Izhaja vsak dan zjutraj raiven r ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30'—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 30-69 In 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračam9. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova lesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 18 Ljubljana, petek, dne 23. januarja 1931 Leto II. Aristide Briand, francoski zunanji minister in predsednik komisij« za evropsko unijo. Kraljevska dvojica obišče Zagreb Beograd, 22. januarja. AA. Nj. Vel. krelj in Nj. Vel. kraljica posetita Zagreb 25. t. m. V Zagrebu ostaneta Nj. Vel. nekaj časa. (I* pred-sedništva ministrskega sveta, 22. jan. 1931.). Ministrstvo za gozdove in rudnike prevzelo upravo dvorskih lovišč Beograd, 22. januarja. 1. Odsek za lov pri ministrstvu gozdov in rudnikov je prevzel vso upravo in vodstvo dvorskih lovišč po vsej držaji- Po odredbi dosedanje uprave dvorskih lovišč je razrešen svojih dolžnosti ravnatelj dvorskih lovišč v Ljubljani g. Slavko Prenielj. Njegove dolžnosti prevzame šef odseka za lov inž. Ciril Dimnik. Važno zborovanje Fidaca Beograd, 22. januarja. 1. Predsednik Udruže-nja rezervnih častnikov in bojevnikov in predsednik »Fidaca« Milan Radosavljevič je snoči odpotoval v Pariz, kjer bo 28. t. in. plenarna seja »Fidaca«, na kateri bodo razpravljali o vseh vprašanjih v zvezi z ohranitvijo miru in mirovnih pogodb. Razpis dveh sodniških mest v Ljubljani Beograd, 22. januarja. 1. Na podlagi zakona o sodnikih rednih sodišč in uredbe o natečaju za sodnike okrajnih, okrožnih in trgovskih sodišč se razpisuje natečaj za izpolnitev dveh izpraznjenih sodniških mest pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prošnje, opremljene po določbah uredbe, je treba predložiti službenim potom pravosodnemu ministru do 12. jebruarja. Porotniki in namestniki sodišč pri zavarovanju delavcev v Ljubljani Beograd, 22. januarja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je na podlagi čl. 180 zakona o zavarovanju delavcev imenoval porotnike in njihove namestnike Imenovani so! Skupina A. Za začasne porotnike: Drago Aksič, trgovski pomočnik, Aleksander Bratuša, delavec, Nikolaj Prisoj, mizarski deluvec, Metod Golmajer, tipograf, Jurij Jenič, tobačni delavec, Anton KruSič, dela-vcc v papirnici, Franc Mrzlikar, tesarski delavec, Josip Repar, monter, Ivan Šoprot, železniški pr©-mogarski delavec, Jože Rotar, privatni nameščenec, Valentin Accetto, zidarski mojster, Jože Bohinec, trgovec, Matko Čorko, stavbenik, Franjo Ferenc, ključavničar, Ignac Florjančič, direktor, pivovarne Union, Vladimir Remec, inženjer, Anton Rojina, industrijec, Anton Tomič, krojač, Ivan Žan, mesar, Makso Hrovatin, tiskarnar. Skupina B: Za namestnike začasnih porotnikov Josip Kor-tič, krojaški delavec, Ignac Gradišnik, tovarniški delavec, Ivan Halan, tovarniški delavec, Franc Jančič, gozdarski delavec, Franc Jurck, pekovski pomočnik, Rudolf Krušič, ključavničarski pomočnik, Hinko Sotler, delavec, Josip Zemljič, uradnik, Rok Zupan, uradnik, Jan Vrhovec, kovaški po-n- čnik, Stanko Florjančič, trgovec, K. Coldband, stavbenik, Josip Hribar, inženjer, Ivan ICrunič, krojaški mojster, Jernej Ložar, krojaški mojster, dr. Karel Pavlin, tajnik Ljubljanke kreditne banke, Rupert Plaveč, tovarniški ravnatelj, dr. Ernest Rekar, industrijalec, Ivo Vračar, mizar in Jan Gril, kovaški mojster. Kaj namerava Titulescu Bukarešta, 22. januarja, n. V pondeljek prispe v Bukarešto romunski poslanik v Londonu Titulescu, ki se sedaj mudi v Ženevi na zasedanju Sveta Društva narodov. Prihod Titules-cuja pričakuje vsa javnost z velikim zanimanjem. Pravijo, da bo Titulescu izstopil iz diplomatske službe, otvoril odvetniško pisarno ter osnoval novo stranko v Romuniji. Vsled resnih nesoglasij glede osebe se določitev predsednika prepusti konferenci sami - Briand izredno zadovoljen s potfekom pogajanj v panevropski komisiji - Poročilo dr. Marinkoviča - Oddih v poljsko-nemškem dvoboju - Ukrajinske pritožbe proti Poljakom on :__.• a a tt , • • . . i_____________1 • 1 _ • T*> , „ Ženeva, 22. januarja. AA. V strogo tajni seji je Svet društva narodov razpravljal o vprašanju datuma sklicanja razorožitveme konference, o kraju zasedanja in o volitvi predsednika. Svet o teh vprašanjih ni še sklepal. Ženeva, 22. januarja. AA. 'Na zasedanju Sveta Društva narodov je irski delgat predlagal, naj se naprosi general Dawes, da prevzame predsedstvo bližnje svetovne razoro-žitvene konference. Sovjetska Rusija bo kandidaturo generala Dawesa najbrže odklonila, ker je v svoji noti izjavila, da je proti predsedniku iz države, ki ni v diplomatskih stikih s sovjetsko državo. Na drugi strani so Združene države proti temu, da bi predsedoval razorožitveni kon-lerenci ameriški državljan brez soglasnega pristanka vseh interesiranih držav. Vprašanje predsedstva razorožitvene konference bo zato odloženo na pozneje. Italijanska in nemška delegacija bosta najbrže predlagali, naj razorožit vena konferenca, ko se sestane, sama izvoli svojega predsednika. Ženeva, 22. januarja, d. Svet Društva narodov se je na današnji tajni seji, h kateri so bili pripuščeni samo člani Sveta in nekaj uradnikov, bavil s sklicanjem razoro-žitvene konference. Posvetovanja so se imela na popoldanski tajni seja nadaljevati. Kakor poroča Wolffov urad, izgleda, (la Svet na svojem sedanjem zasedanju ne bo še imenoval predsednika prihodnje razorožitvene konference. Nasprotno so vsi bolj naklonjeni temu, da bi se to vprašanje prepustilo odločitvi same konference. Ženeva, 22. januarja, d. Pričakovano nadaljevanje razgovorov o nemških pritožbah proti Poljski se danes ni vršilo in so bili razgovori odloženi do ene prihodnjih sej. Prva točka dnevnega reda današnje seje Sveta Društva narodov je bilo poročilo jugoslovanskega zastopnika dr. Marinkoviča o delu stalne mandatne komisije. Iz tega poročila je omeniti, da mandatna komisija odločno odklanja od angleške strani glede Tanganjike zahtevano poenostavljenje administracije v tem smislu, da bi se ustanovila afrikanska unija iz Tanganjike, Ru-a de, Urundi in Kenye. Poročilo se dotika tudi načelnega vprašanja, ali naj se prej ali slej menja sedanji mandatni značaj teh ozemelj v smislu večje avtonomije in samostojnosti teh ozemelj, kakor se je to zgodilo v Iraku. Pri razgovoru o poročilu o zadnjem zasedanju stalne mandatne komisij©. je povdarjal angleški državni tajnik za zunanje zadeve Henderson, da je komisija na svojem junijskem zasedanju dokončala preiskavo o splošnih predpostavkah za opustitev mandatnega razmerja. Poročilo dr. Marinkoviča je Svet soglasno odobril. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo preiskovalne lcomosije o suženjstvu v Liberiji. Na seji Sveta je bil tudi zastopnik Liberije. Ta je izjavil, da je Liberija pripravljena sprejeti priporočila komisije, ki gredo za popolno reorganizacijo vse notranje uprave 'zamorske republike. Mnenja pa je, da bi bilo priporočljivo, da bi se taka preiskava raztegnila tudi na nekatere druge dežele. So dežele, ki so podpisale dogovor o suženjstvu, v katerih pa bi mednarodne preiskovalne komisije najbrže še vse kaj drugega odkrile kakor v Liberiji. Zastopnik Liberije je čisto razločno cikal na razmere v kolonijah in v Abesiniji. Ženeva, 22. januarja, d. Postopanje poljskih oblastev proti ukrajinski manjšini je bilo predmet mnogih vlog in drugih pritožb, ki so zadnje dni prispele tajništvu D uštva narodov. Od teh vlog je tajništvo d sedaj izbralo 9, ki jih smatra za dopustne. Te pritožbe pa se ne bodo več obravnavale na seuanjem zasedanju. Danes je ukrajinska poslanka v poljskem sejmu Milena Rotnicka prišla v Ženevo in je predložila Svetu Društva narodov peticijo o dogodkih v Litovskem Brestu, ki jih je v imenu ukrajinskih žena napravila za predmet pritožbe. V pritožbi podrobno opisuje, na kakšen način so bili ukrajinski poslanci trpinčeni. Dalje je tajništvo Društva narodov sprejelo kot dopustno pritožbo, v ka- teri se bavijo senatorji v poljskem sejmu z dogodki v vzhodni Galiciji. Ta pritožba zahteva natančno preiskavo in kazensko zasledovanje krivcev, kakor tudi oškodovanje prebivalstva za napravljeno mu ma-'terijalno in moralno škodo. Med dopustnimi vlogami je tudi vloga angleških parlamentarcev, ki so svoj čas opozorili angle-gleško vlado na te dogodke. Ženeva, 22. januarja. AA. Odbor za proučitev Evropske Unije je sprejel soglasno manifest, ki so ga sestavili Curtius, Briand, Henderson in Grandi. V tem manifestu pravi odbor med drugim: »V toku zadnje razprave nam je postalo jasno, da je pomanjkanje zaupanja v bodočnost, politična nesigurnost in govorice o možnosti nove vojne glavna zapreka za gospodarsko obnovo. Najboljše, kar lahko storimo za obnovo gospodarskega življenja, je pač to, da ne dvomimo v mir v Evropi. Prej ko slej smo odločeni posluževati se Društva narodov in odpovedovati se vojni. Resolucija naglasa, da so države po večdnevnih razpravah prišle do prepričanja, da je gospodarsko obnovo Evrope oviralo nezaupanje v bodočnost, kar je zakrivila splošno razširjena politična vznemirjenost. Mnogo razburjenja je povzročila tudi govorica neodgovornih krogov o možnosti mednarodnega konflikta. Resolucija priznava, da obstojajo velike politične težkoče, ki so zaradi splošne gospodarske krize še toliko večje. Za gospodarsko obnovo Evrope so najbolj potrebna zagotovila, da se ohrani svetovni mir. Resolucija končuje z zatrdilom zunanjih ministrov in odgovornih zastopnikov evropskih držav, da so trdno odločeni s pomočjo Društva narodov preprečiti vojno. Ženeva, 22. januarja, d. Francoski zunanji minister Briand je snoči sprejel zastopnike svetovnega tiska in jim izjavil, da je s potekom in z uspehi te konference zelo zadovoljen. Razprave so se vršile v prisrčnem, reklo bi se lahko, v bratskem duhu med zunanjimi ministri. »Največja sramota za evropsko kulturo « švicarski list o fašistovski gonji proti slovanski duhovščini v Primorju - Fašizem je v zadnjem času podesetoril svoje raznarodovalno delo Ženeva, 22. januarja, v. Poročevalec lista »Gazette de NeufchMel« se je mesec dni mudil v Italiji in je skrbno proučil položaj narodnih manjšin na italijanskem ozemlju. O zaključkih svojih raziskovanj je v listu objavil poleg drugega tudi te-le vrstice: »Na prvi pogled mora opazovalec ugotoviti, da ravna rimski režim s svojimi obmejnimi pokrajinami, pa naj živo v njih Slovenci ali Nemci, izključno le s stališča strateških interesov države, Baš spričo tega meni ta režim, da mora te pokrajine za vsako ceno poitalijančiti. Da to doseže, je režim v zadnjem času naravnost podesetoril svojo raznarodovalno delo. Ker pa je našel iz javnih ustanov, društev in šole pregnani domači jezik svoje zadnje zatočišče v cerkvi, so fašisti sedaj navalili z vso silo baš na cerkev in duhovščino. Pri tem jih niti najmanj ne zadržujejo določbe lateranskih pogodb. In v prvi vrsti veljajo njihovi izpadi goriškemu nadškofu dr. Sedeju. Na čelu te fašistovske gonje proti slovenski duhovščini stoje novi goriški prefekt Tiengo, goriški policijski upravnik Modesti in pokrajinski fašistovski tajnik in miličniški konzul Avenanti. Modesti je še pred kratkim javno napovedal skrajno brezobziren boj slovenski duhovščini. Slovenščino je označil kot jezik, ki sploh ne zasluži imena kulturnega jezika, in izjavil je, da rabijo celo Hotentoti lepše in boljše izraze nego slovenski »barbari«. Brez ovire in kazni dovoljuje goriškim fašistom, da širijo po mestu letake, ki v njih psujejo in zasmehujejo goriškega nadškofa. Deset duhovnikov so si fašisti posebej zaznamovali in pet od teh čaka dan za dnem na konfinacijo. Mladi, komaj 34 let stari politični tajnik Avenanti, ki si je priboril med fašisti velik sloves s svojim govorom dne 28. oktobra preteklega leta, ko je opsoval goriškega nadškofa in pozval fašiste, naj do zob oboroženi napadejo slehernega slovenskega duhovnika, je pričel v zadnjem času organizirati proti slovenski duhovščini italijansko učiteljstvo. Po vseh slovenskih občinah je zbral učitelje in učiteljice in jim kategorično ukazal, da morajo odslej vsako nedeljo v cerkev z vsemi šolskimi otroci. Čim bi duhovnik stopil na prižnico in pričel ljudstvu propovedovati v slovenščini, bodo morali otroci takoj zapustiti cerkev ali pa, če bi bile prilike »ugodnejše«, začeti moliti in peti po italijansko. Po treh mesecih mu bodo morali učitelji poročati o svojih uspehih. Učitelji, ki ne bodo kos tej svoji nalogi, bodo brezobzirno premeščeni ali odpuščeni iz službe. »Ta poskus,« pravi dopisnik švicarskega lista dobesedno, »da se namreč na pritisk učiteljstva otroci izrabijo proti cerkvi in svojim lastnim starišem, je edini v zgodovini borbe proti narodnim manjšinam in je največja sramota za evropsko kulturo.« Avenanti pa je fašistom tudi ukazal, nadaljuje omenjeni poročevalec svoje poročilo, da naravnost motijo slovenske službe božje po cerkvah, pa čeprav je to naravnost težka kršitev italijanskega kazenskega zakona. Na ta Avenantijev ukaz so fašisti v Štandrežu pri Gorici na sveti večer rušili z glasnim govorenjem in z grožnjami mir in zbranost ljudstva, ki je prišlo k božičnici. Policijski upravnik Modesti je kasneje izjavil, da ne bo miroval, »dokler zadnja barbarska kmetica iz goriških hribov ne b° pokleknila pred altarjem in v lepo zveneči italijanščini hvalila Boga, da jo je rešil necivilizirane duhovščine in barbarske slovenščine.« Svoje poročilo poročevalec lista »Gazette de NeufchStek tako-le zaključuje: To delo fašistovskega režima v obmejnem ozemlju je oskrumba miru med narodi in na svetu, to delo podira temelje evropske kulture, ki sloni na svobodi in enakopravnosti. Resne težkoče v francoski vladi Pariz, 22. januarja, d. V kabinetu je nastal konflikt zaradi ukrepov glede žita ki jih je izdal kmetijski minister Boret. Računajo da bo minister Boret odstopil. Pariz, 22. januarja. AA. Predsednik francoske vlade Steeg je nameraval dati kolektivno ostavko kabineta, toda minister za kmetijstvo Boret in podtajnik ministrstva za trgovino Ma-yer sta izjavila, da bosta samo onadva dala ostavko. Zato bo predsednik vlade Steeg predložil vprašanje ostavke vlade parlamentu. Katastrofa grškega parnika Atene, 22. januarja AA. Zaradi burje se ie potopila včeraj grška ladja »Patras«. Samo šest ljudi so mogli rešiti. Težka rudniška nesreča v Angliji London, 22. januarja. AA. Davi je bilo pri eksploziji v premogovniku Auehengeoch pri Chrystonu v Lanarkshiru ubitih 5 delavcev. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 22. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V naj-večjem delu Avstrije jasno in jutranji mraz; v Severnih Alpnli čez dan zjasnitev 8 toplimi vetrovi na vzhodnem robu Alp in na jugovzhodu Avstrije morebiti megla, ne prehud mraz čez dan. Zasedanje banskega svetfa Dravske banovine Debata o proračunu kmetijskega oddelka Ljubljana, 22. januarja. AA. Na včerajšnji dopoldanski seji banskega sveta, na kateri so bili prisotni g. ban dr. Marušič Drago, pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar, gg. načelniki kmetijskega, prosvetnega, tehničnega oddelka in šef gumarskega odseka ter vsi člani banskega sveta, se je najprej vzel na znanje zapisnik prve seje. Nato se je prečitala brzojavka poslanika dr. Kramarja Alberta, v kateri sporoča, da je odložil mesto člana banskega sveta in da želi banskemu svetu mnogo uspeha. Nato se je prešlo na razpravo o proračunu kmetijskega oddelka. Robič Srečko je opozarjal na potrebe srednjega in malega kmeta. Priporočal je pospešitev kmetijskega pouka in predlagal, naj se ne ukinejo sedanje kmetijske šole, temveč naj ostane sedanja organizacija kmetijskih šol neizpre-menjena. Dalje je prosil, naj se nastavijo spe-cijelni k elij.-ki strokovnjaki in sicer potujoči Š e r b i n e k Ivan se je pridružil izvajanju predgovornika in prosil, naj se ne ukine odnosno ne okme sadjarska in vinarska šola v Mariboru. Lebinger Hinko je vprašal, kje so se vršili tečaji za učiteljstvo kmetskih nadaljevalnih šol? Predlagal je, da bi se ti tečaji lahko vršili na banovinskem posestvu Ponoviče. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da se morejo ti tečaji vršiti le tam, kjer je nastavljeno strokovno izobraženo učteljstvo, to je v Mariboru in na Grmu. Š t r c i n Ivan je predlagal, naj sc določi večji znesek za potujoče gospodinjske tečaje. Temu predlogu se je pridružil tudi Košir Anton. Pomočnik dr. Pirkmajer je nato dal pojasnila glede kmetijske naobrazbe. Ta izobrazba se vrši na dva načina, in sicer po sistematični naohrazbi kmetskega naraščaja in v izpopolnitvi izobrazbe starejših kmetovalcev. Sistematična naohrazba kmetske mladine se vrši v prvi vrsti v kmetskih nadaljevalnih šolah. Njih število znaša sedaj okoli 200, ki se pa bo podvojilo, čim bo na razpolago dovoljno število usposobljenega učiteljstva. Drug način sistematične izobrazbe se vrši s potujočimi kmetijskimi tečaji, ki so dali dosedaj vedno povoljne uspehe. Glavni del stroškov za te tečaje nosi država, ki plačuje tudi učiteljice. Vendar pa je za osigu-ranje obstoja teh tečajev preskrbljeno z zneskom 90.000 Din v banovinskem proračunu. Splošna kmetijska izobrazba pa se vrši v raznih tečajih, ki se prirejajo po potrebi. Glede nameravane preureditve z enotnim državnim zakonom je pojasnil pomočnik bana, da je kraljevska banska uprava dobila osnutek tega zakona na vpogled in izjavo. Danska uprava je predlagala, naj ostane obseg in organizacija kmetijskih šol v Dravski banovini neizpremenjena in naj ostane pri sedanjih šolah, ki trajajo najmanj eno leto. Izrazil je upanje, da bo zakon, ako ho »prejet, kakor to predvideva načrt vlade, vendar toliko elastičen, da bo dopustil, da se bodo v Dravski banovini šole ohranile kot dosedaj. Steblovnik Martin je predlagal, naj se z uredbo o kmetskem nadaljevalnem šolstvu določi: 1. najmanjše število učencev, 2. potrebna izobrazba učiteljstva in 3. obvezen obisk kmetijsko-nadaljevalnih šol. Pomočnik bana dr Pirkmajer je pojasnil, da je izdelan točen načrt glede kinetsko-nadalje-valnih šol. Ni pa zakonske osnove, da se kmečku mladina prisili k obveznemu posečanju teh šol. Po pravilniku mora biti najmanj 20 učencev za otvoritev take šole. Ce ee vrši kmetsko-nadaljeval-na šola z manjšim številom učencev, učiteljstvo od banske uprave za pouk ne dobi nagrade. Iz inšpektorskih poročil izhaja, da imajo te šole zelo povoljen uspeh in da jih kmetska mladina prostovoljno posrča v zelo velikem številu. Hmeljarstvo Mihelčiču Alojziju se zdi postavka za hmeljarstvo premajhna. Naloga našega narodnega gospodarstva je, da skrbi za to, da ta panoga, v katero se je investiralo toliko kapitala, ne propade. Govornik »lika nato prilike v Savinjski dolini in razvoj hmeljarstva po vojni. Opozoril je na hmeljsko krizo, ki je dosegla »voj vrhunec leta 1929. Pri hmeljarstvu »e mora gledati na omejitev, ne pa na razširitev te panoge. Pri nas »e je omejila ta panoga za 50%, nadaljna omejitev iz narodno gospodarskih ozirov ni več mo-goča. Za najnujnejše potrebe te kmetijsko-indu-strijske panoge je predlagal vsaj podporo v znesku Din 200.000. Naprosil je g. bana, naj pri sklepanju trgovinske pogodbe » Češkoslovaško uporabi V6e svoje sile, da se olajša izvoz hmelja. G. ban dr. Marušič je pojasnil, da je za hmeljarstvo v proračunu za leto 1931-32 vnesen isti znesek kot v tekočem proračunu. Banska uprava je hotela s to postavko preprečiti eventualno hiperprodukcijo in spekulacijo. Banovina kot taka more » svojimi prispevki dajati le po budo privatni inicijativi za povzdigo posameznih panog kmetijstva. Ce bo za hmeljarstvo na razpolago večji znesek, bi se ta moral uporabiti vsekakor za selekcijo in izboljšanje kvalitete hmelja. Skrb za umetna gnojila Na vprašanje g. Lebingerja Hinka, na kak način se bodo dajali prispevki za umetna gnojila, je pojasnil načelnik inž. Podgornik, da se bodo ti prispevki dajali po potrebi za razne poskuse, mitrofoskal predvsem za zavode. Na travnikih se je uporabil za izboljšanje travništva. Ta akcija se namerava še razširiti. V teku so pogajanja s tvornieo za dušik v Rušah, da bi po čim nižji ceni dala umetna gnojila. Če pride do pozitivnega uspeha, bodo občine nabirale naroč' nike, da sc bodo ti posluževali gnojila z uinct nim gnojilom, predvsem za travnike. Na vprašanje g. Lebingerja, kako sc bodo dajale podpore za nabavo kmetijskih strojev in ureditev vzornih kmetij je izjavil načelnik inz. Podgornik, da je podeljevanje podpor za nabavo kmetijskih strojev že urejeno s poseb nim pravilnikom. Podpore se dajejo v prvi vrsti kmetijskim zadrugam in kmetijskim podružnicam. Ureditev vzornih kmetij predvideva zakon o po speševanju kmetijstva. Imenovanje vzornih kmetov izvrši banska uprava na predlog sreskega kmetijskega referenta. R a m o v i Jakob je priporočal, naj se pri razdeljevanju umetnih gnojil upoštevajo predvsem živinorejske zadruge. Ban dr. Marušič je izjavil, da »e vse te podpore načeloma podeljujejo zadrugam odnosno društvom. Samo izjemoma, kjer teh ni, »e dajejo podpore tudi posameznikom. Roš Franjo je predlagal naj se lovski zakupniki oprostijo takse za nabavo strupov, ki jih rabijo za zatiranje rastlinskih škodljivcev. G. ban dr. Marušič je pojasnil, da je ta taksa državna, da pa bo banska uprava stavila predlog, naj se tej prošnji ugodi. Detela Oton je izjavil, da se mu zdi postavka za umetna gnojila v znesku Din 250.000 očitno prenizka. Predlagal je vsaj Din 500.000. Prispevki za nabavo umetnih gnojil, naj bi se dajali Kmetijski družbi, ki bi jih po znižani ceni porazdeljevala kmetovalcem v sporazumu z bansko upravo. Razne želje Gajšek Florijan je izrazil razne želje iz svojega okraja, kakor nastavitev kmetijskega referenta v Šmarju, nastavitev živinozdravnika za Kozjanski okraj, zopetno vzpostavitev sreskega kmetijskega odbora, odnosno združitev kmetijskih odborov s cestnimi ter ustanovitev sadue drevesnice v srezu Šmarje. Rajh Jakob je pogrešal postavko za pravilno in organizirano vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Prosil je bansko upravo, naj skrbi tudi za pravilen trg in odjem kmetijskih pridelkov. Ban dr. Marušič je opozoril, da jc tozadevna postavka predvidena v partiji 8. Steblovnik Martin se jc pridružil mnenju člana g. Detele glede podeljevanja podpor za umetna gnojila po kmetijski družbi, da »e prepreči, da bi nekateri prejemali te podpore po dva- ali trikrat. V e r š i č Ivan je vprašal, zakaj 80 umetna gnojila tako draga, če je temu povod carina, naj se predlaga, da se ta carina ukine ali zniža. Pomočnik dr. Pirkmajer je priznal, da j£ postavka pod partijo 4 pozicija 1 nizka in da tudi način podeljevanja prispevkov dosedaj ni h. predviden. Banska uprava je nameravala glede izdajanja teh podpor izdelati poseben pravilnik. Vendar pa je »tvar težka in zato je predlagala nov način, ki bi dosegel isti namen. Namerava se ustanoviti poseben prometni zavod za gnojila Pri tem zavodu bi bili udeleženi banovina, kmetijska družba in industrija. Banovina bi lahko vplivala pri tem na eni strani na cene, na drugi strani pa bi dobila od presežka del do* bička. Dvo tovarni sla že pristali na to. Ta prometni zavod bi irneJ nalogo, da kmetovalcu kreditira gnojila, ki jih rabi do takrat, ko 6tavi svoje predmete na trg in jih vnovči. Če se bo ustanovila ta družba, »e bo pospešila uporaba umetnih gnojil, banovina pa bo pri tem pomagala družbi z vsem svojim aparatom. Lebinger Hinko je izrazil dvom, da bi imela banovina pravega dobička od take družbe in je predlagal, naj banovina sama UBtanovi tako tovarno za umetna gnojila. Pospeševanje živinoreje Badnik Valentin je predlagal, naj se zviša postavka za licencovanje in naj se že zapadle premije takoj izplačajo. Ban dr. Marušič je pojasnil, da spada licencovanje živine po zakonu v delokrog sreskih kmetijskih odborov. Banovina delovanje »reskih kmetijskih odborov samo podpira. L i t r o p Štefan je predlagal, naj bc zakonska norma po koncentraciji nelicencovanih plemenskih bikov v Prekmurju ne izvršuje, naj 8e nakup plemenske živine vrši doma, naj »e premira domača živina, licencira pa tudi tuja. Načelnik inž. Podgornik je pojasnil, da je kastracija predpisana z zakonom. Vendar bi »e dala zakonska norma, v kolikor se tiče Prekmurja, »pregledati. V tem primeru pa »e mora zahtevati potrebna garancija. Načelo nakupa ple* menske živine doma »e itak izvršuje, zunaj ee nakupuje živina »anio tam, kjer gre za osve-ienje krvi. Robič Srečko je prosil za posredovanje, da se čimprej izda pravilnik k zakonu od 28. februarja 1930 o pospeševanju živinoreje in da »e v njem upoštevajo tudi že obstoječe razmere v naši banovini. Pri nakupu potrebnih plemenjakov naj se določi primerna cena. Nakup plemenjakov za vzrejevališča naj se vrši, ako takih doma primanjkuje, začasno v inozemstvu za občine in posameznike iz domačih rej. Banovinski zavodi naj uvedejo tečaje za naobrazbo uslužbencev pri živini. Živinorejski fond naj bc uporabi izključno za one kraje, kjer se jc nabral in zopet samo za namen, za katerega je bil ustvarjen. Št er cin Ivan je prosil, naj »e podpore iz postavke za r lojnične jame dajejo pravočasno. ^ Šerbinek Ivan je prosil za izplačilo premij pri licencovanju. Dalje je prosil, naj bi ee v krajih, kjer je uvoz cementa težak, dovolila večja podpora za gnojnične jame. Košir Anton je predlagal, naj se podpirajo sreski kmetijski odbori, da bi ti mogli podpirati bikorejce. G. dr. Koritnik Bogdan je predlagal, naj se podpore pri gnojnih jamah individualizirajo po obstoječih prilikah. Dr. Pivko Ljudevit je izjavil, da bi se krma za perutnino (Kraftfutter) po mnenju strokovnjakov lahko izdelovala doma in naj bi se izdelava poverila kakemu domačemu zavodu. 1) r. R oš Franjo je predlagal, naj Be za laski srez ustanovi plemenilna postaja za žrebce, da bi se tudi v tem srezu začeli kmetovalci bolj b; viti s konjerejo. Rajh Jakob je predlagal, naj se na kmetij skih zavodih napravijo silosi, da »e njih prat tična vrednost preizkusi, ker kmetovalec takega poizkusa ne zmore. Steblovnik Martin je prosil, naj »e omo goči izvoz ovc iz Gornjegrajskega sreza. Badnik Valentin je vprašal, ali se bodo »i-mendolski biki še premovali. Predlagal je, naj »e, saj v kolikor »e tiče ljubljanskega »reza, uvaja pinegavska, ne pa montafonska pasma. Na to vprašanje je odgovoril načelnik inž. Podgornik, da sc bo »imendolska pasma li-cencovala še tako dolgo, dokler nc bo v zadostni meri uvedena odgovarjajoča pasma. R a ra o v ž Jakob je prosil za uvoz plemenskih telic za poživljenje krvi v kočevskem kraju. Nato je pomočnik dr. Pirkmajer pojasnil, da sc premovanje živine ni moglo vršiti normalno zaradi ukinitve okrajnih zastopov in okraj-nih blagajn. Mnogi okraji pa tudi niso poskrbeli za primerno kritje teh izdatkov. Do konca leta 1930 pa so vsi dolgovani zneski že izplačani. Za bodoče je »reskim kmetijskim odborom zasigu-rano, da bodo te zneske pravočasno izplačevali. Novoustanovljeni sreski kmetijski odbori so »c žc oživotvorili, nekateri pa še ne funkcijonirajo. S posebno odredbo je preskrbljeno, da bodo ti odbori dobili potrebna sredstva na razpolago od občin. Glede gnojničnih jam Be je moral način podeljevanja podpor preurediti, ker se je po prejšnjem načrtu preveč potrošilo za razne postranske stroške. Sedaj pa je podeljevanje podpor v te svrhe že urejeno » posebnim pravilnikom, ki popolnoma odgovarja. Več kot 50% prispevek za cemcnt se ne bo mogel dovoliti. Dovoz cementa mora pač prevzeti kmetovalec nase. Po petminutnem odmoru 8e je nadaljevala razprava in sicer o izdatkih za vinarstvo. Robič Srečko je stavil predloge glede obnove vinogradov. Banska uprava naj izda uredbo glede izdaje samo izključno selekcijoniranih cepljenj banovinskim in privatnim trtnicam. V banovinskih trtnicah naj se prične * gojitvijo primernih trt za namizno grozdje. Govornik je prosil, naj banska uprava izdatno podpira vinarske zadruge in naj posreduje pri osrednji vladi, da prizna izvozno premijo že pri količini izvoženega vina od 9 bi naprej ter naj dovoli domačim kupcem našega vina zatrošarinjenjo Sele tedaj, ko ga nastavi za konsum. Dalje je prosil, naj banovinska uprava posreduje pri osrednji vladi, da se ozira pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom na naš izvoz vina. Važuo je to zlasti zaradi tega, ker stojimo tik pred sklepanjem trgovinske pogodbe 8 Češkoslovaško republiko. Skupna trošarina na vino naj ne presega 2 Din od litra. Šerbinek Ivan je predlagal, naj banska uprava podeljuje podpore za precepljenje šmarnice in naj podpira akcijo, da se eventuelno v krajih, kjer se je gojila šmarnica, zasade sadovnjaki in naj se v to svrho da na razpolago brezplačno cepljenje. Pri tehtanju vin naj se obvezno uporablja le klosterneuburška tehtnica. Pleiter Joško je perdlagal, naj se stopi v stik s centralno vlado, da se uvozna carina na modro galico odpravi ali pa zniža in to predvsem v mesecih maj, junij in julij. Kmetijska družba naj ima v zalogi vedno en do dve vagona modre galice. Lipej Franc, ki se je pridružil predgovorniku, je predlagal, naj se, ako se že ne more doseči ukinitev carine na modro galico sploh, to doseže vsaj za ta leta, ko je kriza v vinogradništvu tako velika. Košir Anton prosi, naj se določi trsni sorti-ment po okrajih. Ramovž Jakob se je zahvalil za naklonjenost in podporo, ki jo je prejemal dosedaj kletarski tečaj v kočevskem srezu od strani banske u-prave ter je priporočal, naj se ta tečaj spremeni v kletarsko šolo. Dr. Obersnel Maks je priporočal previdnost pri predlogih glede odprave zaščitnih carin. Odprava zaščitne carine je vedno dvorezen nož. Glede odprave carine na galico se je pokazalo, da so cene modre galice znatno poskočile in da se doma ni producirala galica. Dr. Sajovic Ivan se je pridružil predlogu g. Ramovša in priporočal banski upravi zlasti občini Banjaloka in Fara, kjer je ljudstvo v največji bedi. Rajh Jakob je predlagal, naj se postavka pri poz. 7 zviša na Din 200.000 in to s posebnim ozirom na stanje ljutomerskih goric. Lipej Fran je izjavil, da država ni popolnoma ukinila carine na modro galico, temveč jo je samo znižala za 50%. Ne boji se posledic, ki bi nastale zaradi eventuelne ukinitve carine na modro galico, ker je inozemska konkurenca tako velika, da se ni bati, da bi v tem primeru cena poskočila. Vsaj za letošnje leto naj skuša banska uprava doseči prost uvoz modre galice. Kurent Alojz je opozoril, da je tudi v Posavju in sicer ob Savi proti Brežicam ogromen kompleks vrb in je predlagal, naj bi se tam otvoril kletarski tečaj. Ker pa spada svet, na katerem so vrbe, državni upravi, bi bilo poprej stopiti v stik s to upravo glede načina dobave Veršič Ivan je govoril o razmerah v Hale .ah ter predlagal, naj se oproste vsake trošarine na vino vsaj najrevnejši in to v primeru, ako se zamenjava vino za življenjske potrebščine. Čižek Alojz je priporočal pri obnovi vinogradov saditev take vrste trt, ki so sposobne za namizno grozdje. Sploh naj se ^gojitvi namiz. nega grozdja posveti posebna pažnja. _ Gajšek Florjan je predlagal, naj se trošarina na vino ne pobira, ako množina kupljenega vina ne presega 50 litrov. Uvede naj se obvezna prijava žganjekuhe tudi od strani kmetov, da se prepreči tihotapstvo z žganjem. Dr. Pivko Ljudevit je predlagal, naj se odpravi trošarina na vino, ki ga prejemajo pre-vžitkarji. Šerbinek Ivan se pridruži izvajanjem člana g. Gajška. Nato je pomočnik bana dr. Pirkmajer izjavil med drugim naslednje: Vsi predlogi, ki so se iznesli v cilju, da se odpomore vinski krizi, so hvalevredni. Skrbi naj se za sortiinent grozdja, ker se bo s tem povzdignila prodaja. Banska uprava je že u-vedla trsni sortiment v svojih . trsnicah. Tudi 1’lede pospeševanja prodaje grozdja, kjer so Uonsumna središča, je bila izdana posebna o-krožnica. V tej okrožnici se priporoča, naj se v legah, ki za vinograde niso primerne, zasadi zgodno sadje in naj se izkoristi sploh vsak prostor najbolj ekonomično in uspešno. Zato se tudi priporoča v tej okrožnici zasaditev orehov, kojih gojitev se je izkazala kot dobička-nosna. Glede oprostitve vina od državne trošarine za revne kraje, kjer gre za izmenjavo za žito, bo stavljen predlog finančnemu ministrstvu. Težkoča je le v tem, da se ne najde pravih kavtel, da se ta olajšava ne bi izigravala. Glede oprostitve prevžitkarjev bo banska upravar našla pota, da se tozadevni želji, kar se tiče banovinske trošarine, po možnosti ugodi. Vrbogojstvo se v splošnem dobro razvija, posebno v Ptuju, v drugih krajih pa manj (Radovljica). Zato se proučuje rešitev v tem zmi-slu, da bi se pletarski tečaj iz Radovljice prenesel kam drugam, eventuelno v Posavje. Dr. Obersnel Maks je nato prečital odlomek referata tajnika zbornice z TOI v Ljubljani Mohoriča Ivana na kongresu industrijalcev Novem Sadu, iz katerega je razvidno, da je bila uvozna carina, na modro galico leta 1927 res ukinjena, da je pa to imelo za posledico porast cene modre galice. Pri razpravi o sadjarstvu in vrtnarstva e Robič Srečko izjavil, da se je pokazalo, da letošnji izvoz sadja ni bil prav organiziran. Odredi naj se za obiranje sadja gotov čas, prepove naj se nereelnim kupcem kupčija 8 sadjem in banska uprava naj nadzoruje izvoz sadja po svojih organih. Banovinske drevesnice naj se pomnožijo. Za zatiranje škodljivcev naj da banovina sredstva na razpolago po znižani ceni, če se zatiranje ne more še zaenkrat obligatorno uvesti. Benko Josip je predlagal, naj se podpore iz joz. 1 in 6 delijo v prvi vrsti prebivalcem rekmurja, ki so utrpeli leta 1928 veliko elementarno škodo in zato naj se jim tudi drevesa oddajo po primerno nizki ceni. Opozori naj se tudi učiteljstvo, da posveti gojitvi drevesnic posebno pažnjo. Leibinger Hinko je predlagal, naj se v litijskem srezu 8 pomočjo bansko uprave ustanovi za občini Moravče in Primskovo drevesnica za breskve in marelice. Babnik Valentin je predlagal, naj se polovica zneska v poz. 5 uporabi za zatiranje voluharjev. Načelnik inž. Podgornik je pojasnil, da se te podpore dajejo za gojitev povrtnine, pred vsem v okolici mest in letovišč. Gajšek Florijan je predlagal, naj se za srez Šmarje ustanovi drevesnica in trsnica, na kar mu g. pomočnik dr. Pirkmajer odgovori, da se namerava ustanoviti drevesnica v Rogaški Slatini. Čižek Alojz je izjavil, da Je izkuSnJa dokazala, da je treba preurediti vse dosedanje kmetijsko gospodarstvo. Posebno pozornost naj se posveti sadjarstvu. Govornik je nato opozoril na potrebo drevesnice v slovenjgraškem srezu. Šerbinek Ivan je priporočal praktičen in primeren način ureditve oddaje trsnega in sadnega materijala na banovinskih trsnicah in drevesnicah. Načelnik inž. Podgornik je pojasnil, da je primerno ukrenjeno, da bodo pri tem tudi mali posestniki prišli na svoj račun. Uvedlo se bo razglašanje o oddaji. Košir Anton je podčrtaval potrebo ustanovitve drevesnice v konjiškem srezu. Mihelčič Alojz priporoča, naj banska uprava podpira tiste drevesnice, ki bodo oddajale drevesa v domačem kraju. Lipej Fran je predlagal, naj se šolskim vodstvom in krajevnim šolskim svetom naroči, da strogo pazijo na to, da se vzreja na šolskih vrtovih ne samo sadje in naj se ne izkoriščajo v privatne namene učiteljstva. Ban dr. Marušič je z zavodovoljstvom ugotovil zanimanje, s katerim obravnavajo člani banskega sveta to vprašanje. Napake, ki so Be dogajale pri sadjarstvu, je treba seveda odpraviti. Posebna pažnja se mora posvetiti sortimentu sadnega drevja. Banska uprava se zaveda eminentne važnosti sadjarske panoge za Dravsko banovino. S svojim delovanjem hoče dati pobudo v tem vprašanju. Treba pa je sodelovanje naroda samega. Zlasti velja to pri pokončevanju sadnih škodljivcev, ki se da uspešno izvesti le s solidarnim sodelovanjem najširših krogov. Šolski vrtovi morajo vzgajati sadna drevesa in se bo šolskim vodstvom naročilo, da norajo šolski vrtovi brezpogojno služiti koristim prebivalstva, ne pa učiteljstva samega. Stavil bo predlog na ministrstvo prosvete, da se učiteljstvo tako porazdeli po posameznih šolah, da bo po možnosti na vsaki šoli po en učitelj, ki se razume na sadjarstvo. G. ban je poudarjal, da bomo le potom kvalitetnega vzgajanja sadnih in poljskih pridelkov lahko prišli do konkurence na svetovnem trgu. Pri razpravi o zadružništvu in kmetijskih organizacijah je prosil Robič Srečko glede ustanavljanja živinorejskih zadrug in društev, naj banska u-prava izda enotna pravila, ki so prilagodena živinorejskemu in zadružnemu zakonu, dalje naj izda potrebne tiskovine in knjige, ki naj se dajo na razpolago brezplačno zadrugam in društvom. Steblovnik Martin je pogrešal podrobnega izkaza, katerim zadrugam in društvom se bodo dajale podpore. Opozoril je bansko upravo zlasti na sadjarsko društvo, •erednjo štajersko vinarsko zadrugo, osrednjo štajersko sadjarsko zadrugo v Mariboru in Zadružno zvezo v Celju, ki so vse potrebne podpore. Opozoril je na važnost sanacije posojilnice v Gornji Rad- g°Ban dr. Marušič je pojasnil, da bo podpore za sanacijo mišljene kot ponavljajoče. Vsekakor bodo te podpore deležne Zadružna zveza v Celju in Posojilnica v Gornji Radgoni. Lipej Fran je priporočal, naj se 8 primerno podporo obnovi živinorejska zadruga v Brežicah. Senčar Matej je prosil, naj se upošteva vloga vinarske in sadjarske zadruge v ptuju. Rajh Jakob je priporočal, naj se upošteva pri podporah tudi ljutomerska vinarska zadruga in izvozna vinarska zadruga, katere člani so postale vse vinarske zadruge v banovini. Veršič Ivan- je priporočal pomoč vinarski in sadjarski zadrugi v Ptuju tudi iz nacijonalnih Štercin Ivan je podčrtaval važnost mlekarskih zadrug. Ramovš Jakob je prosil bansko upravo, naj gre zadružnim zvezam pri njihovem revizijskem delu kolikor mogoče na roko. Revizije naj bi se vršile bolj pogostoma. Babnik Valentin je prosil pojasnila glede skupiiega strokovnega glasila, nakar je načelnik inž. Podgornik pojasnil, da so v skupnem strokovnem listu združena sledeča glasila: »Kmetovalec«:, »Naše Gorice« in »Konjereje«. Druga društva so odklonila svoj pristop.»Kine-tovalec« no bo samo povečan, temveč tudi dobro redigiran. Ako ne bo dosegel števila članov 25.000, bo njegovo izdajanje podpirala banska uprava. Babnik Valentin je priporočal primeren prispevek za »Sadjarja«. Košir Anton je prosil za podporo živinorejski zadrugi v Konjicah. Nato je ban dr. Marušič izjavil, da je naloga banovine, da pomaga kolikor more zadružništvu, da vzbuja zadrugarsko zavest in da vzgaja strokovno izobražen zadrugarski naraščaj. Posebno pozornost se bo moralo posvetiti produktivnemu zadružništvu, ki ima nalogo, da izboljša produkcijo. Za vse to je potrebna podrobna propaganda. Naprosil je vse člane banskega sveta, da ravno v tem vprašanju posvetijo tudi doma svojo.posebno pažnjo. Tudi učitelji bodo dobili nalog, da se posvetijo temu v.prašanju. Banska uprava se caveda nalog, ki j>h ima napram malemu kmetu in to nalogo Trši ravno potom podpiranja zadružništva. Končno še pripominja, da so se dale revizijskim zvezam potrebne podpore, da morejo vršiti svojo nalogo. Nato je bila dopoldanska seja zaključena. Kmetijske in kmetijsko nadaljevalne šole. Ljubljana, 22. januarja. AA. V nadaljevanju debate po proračunu kmetijskega oddelka je dr. Obersnel Maks prosil .pojasnila glede Števila gojencev na kmetijskih in •kmetijsk-o-gospodd-nj-akih šolah, glede frekvence In ekonomije. Prepeluh Albin je izvajal, da prevladuje v banovini srednja in mala posest. Govornik je prosil, da se upošteva mali človek pri zadružništvu, zlasti pri delavskem zadružništvu. Opozoril je na razliko dotacije za vinarsko Mo v Mariboru in za kmetijsko šolo na Grmu. Glede poslednje je razširjeno med ljudstvom mnenje, «« mo več gosposko gospodari. Velika se mu zdii tudi dotacija za Ponoviče. Načelnik Podgornik je pojasnil ustroj kmetijskih šol, število gojencev in uspehe, kakor tudi ustroj ekonomij na posameznih šolah. Prepeluh Albin je izjavil, da ga izvajanja načelnika kmetijskega oddelka, v kolikor se tičejo ■velikih dotacij, niso mogla prepričati. Ban dr. Marušič je izjavil, da šola kot taika eicer ne bi mogla bita rentabilna, vidijo pa se gotove diskrepanee med stroški za ekonomijo in med dohodki, kakor tudi gotove diispropoir-cije med dotacijami posameznih zavodov. Te napake se bodo v prihodnjem letu popravile s """V da ae bodo .postavile Sisto na gospodarski vidik, in tudii knjigovodstvo se bo temu primemo preuredilo. Prepeluh Albin je vzel izjavo g. bana na znanje. Rajh Jakob je pripomnil, da se opaža, da se pri sadjarski in vinarski šoli v Mariboru gospodari nestrofkovmjaški. Pogreša se tudi gotova intenzivnost pri poljedelstvu in živinoreji. Ustroj Sole naj se spremeni in naj se pouku o živinoreji in kmetijstvu posveti večja pozornost. Štrcin Ivan izjavlja, da se iz predloženih proračunov teh podjetij vidi, da dela kmet' z izgubo, in zato naj se tudi kmet upošteva pri dajatvah. Lebinger Hinko je pripomnil, da je prevelika razlika na teli šolali za stroške ekonomije. Načelnik inž. Podgornik pripominja, da se bodo mogli dati na razpolago potrebni podatki Sele prihodnje leto, ko se bo izkazalo preurejeno knjigovodstvo. gledališče Trije vaški svetniki Po premijeri. Kmečko šalo »Trije vaški svetniki«, ki sta jo družno spisala M. Real in M. Ferner in ki jo je v kleno slovensko govorico prestavil Cesar, je lahka, vesela igra, ki s preprostimi, pa spretno napletenimi konflikti razgrinja bele in črne strani tistega sveta v človeku, ki se mu tudi na kmetih reče »morata«. Trije vaški veljaki — vsem na čelu župan —, odborniki društva za povzdigo čednosti, 60 v ospredju dogajanja: njihov odbor naj bi pod ostrim očesom novega župnika do dna razčistil neko staro zadevo, nekakšen greh, ki se je pred dvajsetimi leti izlegel v dolini — in moj Bog, vsi trije časti vredni funkcijonarji so si kili enkrat zdavnaj malo prste osmodili nad to rečjo. Iz te zagate se pletajo veseli konflikti in presenetljiva srečanja, nad katerimi padajo ljudje na odru napol v nezavest, v ozadja pa se narahlo Vežeta dva para ljubezni, ki se vsak zase nazadnje srečno najdeta. Snov te komedije nekajkrat — oddaleč spominja na Cankarjevo »Pohujšanje« ■— greh pred dvajsetimi leti, društvo lepih čednosti — in zelo zanimivo bi bilo izvedeti, od-kv J se je pripetila ta analogija. »Trije vaški svetniki« so seveda ostali v mejah precej preproste, ljudske literature, vsi trije svetniki in vse, kar se i njimi in okrog njih zgodi, je samo lahka realistična komedija; a v delu samem je toliko zdravega jedra in toliko tipične resnice, da Ba bo ■ veseljem gledal tudi vsakdo, ki hodi v gledališke zavoljo umetnosti, mimo tega pa bo Čižek Alojiij je opozoril na to, da se mora upoštevati, kaj let v zasebni hiši, ki nikakor ne odgovarja higijenski..i načelom, zato je tamošnji šolski upravitelj pričel v zvezi s krajnim šolskim odborom in ostalimi vaščani akcijo za gradnjo nove šole, kjer naj bi se vršilo vse prosvetno delovanje. Odbor se ni strašil premostiti velikih finančnih ovir, marveč se je ramo ob rami složno oprijel dela in začel graditi moderno osnovno šolo, ki bo odgovarjala v smislu členov zakona o narodnih šolah. Ker šteje šolska občina komaj 39 šoloobveznih otrok, je omenjena stavba zidana za enorazrednico, ki bo imela veliko, dovolj svetlo in zračno učilnico; spodaj pa so prostori za gospodinjski tečaj z vsemi modernimi napravami. Šola Je visokopritlič-na stavba, ki ima prostorno štirisobno stanovanje za šolskega upravitelja in kuhinjo. Poleg šole stoji obsežen vrt, ki stane 80.000 Din. Stavba je na grobo že dokončana ter bo stala 292.000 Din. Stroški, ki so predvideni v proračunu, bo krila gorjuška šolska občina. Gradnja šolskega poslopja bi stala še veliko več, če ne bi tamošnji šolski upravitelj g. Franc Flajs smotreno organiziral splošni kuluk občanov, kateremu se je radevolje odzvala vsa občina. Z delom so pričeli lansko leto v veliki noči ter se predvideva, da bo končno gotova še pred zaključkom šolskega leta. Delo vodi gradbena vsak zase postavila zelo dognana, krepko izražena tipa, posebno -eadnji, ki ga skoraj nikoli nimamo prilike videti v izrazitejši vlogi, je nadvse presenetil. Sijajna v maski in igri je bila potovka Gabrijelčif.ex'a, nič manj dobra ni bila Rakarjeva. Župnika je uspelo, morda za las pre-patetieno podal Kaukler, diskreten zdravnik je bil Potokar, z deklo .se je uveljavila Poranova. Bil je smeha in aplavza poln večer. Fri, REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. url zvečer. Petek, 23. januarja: »MercadeU. Red D. Sobota, 24. januarja: »Trije vaški svetniki«. Izv. Nedelja, 25. januarja: ob 15. uri: »Princezka in pastirček«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »Gosjm ministrica«;. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. januarja: »Razbojniki«. Red A. Opera. Petek, 23. januarja: Zaprto. Sobota, 24. jan.: »Madame Buttertly. Red E. Nedelja, 25. januarja: ob 15. uri: »Nina nana, punčka moja«; Figurine. Liudska nredstava po izredno znižanih oenah. Izv. — Ob 20. uri: »Cosi fan tutte«. Gostovanje Julija Betetta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 26. januarja: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU Petek, 28. januarja . Zaprto. Sobot«, 24. januarja ob 20. uri: »Duh zemlje«, *b. A. Kuponi. Zadnjič. Remarque-ov roman »Na zapadu nič novega« je bila lansko leto najboj čitana luijiga na svetu. Še večjo senzacijo pa je vzbudil naj-uovejši Remarqueov roman »POT NAZAJ« ki prične v nedeljo izhajati v »JUGOSLOVANU«:, preveden iz rokopisa, ker v knjigi sploh še ni izšel v nobenem jezika. Če hočete spoznati najmodernejši in naj-zanimivejši roman, potem se naročite že danes na »Jugoslovana«, da prejmete vse podlistke romana v redu! tvrdka Ogrin iz Bohinjske Bistrice, ki je izvršila stavbo nad vse zadovoljivo. Majhna gorjuška občina naj bo s svojim in neomahljivim delom na polju prosvete vsem drugim v vzor. G. Francu Flajsu ter ostalim odločilnim faktorjem pri krajnem šolskem odboru je na njihovi odlični kulturni poti samo čestitati. Znamenito je dejstvo, da leži vas GorjušeS 1000 metrov nad morjem, torej je poleg vasi Koprivnika najvišja ležeča vas na Gorenjskem, ki bo imela novo moderno, duhu časa odgovarjajočo osnovno šolo. Bratok. Pismo iz obsotfelskih krajev Eno najbolj perečih gospodarskih problemov naših precej revnih vinorodnih krajev je izboljšanje prometnih zve* — in to v glavnem občinskih cest. Nismo samo od žel. proge močno oddaljeni (okoli 20 km), tudi vse nase obč. ceste, katere gravitirajo na ban. cesto, so v skrajno zanemarjenem stanju. V takem položaju mora kmet plačati za prevoz prodanega blaga po teh cesta 4—6 km daljave več, kakor potem po banski cesti do 40 km daljave. Koliko se pa n. pr. sadju, katero je eno najglavnejših dohodkov tukajšnjega ljudstva, pri prevozu poškoduje in uniči? Kmet ima pri teh ogromnih režijskih stroških in izredno nizkih prodajnih cenah kmetijskih pridelkov le malenkosten izkupiček, zato pada plačila zmožnost ljudstva od leta do leta, dolgovi pa rastejo. Vsekakor je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da temu zlu odpomorejo — in pri tem bo zboljšanje prometnih zvez igralo glavno vlogo. Kakor se sliši, je vzela kraljevska banska uprava v pretres temeljito popravilo že obstoječe občinske ceste Imeno—Virštanj—Loka, ozir. Lesično. Sicer pravi nekdo z dopisom v Jugoslovanu z dne 11. t. m. iz Podčetrtka, da je zboljšanje na- i ccs* nenujno, vendar sc nam zdi ta trditev neumestna. Gotovo je preložitev klanca na banski cesti v Srebrniku nujna — najmanje tako nujno pa je tudi zboljšanje osobito glavnejšili občinskih cest, katere n. pr. tečejo po ozemlju večjih občin in služijo za glavni promet večjih občin. Same tc občine so v splošnem gospodarsko prešibke, da bi brez tuje pomoči redno vzdrževale tako veliko cestno omrežje. Tržne cene v Ljubljani Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani je sklenilo, da veljajo od 15, do 31. t. m. naslednje cene: Govedina V mesnicah po mestu I. vrste 16 do 20 Din, II. vrste 14 do 18 Din. Na trgu 1 kg govejega mesa I. vrste 16 do 20 Din, II. vrste 14 do 1« Din, III. vrste 10 do 12 Din. T elelina 1 kg telečjega mesa I. vrste 23 Din, II. vrste 18 Din. Svinjina 1 kg prašičjega mesa I. vrste 20 do 23 Din, II. vrste 16 do 18 Din, 1 kg slanine trebušne 14 Din, 1 kg slanine ribe in sala 16 do 17 Din, 1 kg slanine mešane 16 Din, 1 kg slanine na debelo 15 Din, 1 kg masti 17 do 18 Din, 1 kg prekajenega mesa I. vrste 28 Din, II. vrste 20 do 22 Din. Drobnica I kg koštrunovega 14 do 15 Din, 1 kg jagnjetine 18 do 20 Din. J Konjsko meso II kg konjskega mesa I. vrste 8 Din, II. vrste 6 Din. Perutnina Piščanec večji 20 do 40 Din, kokoš 25 do 40 Petelin 20 do 35 Din, manjši zajec 8 do 10 Din, večji 12 do 20 Din. Ribe 1 kg karpa 25 do 30 Din, 1 kg ščuke 30 do 35 Din, 1 kg sulca 50 Din, 1 kg mrene 15 do 20 Din, 1 kg klina 20 Din. Mleko, maslo, jajca, sir 1 liter mleka 2 50 do 3 Din, 1 kg surovega masla 25 do 28 Din, 1 kg čajnega masla 36 do 44 Din, 1 kg masla 36 do 40 Din, 1 kg bohinjskega sira 24 do 28 Din, jajca po 125 do 1'50 dinarjev. Sadje 1 kg luksuznih jabolk 12 Din, 1 kg jabolk 1. vrste 10 Din, II. vrste 8 Din in III. vrste 5 do 6 Din. Kurivo 50 kg premoga 30 Din, 1 tona premoga 460 Din, m* trdih drv 140 do 150 Din, mehkih 70 Din. Zelenjava 1 kg kislega zelja 2 50 Din, 1 kg čebule I SO do 2 Din, 1 kg krompirja 1 Din, 1 kg rep« 0'75 do 1 Din. Zdaj mora Vera v paviljon in tam prodajati. Tam bo stala, pa če jo moram za lase tja zavleči.« »Torej si zmožen celo svojo ženo za lase vleči?« Rekla je to s tihim glasom. Tudi ona se ga je bala, ker je vedela, kako je nasilen. »Samosilnik!« je dejala zase, ko se je okrenila in odšla v sobo za kadilce. Uro pozneje je Nadina pozvala k sebi svakinjo in ji rekla brez ovinkov: »Cujte, Vera, vem, kaj imata s Sergijem, in jaz vam dajem popolnoma prav. Vendar pa je zdaj prepozno izpreminjati spored. Tudi veste, kako trmast je Sergij. Izognite se nepotrebnim neljubim na stopom, draga svakinja, zakaj pri tem bi imeli samo gledalci svojo zabavo. Odnehajte, vkljub temu da je pravir« na vaši strani. Končno zadene sramota le njega, ne vas!* Vera jo je potrpežljivo poslušala. »Priznavam,« je rekla nato, »da bi bila morala poprej poizvedeti, katere osebe se udeleže bazarja, vendar pa ne morem te žalitve kar tako vzeti, sicer bi ne bila niti za las boljša od one ženske. Ne govorimo več o tem, ker nima zmisla. Če ne izgine njeno ime s paviljona, tedaj se ne ganem od tu.« »Drago dete,« je vzkliknila gospa Nalagina, »nimate P*jma, kako strašen je Sergij, če se razjezi. Bog varuj, da bi ga hotela opravičevati. Toda jaz sem starejša ol vas in vem, da je v takih primerih slabo za ženo, če neče odnehati. V prvem hipu utegnete imeti naklonjenost družbe na svoji strani, toda pozneje se obrnejo vsi od vas. Svet ne zahteva od žene čednosti in ljubezni Gri zelde, ampak potrpežljivost. Vera je ponosno dvignila glavo. >Pri tem ostanem, kar sem rekla,« je odgovorila. Gospa Nalagina je vzdihnila. »Tedaj bo vojna,« jo rekla, ko se je s skrbečim obličjem podala v svoje sobe. Naslednji dan je bilo toplo in jasno. Vera je po svoji navadi zgodaj vstala ter se izprehajala z Lorisom po vrtu. Ni se bala, njen sklep je bil storjen. »Kaj pa mi more?« je pomislila. »Več kakor umoriti me ne more. Clan rodbine Herbertovih se ne pusti žaliti.« Hodila je po tratah in skozi rožne grme do mesta, odkoder je bil razgled na vse obrežje od Ilonfleurja do Calvadosa. Tu je bila terasa podobna trdnjavskemu nasipu, pod katerim so se globoko spodaj zaletavali valovi. Sedla je na železno klop. Bila je šele deveta ura, ob kateri je v Fe-licitč še vse spalo. Hkratu ji je padel k nogam kamen, na katerem je bilo privezano pismo. Na ovoju je bilo zapisano njeno ime z nepoznano pisavo. Odprla je pismo, ki ji je padlo z neba kakor meteor. Kratke vrstice na papirju so se glasile: »Gospodična Noisette je že sinoči odpotovala v Pariz. Kneginja Zurova se more brez skrbi udeležiti dobrodelne prireditve, kar ji poroča neznanec, ki ji dobro želi.« Vera je ostrmela. Čigavo je bilo pismo? Morda ga je igralka sama napisala? Nagnila se je preko sivega kamnitega obzidja ter iskala z očmi po obrežju. Neki ribič je na vso moč veslal od brega. Poklicala ga je, toda oni je ni slišal ali je ni hotel slišati. V obličje pa ga ni mogla videti, ker je bil sklonjen nad vesli. »Kdo vendar mi je poslal to pismo?« je pomislila. Ni bila posebno zadovoljna s tako rešitvijo zadeve, ker se je prav za prav veselila, da bo prizadjala Zurovu tak udarec vpričo javnosti. Tako ogorčena je bila nad jarmom, ki ga je nosila. »Ce je res, potem je škoda,« je rekla in sumljivo ogledovala papir. Bila je nevoljna, ker se ej nekdo drznil vtikati se v njene zadeve, raztrgala je pismo in ga vrgla v morje. V gradu so prej vstali kakor je bilo po navadi in to zaradi veselice. Makiza pl. Sonnaz je bila že v svojem pestrem, z zlatom obšitim flamskem kostimu. Govorila je in se smejala, gubančila čelo in ugovarjala Zurov je stal za njo in temno gledal. Ko se je Vera približala, ji je markiza že od daleč zaklicala: »Pomislite, kneginja, v paviljonu, ki je vašemu nasproti, pride druga oseba. Noisette je bila odpoklicana v Pariz in je takoj odpotovala.« »Tako?« je vprašala Vera ravnodušno, medtem ko je Zurov še bolj namrščil obrvi, ker se je zavedal poraza. »Komu boste zdaj poverili paviljon?« Markiza je zmignila z rameni. »To bo oskrbel odbor v Trouvillu. Ni bilo časa za posvetovanje.« Vera je tiho vprašala svakinjo: »Ali je to resnica? Ni morda kaka past?« >^es ie’ hvala Bogu,« je odgovorila gospa Nalagina. »Videla sem brzojavko njenega ravnatelja, s katero jo poživlja, naj pride, ker jo nujno potrebuje za neko vlogo. Pravili so mi, da je bila vsa iz sebe. Toda nič ni pomagalo, morala je oditi.« V tem hipu so prinesli markizi pl. Sonnaz neko pismo. Ko ga je prebrala, je poskočila od veselja. Pismo je poslal neki član slavnostnega odbora. »Corrčze je v Trouvillu! je vzkliknila. »Nadomestovati hočem Noisetto. Reveži, veselite se!« pa dijakom ni bilo j dolgo ugibali, kako Angleški prestolonaslednik na kraju železniške nesreče. Angleški prestolonaslednik potuje sedaj v južno Ameriko. Med železniško vožnjo 1* Pariza do mesta Santander (v Španiji) pa je nekje na progi skočil iz tira vlak, ki je vozil pred vlakom, s katerim se je peljal prestolonaslednik. Slika nam kaže prestolonaslednika (v visoki kučmi) na kraju nesreče. Japonski ministrski predsednik Hamaguči. Predsednik japonske vlade Hamaguči, na katerega je nedavno mlad napadalec oddal več strelov in ga težko ranil, bo kmalu okreval. Na sredini slike stoji njegova soproga, na desni in na levi pa njegova dva zdravnika. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 28. Za tiskamo odgovarja Otmar MihAlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani Umetno zlate spod šef-zdravnili« silno nevaren tihotapec, ki prodaja ljudem skrivaj mamljiva sredstva. Dognali so tudi, da je ukradel 1. 1913. iz ekspresnega vlaka 70 kilogramov zlata; to je bilo mogoče le, ker je nastopal kot železniški nadzornik. Namesto zlata je pa vrečičo. napolnil s premogom. Nevarni lopov govori gladko 9 jezikov. Sokolstvo Seja uprave saveza SKJ Dne 8. februarja t. I. bo v Beogradu v savestnih prostorih ob 9. dop. seja uprave Saveza SKJ. Dnevni red bo v smislu čl. 18 statuta o organizaciji in poslovanju Saveza SKJ. Razpravljali in sklepali bodo na podlagi poročil in predlogov, katere bodo podali referenti načelništva, prosvetnega odbora in posameznih odsekov ter na podlagi predlogov žup (točka 14). Predlog žup morajo biti predloženi izvršilnemu odboru SKJ do 1. februarja t. I. z označbo »Predlog župe.... za sejo uprave Saveza SKJ«. Predlogi, ki bodo došli po tem terminu, se ne bodo upoštevali. Pri teh predlogih naj se ozira na točki 15 in 16 rlena 18. statuta SKJ. Na sejo se pozivajo vsi elani in clamcc m njih namestniki, od revizor* jev pa samo oni brat, ki ga določi revizijski od-l)or, da na seji poroča. Vozne karte v smislu pravilnika o voznih olajšavah za potovanje v Beograd in nazaj bodo sprejeli vsi člani in članico pravočasno. Zaradi obsežnosti dnevnega reda se bo seja nadaljevala mogoče se drugi dan t. j. 9. februarja, zato naj si vsi bratje in sestre pro-skrbijo za ta dan potrebni dopust. Kdor pa fa kateregakoli vzroka seji ne more prisostvovati, naj se nemudoma pismeno opraviči savezni upra- vi. Z(’ o! Sokol v Dolenjskih Toplicah V nedeljo 18. t. m. se je vršil občni zbor tukajšnjega sokolskega društva ob prav častni udeležbi članstva in zastopnika novomeške sokolske župe br. Marinška. Posebno častno je bilo zastopano učiteljstvo domače in tudi okoliških šol, ki je včlanjeno v topliškem sokolskem društvu. Starosta Gregorc je otvoril občni zbor, ki je v svojem pozdravnem govoru omenjal važnost ustanovitve Sokola kraljevine Jugoslavije, ker je s to ustanovo podana možnost, da se Tyrševa ideja razširi v vse sloje in plasti jugoslovanskega naroda. Nazdravil je Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in starosti SKJ prestolonasledniku Petru. Nadalje je predlagal, da se pošlje savezni upravi in 1. podstarosti br. Gan-glu pismeni pozdrav. Po pozdravu župnega zastopnika br. Marinška je pozdravil mnogoštevilno zbrano članstvo. Spomnil se je tudi pred kratkim preminulega br. Julčeta Skrabarja. Po izvolitvi dveh overovateljev zapisnika je brat starosti prečital savezno poslanico, nakar so podali posamezni funkcijonarji svoja poročila. Iz posameznih poročil je razvidno, da je društvo v polni meri vršilo svojo sokolsko dolžnost, da so se vsi funkcljonarji kar največ trudili v članstvu vzgojiti pravi smisel Sokolskega delovanja Po blagajniškem poročilu in po poročilu revizorjev, ki so našli vse v polnem redu ter predlagali društveni upravi absolutorij, so bili v upravo predlagani: starosta br. Gregorc, podstarosta Ignacij Sitar, načelnik br. Tone Bučar, načelnica s. Šlibar-Škerlj Eva, prosvetar br. Zen Ivan, v odbor pa br. Ivan Osana, Stane Sitar, Martin Šlibar, Josip Lavrič, Ivan Sobar, Ivan Uhan, Alfred Janko, Franc Šegedin, [{ari Henigman in Jožica Fuksova. Soglasno so bili izvoljeni tudi namestniki in revizorji. Nato je povzel besedo br. Marinšek. Ker posebnih predlogov ni bilo, je starosta Gregorc zaključil občni zbor. Sovodenjski Sokol je prvo društveno upravo sestavil tako-le: starešina Marolt Karel, mesarski mojster v Sovod-njem; podstarešina Telban Lovro, trgovec v Podjelovem brdu; načelnik Rupnik Drago, zv. fin. kontrole; podnačelnik Eržen Franc, kmetski sin; prosvetar Tušar Janko, učitelj; namestnik Jugovič Tine, zv. fin. kontrole; tajnik Svoljšak Franjo; namestnik Šneler Peter; blagajnik Kacin Ivan, trgovka; namestnik Štrban Gašper, rudniški paznik; gospodar. Simčič Slavko, zv. fin. kontrole; namestnik Šifrer Janez, kmet; člani uprave: Frelih Franc, kmetski sin, Vidmar Ciril, gostilničar na Fužinah; namestnika Burnik Marija iz Hobovš in Tušar Zofija. Preglednik Nockbar Joško; nam. Debeljak Matija, fotograf; Eržen Joško, kmet in Jezeršek Janko, župan. Ustanovitev Sokola pri Sv. Jakobu ob Savi Sokolska ideja je v nedeljo dne 18. t. m. zopet slavila svojo zmago. V prijazni vasici Sv. Jakob ob Savi so se sestali v nedeljo domačini k posvetovanju za ustanovitev Sokola. V prvih popoldanskih urah so se pripeljali z avtobusom vrli Sokoli s Polja z župnim podstarostom br. M. Krapežem in starostom Sokola v Polju br. inž. Uešom, da prisostvujejo pripravam gledo ustanovitve Sokola. V salonu gostilne brata Počnikarja se je zbralo lepo število domačinov. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora šolski upravitelj brat Poje, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti brata Krapeža io številno članstvo iz Polja. V kratkih besedah je pojasnil zborovalcem namen sestanka, nakar je povzel besedo brat M. Krapež, ki je v lepem govoru pojasnil položaj Sokolstva, njegove naloge in cilje, zlasti pa povdarjal njegov vzgojni pomen v telovadnici. Bodril je domačine, da se z vso ljubeznijo oklenejo svojega Sokola in z vztrajnim delom pokažejo smisel za veliko Tyr-ševo idejo. Govor brata Krapeža je bil z odobravanjem sprejet, nakar sta govorila v istem smislu brat inž. Reš in načelnik Sokola Polje brat Trošt. Končno se je soglasno izvolil odbor s predsednikom bratom Pečnikarjem, ki ima nalogo, da v treh do štirih tednih pripravi vse potrebno za definitivno ustanovno skupščino. Sokol Sv. Jakob ob Savi je do glavne skupščine samo odsek Sokola Polje. Želimo bratom pri Sv. Jakobu obilo uspehov. Zdravo! V Monakovem teče te dni razprava proti izdelovalcu »umetnega« zlata, nekemu Tauseu-du, ki je trdil in ki še tudi pred sodiščem trdi, da se mu je posrečilo najti način, kako se izdeluje pravo zlato iz manj žlahtnih kovin, n. pr. iz svinca, bakra, srebra ali celo iz železa. Obravnava v Monakovem je razdelila ljudi na dva velika tabora: eni pravijo, da je Tausend navaden slepar, ki zasluži najstrožjo kazen, drugi zopet pa menijo, da je mogoče le nekaj na -stvari, kajti mi živimo v dobi silnega razvoja kemije in zato ni izključeno, da se je Tausendu res posrečilo najti nekaj, kar se učenim strokovnjakom doslej še ni posrečilo. Zgodovina znanosti nam namreč pripoveduje, da so že marsikaj našli priprosti ljudje brez šol, kar šolski učenjaki niso mogli najti. Za Tausendov proces se danes zanima ves svet, ker je razprava že doslej doznala, da so se zanj in za njegovo iznajdbo zanimali že od vsega početka vseuč Mški profesorji, kemiki, in-dustrijci, končno pa tudi nemška državna u-prava in razna patriotična društva, ki so dajala Tausendu bogate podpore, samo da bi svojo najdbo izpo; Inil in tako rešil Nemčijo iz velike gospodarske stiske. Prvakov, kakor je Tausender, je bilo pa v vsaki dobi dovolj, ker so se vedno našli ljudje, ki so trdili, da znajo delati .lato, pa tudi ljudje, ki so takim trditvam verjeli. To sainoposebi še ne bi bilo nič čudnega, pač pa je zanimivo to, zakaj in kako so prišli ljudje do tega, da so takim trditvam tako radi verjeli. Že eden najslarejših grških modrijanov, Tales (640—550 pred Kristusom), je učil, da obstoji naš svet iz ene same snovi ali »pra-snovi«, ki se pa pojavlja v ra' iiih oblikah. Ta »prasnov« je bila po njegovem voda. Tales je učil tako: »Voda je začetek in temelj vsega; iz vode je vse nastalo in v vodo se vse vrača.« Ta nauk je bil torej že prav dobra podlaga za misel, da mora biti mogoče eno obliko »vode« vendar tudi izpremeniti v drugo obliko, če je »pra-snov« ena in ista. Učeni Anaksimen pa je trdil, da ni voda »prasnov«, ampak zrak, Heroklit pa je učil, da je »pra-snov« ogenj (toplota). Ti nauki so se dolgo držali, skozi do srednjega in tudi še do novega veka. Ni torej nič čudnega, da so ljudje vedno prihajali na misel, da je treba le najti neko sredstvo, s katerim se da ena oblika »pra-snovi« izpremeniti v drugo in vse stiske na svetu bo konec, ker bo vsak lahko imel, kar in kolikor bo hotel. To sred- stvo so imenovali »kamen modrosti« — imel tega kamena ni prav nihče, ime pa so mu le dali. Ta čudotvorni kamen so iskali razni učenjaki cel srednji vek. Že učeni Zoger Bacon, ki je živel v 13. stoletju, je pisal, »da bo našel sredstvo, 8 katerim se bo dala ena oblika izpreminjati v drugo.». Na »kamen modrosti« so verovali tudi Albertu* Magnus, Helvetius in celo učeni zdravnik in naravoslovec Teofrastus Bombastus Paracelsus. Drugi ljudje pa, ki te »čarovnije« niso verjeli, so imenovali one, ki so iskali »kamen modrosti« in pa zlato, »alkemiste« in so jih tudi kruto preganjali. Papež Ivan XXII. je proglasil alkemiste za »brezbožnike« in je izdal posebno o-krožnico proti njim. Tudi nekateri vladarji so se trudili, da bi zmanjšali velik vpliv »alke-mistov« na ljudi, dočim so jih zopet drugi prav radi sprejemali v svojo službo v upanju, da jim bodo z umetnim zlatom napolnili njihove vedno prazne državne blagajne. Alkemisti so se morali vsled pregnjanja družiti v tajnih družbah, če so hoteli imeti mir. V 17. stoletju pa so se pojavila že cela društva, ki so se pečala z alkemijo. Najbolj znana taka tajna družba je bil »red rožnatega križa«, ki ga je ustanovil neki Rosenkreuz. člani tega reda so imeli svoje posebne »akademije« in tajnik neke take akademije v Niirnbergu je bil baje veliki mislec Leibniz. Red je bil zelo razširjen po Nemčiji, Angliji in Franciji. Posebna družba alkemistov pa obstoji še dandanes v Parizu pod imenom »Societč hermetique«. Ta družba razpolaga s svojimi posebnimi delavnicami (laboratoriji). Francoski alkemisti so dobili največ moralne podpore za svoje delo od slavnega fizika in kemika Berthelota, ki je umrl 1. 1907. Ta učenjak je trdil že zdavnaj prej kakor so odkrili radij, »da ne more nihče trditi, da je pretvarjanje ene snovi v drugo nemogoče«. Med modernimi franc, alkemisti je najznamenitejši de Castellot. Najbolj pa so postali moderni alkemisti pogumni in ponosni po odkritju radija. Prvina »radij« namreč sama razpada in se sama pretvarja v prvino »helij« in s tem je možnost pretvorbe ene prvine v drugo res dokazana. Radij je torej nekak »kamen modrosti«. Po odkritju radija so se začeli kemiki zopet vračati k najstarejšemu nauku, da obstoji vse, kar obstoji, samo iz ene »pra-snovi« v raznih oblikah. Ta nauk pa je, kakor rečeno, silno ugoden za vzbujanje vere v ljudeh, da se da zlato res umetno narediti. Harald Reinl. Harald Reinl si je priboril pri velikih smučarskih tekmah v Garmisch-Partenkirchenu naslov svetovnega junaka v smučanju. Lepotičenje v stfarifi časih Na Nemškem so nedavno odkrili grob iz sta ro-rimske dobe, kjer so našli poleg ženskega okostnjaka tudi še škatljico, kjer so bila shranjena razna mazila za lepotičenje. Mazila so imela obliko tankih palčič. Pre iskava pa je dognala, da je glavna sestavina palčič mast. Da so se tudi stare Rimljanke lepotičile, to smo vedeli že davno, nismo pa vedeli, kakšna sredstva da so rabile. Kemična preiskava naj denega lepotila pa je pokazala, da je bilo nekdanje lepotilo sestavljeno iz istih snovi, ki jih najdemo tudi v modernih mazilih: svinec, cink, kalcij, baker, železo in pa precej organskih snovi. V omarici so našli tudi še orodje, s katerim je Rimljanka nastrgala s palčice toliko lepotila na ploščico, kolikor ga je rabila, potem pa je mazilo namazala na lice z malo lopatico. Kakor je torej videti, se nekdanji ženski svet ni prav nič razlikoval od današnjega: ženske so hotele in hočejo biti še danes lepe. »Kamni laži« Ime Efijaltovo bi bilo ostalo gotovo neznano poznim rodovom, če bi ne bil izdajalec, čegar »slava« je neminljiva. A tudi ime učenega profesorja Adama Behringerja v Wiirzburgu bi bilo ostalo neznano, če bi se ne bili ljudje nekdaj vsemu njegovemu početju silno smejali. To pa se je zgodilo tako-le; Mož je bil na svoje znanje silno ponosen, kar ni bilo posebno prav. Zato so fantje bi se nad njim maščevali. Takrat pa je bila ravno paleontologija (znanost o prazgodovinskih živalih), tista znanost, zaradi katere so se učeni profesorji najbolj prepirali. Tudi naš profesor se je z vso vnemo vrgel na to novo znanost in je začel po vsej okolici Wtirzburga marljivo stikati za okamenelimi rastlinami in živalimi in je o teh stvareh tudi mnogo pisal. To pa je bila njegova nesreča. Neki dijak je namreč uganil, da ne bi bilo prav nič težko nekaj takih »okamenin« ponarediti. Tega dijakom ni bilo treba dvakrat reči. Šli so in so si poiskali nekaj plošč loporja, v lopor pa so vdolbili najbolj čudovite ostanke predpotopnih živali. Vse to so zmešali skupaj s pristnimi okameninami in zakopali. Kaj pa, kjer so te zaklade skrili, so povedali služabniku gospoda profesorja pod največjo molčečnostjo. Ta pa seveda kljub svoji obljubi ni molčal in že naslednjega dne sta oba odšla na določeno mesto, kjer sta dvignila znanstveni zaklad. Tu je učeni gospod »odkril« silno zanimive stvari. Na nekem kamenu je bila naslikana zvezda -repatica z repom, na drugem zopet prečudne živali in celo ime samega Stvarnika je bilo zapisano na enem kamnu s hebrejskimi črkami. Da take stvari ne morejo biti okamenine, je Jasno, ampak učeni gospod profesor je vse to prezrl. 0 teh stvareh je gospod profesor napisal veliko »znanstveno« delo: »Lithographia Wirce-burgensis« v latinskem jeziku, kakor je bilo to takrat navada. Dijaki so se seveda smejali in 2 njimi vred ves svet; profesor pa je še vedno živel v veri, da je vse pristno, dokler ni naletel na kamen, kjer je bilo udolbeno njegovo ime Behringer! Njegova knjiga se še dobi v raznih knjižnicah, na vseučilišču v WUrzburgu pa še danes hranijo tiste kamne, ki so jih zlobni dijaki gospodu profesorju podtaknili, pod imenom »Kamni laži«. Pustolovec, ki govori 9 jezikov Pariška policija je nedavno prijela nevarnega pustolovca, 47-letnega Marija Almaretti-ja iz Modane (Modana je malo mesto ob francosko italijanski meji). Ta mož je prišel približno pred enim mesecem v neko pariško bolnico, kjer se Je izdajal za prijatelja abesinskega ce sarja ali nežuša in govoril, da hoče ustanoviti v abesinskem mestu Sonda moderno bolnišnico, zato pa da hoče preštudirati in pregledati bolnišnice v Parizu. Listine, ki jih je pokazal ljudem, so bile tako tehtne, da so dobili ljudje pred njim velik rešpekt. Posebno mnogo je imel s seboj priporočil od imenitnih zdravnikov, toda kakor se je kasneje pokazalo, so bila vsa tista priporočila ponarejena. Polagoma pa je policija dognala, da je »go-