Letašnje sadne gosence.
Ne morem se zderžati, de bi sadjorejce na gosenčno zalego ali gnjezda ne opomnil, kterih po drevji kakor v pajčovno zavitih ni bilo kmalo toliko viditi kakor ravno letaš, namreč zlato-ritke (Goldafter) in pabeliga drevniga metulj a (Baumweissling). Zato vam svetjem , de bi take gnjezda, kar jih po sadnih drevesih vidite, pridno pridno otrebovali. Za to delo boste pozna jesen in zima nar pripravniši čas. Nikar ne pozabite tega storiti.
Pa ne samo gosenčna zalega, ampak tudi mah je sadnim drevesam hudo škodljiv; to vsak sadjo-rejic sam dobro ve, in treba mu ni pripovedovati, de tiste drevesa, ktere so z maham obrašene, žalostno rastejo in prav po redkama rode; zato naj skerbni sadjorejic gleda, de bo od dreves, kar je
moč, mah in staro kožo (lupjej odpravil, za ktero debeloglavka jajčika, ktere z rumeno volno pokriva, pogostama leže, de mu ne bodo gosence drugo leto nadlegovala in dreves do čistiVa oskuble. Ravno tako je drevju tudi gerba (Trostnacht-Spanner) neizrečeno škodljiva; ona začne precej spomladi, kader jame drevje cvesti, škodo delati, in pokonča cvetje in perje do čistiga. Gosence tega metulja so zelene in majčkine, grozno požrešne, in se mesca kozoperska in listopada izvalijo; babica tega metulja nima perutnic, torej ne more leteti, temuč od talna drevje lazi in na verhu drevesa po 200 jajčic zleze, iz kterih se drugo spomlad, kader jame berst pokati, majhne gosenčice zvale in koj po drevji škodo delati začno. Kdor hoče svoje drevje gerbe obvarovati, mora drevo s slamo kakor na strehi oviti; to se tako stori: iz slame se omela narede in z njimi drevesa okoli debel tako ovežejo, de konci slame proti zemlji mole in slama kakor streha okrog debla stoji. To stori, de metuljke na drevo nemorejo; zato se lahko vsako jutro po slami poberd in pomorijo. v
Kovač v Šiški.