angleški štab in 250 mož 04. angleškega polka. Angleških vojakov je ostalo 120 mož mrtvih, druge so pa boerci ujeli. Mrtev je tudi en častnik, en polkovnik in dva kapetana so nevarno ranjeni, en častnik pa se je izgubil. Angleški poveljnik v Natalu prosi angleško vlado, naj mu hitro pošlje pomoči, ker daje ta zmaga boercem pogum ter se je cela situvacija v južnej Afriki na hip spremenila bitstveno. — Ta boerska zmaga je bila samo tako omogočena, ker se Angleži preveč zanašajo na svojo moč, sicer b: ne bili odposlali samo polkovni Štab v Pretorijo in ga tako rekoč sovražniku potisnili pod meč
Dopisi.
Ocl Male Hk>«lelje na slovenskem Štajerskem 25. dec. [Izv. dop.] Občina Ra došla vska naznanila je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljutomeru odborov sklep, da je njen uradni jezik slovenski. Ta sklep je gospod c. kr. okrajni glavar pl. Premerstein ustavil, rekši, da je ta sklep ne postaven, in da si on § 19 d. osn. post. drugače razlaga. Ob jednem je okregal do-tičnega župana in mu naročil, naj bi rajši na druge reči bolj pazili, in Če uže nij drugače, naj bi si pa kakega pametnega sekretarja (ki bi dobro nemški pisal) naročili. Mi si mislimo koga! — Važen predmet za naše poslance na Dunaji! Tako se nam Slovencem z ravnoprav-nostjo godi še pod vlado grofa Taaffeja, ko — Nemci vpijejo, da so narodno zatirani!
Iz Haloz 25. dec. [Izv. dop.] Prelepi so božični prazniki, posebno letos, ko imamo še precej ugodno vreme in ko nam evetejo rumene trobentice in pisane marjetice.
Hiteli bodemo k polnočnici služit spomin zveličarjevega prihoda mej nas revne svetjane, prihoda njegovega opravljat imeniten posel, posel rešitve vseh narodov na zemlji. Narodi, blagor nam, rešeni smo dušne pogube, rešeni smo greha, kateri se nas je držal kakor klošč, rešeni smo podedovanega greha! Slava Roga na višavah ! kličemo tudi mi z angeljci!
Zveličar je torej rešil vse narode dušne pogube, kar je črez vse potrebno in koristno bilo. Napočilo bode skoraj 1881. leto, kar smo vsi narodi krščanski združeni tako lepo, kakor jedna družina, skleneni pod onim in istim geslom zveličarjevem, pod ono isto zastavo. Vsi imamo pravice jednake do njegovih velikih milosti, vsi jednake postave njegove.
Po tem potu Rpravljeno je vse v prelepi red in nihče kristijanov nema se v tem smislu nič pritoževati. Po njego ve j postavi naj bi se turli posvetno postavodajalstvo vendar jeden-krat ravnati začelo! Vsaj jedenkrat želimo Bi pričakati tistih zveličavnih trmotkov, prosimo uže dolgo in dolgo, ko se bode reklo: Tudi vi Slovenci Rte ljudje, tudi vam naj postava velja, ne samo drugim narodom pod onim istim geslom živečim, tudi vi uživajte ono veselje, ki ro ga pastirci pri jaslicah občutili |
Sovražnik polaga orožje deloma primoran, deloma prostovoljno!
Naj navajam samo najnovejšo prikazen iz naše bližine. Brati smo v Slovenskem Narodu", da se je neki naroden učitelj div.nil s slovensko pobotnico po mesečino v c. k. davkarijo v Ptuji poslati, a zmotil se je — nij dobil denarja. — Na to pošlje se takoj poslana pobotnica v D č g. državnemu poslancu dr. Vošnjaku in — evo prikazni: Došlo je od v i s o c e g a &k. finančnega mini* sterstva dne 17. decembra t. I., t. j. od g. 1) unajevskega povelje, da se ima na slovenske pobotnice tudi denar izplačevati!
Takih angeljcev si Želimo!  Ti nam prav lepo pojejo: „Gloria in excelsis Deo !u Slava jim, ki nam v takej svitlobi oznanjujejo re-' šenje!
Vsak dan se bolj razvida in dani,  vsak' dan dohajamo bolj k prepričanju, da smemo — upati. Bodimo torej tesno zvezani po geslu! našega svitlega cara,  ki mu je:  „Vi ribu s j unitis!" in časi doidejo, ko bodemo tudi mi' zamagli peti: Slava Bogu na višinah in mir vsem onim ljudem na zemlji, kateri gojijo dobre misli!
Iz KrMlic*sra 20. decembra, [Izv. dop.) (Naše bralno društvo), pri katerem so udeleženi skoro vsi omikani našega mesteca obeh političnih nazorov, imelo je v četrtek 23. t. m. svoj občni zbor, ki je toliko zanimiv bil, da je kolikor toliko vredno, o njem v javnosti poročati. V prvej vrsti je zanimivo to, da se bode društvo naročilo na tri n e m-ške in tri slovenske liste. (Do sedaj je imelo društvo več časopisov, a zaradi štedenja se je njih število skrčilo, nekaj pa tudi radi tega, ker ima skoro vsak društvenik svoje posebne časnike). Nekateri slovenski udje so sicer želeli večji broj slovenskih (hrvatskih) novin, a njih predlog je moral radi tega pasti, ker bode društvo v novem letu, ko se je dru-štvenina od 1 gld. na l/i fild. na mesec znižala, imelo manjše dohodke. Nov odbor je zdaj tako sestavljen, da more biti ž njim zadovoljen slehern miroljuben družabnik. Društvu na čelo je stopil namreč sam naš g. župan V. Pfeifer, občno znani domoljub, naš državni in deželni poslanec. Njegov namestnik in tajnik društvu je pa odvetniški pripravnik g. dr. Slanec, čitateljem „Slov. Naroda" znan po svojih spisih v prejšnjih letih. Drugi odborniki so pa: g. M ažuran, davkarski pristav (denarničar), g. Šuflaj, sodnijski pristav in mladi krški meščan in gostilničar g. Grego-riČ. Od tega odbora, do katerega ima velika večina družabnikov zaupanje, pričakujemo, da bode društvo na novo oživel, da bode na to deloval, da se društveniki večkrat zbero v društvenih sobah, bodi si v namen prijateljskega razgovarjanja ali kiutkočusenja v dolgih zimskih večerih. Nadejati se je tudi, da bodo večkrat zabave, petje, godba, gledališču« igre itd., in da se pri predstavah ozira največ na domači slovenski jezik, kakor je to ravno
po volji večini družabnikov. Po tem takem bode naše mestece dobilo s časoma v narodnem in društvenem obziru ves drugačen obraz, nego ga je imelo pred 5 in 10 leti. V to pomozi Rog, prijateljsko porazumljenje in marljivo delavnost tukajšnjih omikanih in značajnih Slovencev!
Z Dmiala 2;">. decembra. | Izv. dop | Avstrijske tiskovne razmere so še vedno prav čudne, če ravno živimo uže v 1!). veku p Kr., v času takoimenovane svobode. Po vrhu ste uže poročali o konfiskaciji „S lav j n n s k og a Almanaha", v katerem so bili letos sestavki v deseterih slnvjanskih jezicih, ki obsega umotvore v jezicih vseh slavjr.nskih plemen. Knjiga je bila zasežena zaradi malo ruskega članka: „Političko-soeijalni dumki v novih pisnjah ukrajinskago (maloruskago) naroda". Njega pisatelj je M. Dragomanov. Čeravno piše on veČjIdel za takozvani nihilizem. ki je nezdravi plod socijalnih razmer in teorij, se nahajajo vendar sestavki od njega, ki so učenega značaja. Maloruska urednika ..Slavjanskega Almanaha" (gg. Okonjewski in Ozar-kicvvicz) sta prejevša imenovani članek bivšega profesorja vseučilišča kijevskega priporočila za tisk, trdeča, da n«j v članku nijedne stvari, ki bi bila sumljiva, in da so v sestavku le taki citati, ki so uže po večkrat tiskani celo v Rusiji, ki je cenzura do pred kratko časa bila zelo stroga. Po konfiskaciji čule so se različne govorice, koje hočem v kratkem zabeležiti. Trdilo se je, da je konfiskacijo pro-uzročil neki Pnljak, ki je zarad svojega vedenja bil nekaterekrati topen v Lvnvu. Ta človek neizrekljivo sovraži Rudne ter je na Dunaji uže preža! na „Slavjanskl Almanah", čitavši v nmloruskih listih o izvrstnem malo-ruskem oddelku. Pri izdatelju Slavjanskega Almanaha", g. Radivoj Pozniku, je bilo konfisciranih 100 eksemplarov „Slavjanskega Almanaha", a pri knjigovezaču ] 800 eksemplarov, skupaj torej 1-100 eksemplarov. Ta konfiskacija se je vršila uže pred šest in pol meseci, izdatelj bil je dejan v zatožni stan. Prizivi za oproščenje „Slavjanskega Almanaha" bili so zavrženi. Še le te dni bila je subjektivna preiskava zoper g. Poznika ustavljena.
Domače stvari.
— („Ljubljanski Z vo n" ), ki izide na novega leta dan, prinesel bode v svojej 1. štev. te spise: 1. „Zvonu", pesen, zložil X 2. »Ro-kovnjači", historičen roman, spisal Josip Jurčič (izhaja' bode najbrž vse leto.) 3. „Iz Pre-širnovega življenja I." spisal prof. Tomaž Zupan. 4. ,.Spomiui o cirkniškem jezeru I." spisal dr. H. Dolence. 5. „Estetična načela pri Obleki in stanovanji", spisal prof. I v. F ra n k e. 6. „Nekoliko črtic iz polpreteklega časa I." spisal dr. V. Zarnik. 7. „Jezikoslovne razprave", spisal Fr. Levstik. 8. „Pastir", pesen, zložil X. 1). „Otok in Struga", novela, spisal dr. Iv. Tavčar. 10. „Glasniške postave in njihove premembe značijo dobo v zgodovin! jezika in naroda", spisal prof. J o s. Š u m a n. 11. „Rak", spisal prof. Fr. Erjavec. 12. „O fotofonu," spisal dr. Ig. Klemenčič. 13. „Pre-širen v Nemcih," spisal prof. Fr. Leveč. 14. „0 novobolgarskej literaturi", spisal prof. Anton Besen še k. 15. „Muzikalne vesti", piše V. Valenta. 10. „Slovenski glasnik", ki bode prinaša) različne literaturne novice. — „Glavo" novemu listu je narisal v novogrškej renesanci znani ljubljanski umeteljnik g. A. Zeplich al. „Ljubljanski Zvon" stane za vse leto 4 gld. za pol leta 2 gold. in za četrt leta 1 gld.
Naročnino prejema „Narodna tiskarna"-/ Ljubljani. Ljubljanskim naročnikom (razen dirkom) nosil se hode list n* dom. „Ljubljanski Zvon" bode izhajal v zvezkih z barvanim zavitkom.
— (Občni zbor „Sokola" ljubljanskega) bnde dne 'J. januarja dopoludne ob 11. uri v društvenoj telovadnici. Spored razpravam: 1. Nagovor »tarnate 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovakev letnega računa. 5. Volitev odbora: n^i staroste, h) podstaroste, c) sedem odbornikov.
— (Iz Celovca) se poroča, da je škof dr. \Vierv vsled prereza nju neke rane na nogi tako nevarno zbolel, da se boje za njega življenje.
— (O spomladanskih šegah Slovencev) na spodnjem Štajerskem, na Koroškem, se nahaja zanimiv sestavek v časopisu „Zeitachrift fttr Lihder und Volkerkunde" v Rraunsi hvveimi izhajajočem \rt peresa gimnaz. profesorja Fr. Ilubada v Ptuji.
— (Celjsko učiteljsko društvo) implo bode svoj glavni zbor dne 18. januarja 1881.
— (Spremembe pri učiteljstvu na si o v. Š t a j er i i.) Za nadučitelie so umeščeni gg. Vinko Banragartner v Mahrenberg« Ludvik Tribnik v Žrečah pri Konjicah in Luka Kožuh pri Št. Martinu na Paki (okr. Šoštanj.)
— (Iz Šiške) se nam piše: Pri „Kume-nitnej mizi" ali pri Matjanu v Zgorenjej Šiški vršila se je na sv. Štefana dnu mala slovesnost. Društveniki šišenske čitalnice, gospice pevke in gospodje pevci so se zbrali na slavljenje svojega pevovodje g. Janeza Justina, kateremu so letos izročili za vozilo pevovoditeljsko palčico sč srebrom okovano.
Razne vesti.
* (Velika tatvina.)Na sveti večer je bilo zlatarju Rixu na Dunaji ukradenih iz njegove prodajalnice za 30 000 gld. dragoceno-stij. Tat je prišel po kanalu pod prodajalnico Risovo, prodrl obok kanala in tla prodajalnice in po ravno tistem potu ukradeno blago odnesel. Vendar so tatu uže takoj drugi dan ujeli. Pil je nekje žganje, nij imel denarja, da bi plačal, zato je prosil nekega svojega znanca, naj mu posodi 50 kr., vrnil mu jih bode še istega dne, ker bode prodal veliko dragocenostij, katere ima doma v gnoji zakopane. To se je prijatelju sumljivo zdelo, naznanil je stvar policiji, ki je tatu na tak način hitro dobila v pest.
* (Ujet tat.) V promocijskej dvorani v Pragi je tat ukradel dragocena stara pregrinjala. Ko jih je pa hotel prodati, spoznali so jih in tatu prijeli.
* (Sodba porotniška.) V Monako-vem so porotniki nekega Gielhuberja nekri-vega izrekli, ki je ustrelil svojega zeta, s katerim sta živela v prepiru. Zet Gielhuberjev je temu pretil v njegovej sobi, da ga ustreli; porotniki so bili mnenja, da se je Gielhuber samo branil.
Tujci.
28 decembra: 1.1 ropu:   Dekleva  iz  Gradca.  —  Zupan iz Varaždina.
I 'm slonu i Eđehaan iz Maribora. — Dobida iz Bleda. — Hccht iz Gradca.
Tri Hmiii-i-. Oberman iz Kočevja. — Schvvarz iz Dunaja. — Pire iz Utije. — Schutz iz Dunaja.
Hiša in vrt
na prodaj v Trnovem:
vpraša naj se v Kolodvorskih ulicah št. 28, v I. nadstropji. (»551—i)
Umrli «o v lJnt»JMiil:
V vojaškei ln > I ni ci : 22. decembra: Jane/. Mokuš, naukanonir \'2. art. polka, 80 l«'t, za pljučnico.
St. 18.57-J.
Razglas.
>;.,:; i
Zidanje glavne khivnije v Ljubljani se boile dno ItS. Januarja 1**1
ob 10. uri dopoludne pri podpisanem mestnem magistratu oddalo. Dotična dela so:
1. zemeljska in zidarska dela, preračunjena na .   .   .   .  gl. 53.041 04
2. zalaganje potrebnega železa   „   26.847'13
3. kamoseška dela  .   .   .   .   „ 10.68f>T:t
4. tesarska dela.....„   20.01 (»23
5. kleparska dela    .   .   .   .   „ 3.12022
6. kritje streh s škrlemi .   .    „    H.825" 10
7. ndzarska dela.....„    4.407 40
8. kljuearska dela   .   .   .   .   „ 5.092'-
9. lončarska dela    .   .   .   .   „ 226'
10. steklarska dela   .....      557 71
11. mazarska dela.....„      553 50
12. barvarska dela   .   .   .   .   „      10O —
13. stroji in vodotok.   ,   .       ■ 10.87O-
fkupaj . . . gl. 144.841*88 risane ponudbe, katerim je pet odstotni vadium priložiti in katere lehko na posamezna dela ali pa na celo zidanje glase, morajo razen odstotnine (v številkah in besedah), katero kdo odjenja tudi izjaviti, da je ponudnik dotične stavbene pogoje bral in da se jim podvrže.
Potrjenje ponudeb ne glede na odstotke, katere kdo odjenja, je nepogojno mestnemu zboru pridržano.
Obrisi, proračuni, cenilnik in stavbeni po goji leže" pri tukajšnjem mestnem stavbenem uradu.
Mestni magistrat v Ljnbljani,
dne 20. decembra 1880.
Župan: L ase kan.
Umetno (G40 —4) 2
zobe in zobovja \
postavlja po najnovejšem amerikanskom X sistema v alatu,, vulkmiitu ali celuloidu ♦
brez bolečin.  1'lumbira z /lat«.ni itd. Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Faichel,
poleg Hradtckega mostu, v I. nadstropji.
♦♦♦♦♦♦
r++Mm++wm<n m*« bq*< ms** h&j
Avstrijski najboljši §
sladni izfecki,!
pravi štajerski
Dunajska borza 28. decembra.
(Izvirno tele^ritricno poroci!«*.)
h'.i mtn\ dri. dolg v bankovcih .   .   73 gid. — kr.
Enotni dri. dol* v »rebrn   .   •   .   fS   # W* •
/.lata rente, . .......87    „ W „
1840 drž. posojil.......                        . 181    „ — »
Akcije n&fodfM banke   .... Wl »
Kreditne akcije.......2"/    „ M „
London..........17 „75
Srebro..........                                                      h — m
S.ipol...........•    „ 'Al
V,, kr. cekini.........» M a
Dr/.uvne Mrke.......: 8    „ 20 »
Manipulacijo z vinom
praktično uči novo i/šla knjiga ».Kecept-Ilucli**,
ohsezajoča navod, kako so oboljša kislo in slabo vino; kako se prireja vino brez grozdja, vino z ležišča, (iz 100 litrov 1000 litrov), 8 tem, da se dodajo cisto zdrave tvariue za ceno domačo porabo ali rina bu-telijskii vinu, nadalje kako se prireja jabolčnik, vinski jesih, jesih-sprit, žganje, rum, liker, sok od sad ;i droži, parlim, zdravstvena žgana pijača, balzam, mj lo in nad 1000 trgovinukih recij, ki donnšajo nad 100 odstotkov dobička. Cena .'{ gld. Naročaje se ali z gotovino ali s poštnim povzetjem pri .Marin ICnl iiku, k. k. priv. Inhaberin, Viieii, Hinlcu. llnupl-atr»MHc Kr. »0, 1. M «»«•!*. (bl2o)
Nagrobne kamene in grobne spomenike,
in sicer
nagrobna kamena od 5 gold. višje za vsako ceno — mej zimo 30 procentov ceneje. — Imam tudi naj-BOVejif načrte M nagrobna spomenike  ter jih na željo \ s;ikrmu pokažem.
05i-3) Peter Thomann,
kai cnosekarski mojster v Ljubljani.
Razprodaja
na, Ti'ttviillcit li. .-it. 3*5*.
Prostovoljna razprodaja v štaeir.i podpisanega je vsak dan.
Prodala se po ce; i dotičnih faktur pri kupovanju in nižje, kakor Jedilne in koloni Julu«- roćl in vino v hotrljuli.
Vse blago je frišno in nepok\'»rjcuo, torej se samo ob sebi priporoča Lepa priložnost je posebno za trgovce na deželi, da pridejo po ceni do dobrega blaga.
V Gorici, dne 80. decembra 1880.
(655)
Josip Kerševani.
MBEMBM— —i I
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teb razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih txr. Te tako zovaue ifpue ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani It najtinejSega Nrcur-iiego niklja, bo izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Vttlert neke fliiNliM' konstrukcije ne mote ne tukn urit itikditr iiolauuii, pit ti t* eliko um llu. feuie ae HtiMuili, * teutlar uru pri leni uie ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsake j bazi ur zaznamovana, s katero je plaćana le pridejana zlata double uma verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico ataHtonJ. Vse ure so natanko repasirane, ter gitrtintiijtin«! em vnuku uro pet iet.
V <lokuv. jfotovoffal iuiiihIvii in utrobo solidnosi i , prevze« ■mi i>><> m 14-ni «lo li.uoM t )iivno, (lit -vmiKo iiepriNto|C('*o iti'o na/aj v/.emeino, in     <li*uf£o Bftiueujiinio.
Izpisek "ult-
(000-5)
Td o xx?o o n
od planinskih zelišč in trpotca,
zoper kašelj, bripavost, bolezni v pljučnh, vratu in prsih ter jetiko od
Jurij Froscha v Gratlci.
Moj sladni bonbon stoji na razpolaganje vsakemu profesorju, doktorju ah kemiku, da ga preišče. — Zahteva se naj tedaj samo ..e nov« xt»oljMuiicgu Nlutlueg« bonbonu«' od Jurij FroNch-u v <»rudci. Ob jeiinem dozvoljujem se priporočati svoj
trpotcev sok,
velika steklenica j{l«l. 1*— i z navodilom za majhena       n „     .50/ rabo.
Priporočam tudi svojo
Fabrika in zaloga, od koder se pošilja, je v (Jradci: Lager^asse št. 19.
Zaloge v Ljubljani: Julij pl. Trnkoe/. v, lekar; J. VVeidlich, M. Achtschin, Fr. Portuna, J o s. Kchlaffer, J. Lučk mana
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno nataneiio regulovane; razen ti ga so tudi elektrogalvanieiio pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatili razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeatm komad gl. '25, zduj ie gl. 10.20.
lOCO komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja,   tekočdi na   15 ! jubiiiili, l emailiranimi kazali, kazalom za tre- ' notke in kristalnim pioččnatiui steklom, natančno repasuane; preje jtatJU kom^a gl. 21,, 2.daj fciuno gi. V.25.
lOCu komadov mobunih ur na valje (oy!lu- , der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebr- ! nega niklja, s kristalnim plošćjiatim steklom, j tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, , medaljonom, iu bai/unaatiui etuijein, jeden ko ! iuad preje gi. 15 zuuj le gi. 5.00
lOOO komadov V» ushmgtonakili ur na sidro od 131otuega srel.ra, potrjei.e ou c. k. denarnega, uraaa, tekoče mt 15 rubinih, elektro-gaivuiiieno pozlačene, da jih ne uiore nobeden strokovnjak ali zlatar ud pravo zlatih razločiti; Ono na uenotek regulovane in poakušene. Teh ur stal je preje jeaen komaa gl. 27, siaaj pa iu gj.. i3.40.
1CCO komadov "VVa&hingtonskih rem^ntoir žepnih Ur, od pravoga IBlotliOga srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod naj-strožjnu janmtvom na trcuotck repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri VSakej uri da se zastonj tu.u jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdej pa samo gl, 16.
1000 komadov ur za etame od pravega zlata z 10 rubini, preje gi. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 4U.
650 komadov ur z ropoteom, lino regulovane, dajo se rabiti tudi ua pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.60. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, lino na treiiotek regulovane, lepe, iu impozantne. Ker je taka ura po minolih letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri raročilih za ure 2 majatnikom (pendeluiircn) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: Uhrcu-A 11$vt^rku 11 f
(698-8)
vou
1? kili pip F v o mu*, Uhreufabrik,
Wien, Rothentliiuinstrasse Nro. 9.
lzdaielj in urednik Makso Armić.
Labtnina in tisk .Narodne tibkarne".