Današnja številka obega 10 strani.
„NOVI ČAS,,
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Štev. 29.
NOVI CAS
V Gorici, 17. julija 1914.
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Leto V.
Proti pogubnemu toku.
Zadnji dve številki smo posvetili pokojnemu prestolonasledniku in njegovi visoki soprogi, ki je ob njegovi strani junaško vstrajala do konca, dokler ni pri strašnem atentatu 28. junija v Sarajevu ž njim našla tragične smrti. Poročali smo o vsem res s srcem in obširno. Ljudstvo nam je hvaležno. Spomin na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je nam Slovencem in Hrvatom hotel tako dlobro^ nam ostane za vedno nad vse drag. Hotel je srečne in zadovoljne Jugoslovane v našem cesarstvu.
Radi tega je bil umerjen!
To hočemo danes razložiti.
Franc Ferdinand — varuh Jugoslovanov.
Pretresljivi dogodki v Sarajevu imajo svoje korenine v tistem gibanju, ki ga je zanetila posebno «d leta 1908, ko je Avstrija anektirala B< "no in Hercegovino, v naših južnih slovanskih deželah takozvana' velesrbska propaganda. Velesrbska propaganda ali veiesrbstvo ima namen, da bi Avstrijo, našo skupno domovino razbilo ter na njenih razvalinah ustanovilo veliko srbsko državo, ki bi ji pripadale Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Hrvaška in morda še kak del slovenskih dežel. Seveda bi Srbi to napravili v sporazumu z Rusijo, Italijo, Rumunijo in Madžari. To gibanje je veleizdajniško gibanje in v največjem nasprotju z vsemi božjimi in državnimi zakoni. Pomenja pa tudi za nas Slovence in Hrvate, naj se smatramo kot katoličane, ali kot skupen narod, najhujši jarem odvisnosti in preganjanja. Če bi to veleizdajniško gibanje kedaj doseglo svoj smoter, bi Slovenci prav gotovo bili razkosani in razdeljeni med Lahe, Nemce in Madžare. In izgubili bi za vse čase upanje na kako narodno edinstvo in skupno življenje; kajti mi se nahajamo s Hrvati vred skoro vsi, brez izjeme v habsburški monarhiji in se moramo zato navzlic raznim težkočam, katerim smo izpostavljeni od Nemcev in od strani sovražnih vlad, edi-no-le v avstrijski državi pod habsburškim žezloin povzpeti do višjega narodnega življenja.
Veiesrbstvo je torej za nas Slovence najhujši sovražnik. Veiesrbstvo pa je tudi najzagrizenejši predstavitelj pravoslavlja, ki je katoličanstvu do skrajnosti nasprotno. Če b; torej velesrbska propaganda, glede nas Slovencev in Hrvatov uresničila svoje namene, bi kot katoličani bili izpostavljeni le najhujšemu preganjanju.
Velesrbsko gibanje ima svoj sedež v Belgradu v takozvani »Narodni Obrani«. Svoje zaupnike in privržence ima po vseh jugoslovanskih deželah; toda, kar ,že sedaj povdarjamo, nikjer med dobrimi katoličani, ampak povsod med liberalci in svobodcmiselci. V avstrijskih jugoslovanskih deželah se ta propaganda javlja na razne načine, posebno pa pod omamljivo krinko »jugoslovanskega narodnega kulturnega edinstva«, čigar sedež je Belgrad. Celo med Slovence so te misli zašle, kakor so pokazali posamezni slučaji med drugimi tudi med nedoraslimi saujavimi študenti. Slovenskemu katoliškemu ljudstvu je to gibanje ostalo tuje. Da bi se pa tudi naše ljudstvo po teh čudnih idejah polagoma in nevede prepojilo, zato skrbijo razni liberalni in svobodomiselni listi, predvsem »Dan« in »Slov. Narod«.
Pokojni nadvojvoda Franc Ferdmand je nam Jugoslovanom hotel dobro. Vedel je, koliko krivic moramo prestati Slovenci, posebno na Koroškem, Štajerskem in drugod. Vedel je kako smo potiskani na stran, kolike krivice se gode Hrvatom od strani Madžarov. Videl je neko nezaup-nost v Jugoslovan i h- ki se je porajala zaradi teh krivic, in kako veiesrbstvo1 to nezadovoljnost uporablja za svoje veleizdaj-niške namene. Krivicam, ki se gode Jugoslovanom je hotel napraviti konec! Nas je hotel napraviti srečne in zadovoljne v habsburški monarhiji. V nas Slovencih in Hrvatih je hotel imeti mogočno živo mejo v obrambo Jadranskega morja, v obrambo- države proti Italiji in tudi proti Srbiji. Načrti torej, ki jih je imel glede nas, so bili v najhujšem nasprotstvu z načrti velesrbstva in njegove propagande. Če bi on enkrat postal cesar, bi vse nade velesrbstva bile uničene za vedno. Zato se je napravila proti njemu zarota. In tako je moral plačati s krvjo on, največji prijatelj Jugoslovanov, ker je hotel našo srečo.
Izraz čustva slovenskega ljudstva.
Mi se tega v polnem obsegu vsi zavedamo in vemo, kaj smo s svojim ljubljencem Francom Ferdinandom izgubili. Duška tej naši zavesti je dal v imenu vsega slovenskega ljudstva veliki manifesta-cijski shod v nedeljo 5. julija v Ljubljani. Tu se je zbralo več ko 4000 mež: državni in deželni poslanci, župani in zastopniki občin od vseh strani. In 'tu je načelnik S. L. S. deželni glavar kranjski Dr. Šuster-šič govoril v imenu vsega slov. ljudstva ter povedal, kako to ljudstvo žaluje nad izgubo velikega cesarskega princa, kako je cenilo njega in njegove načrte, kako z vsem gnjusom obsoja strahoviti zločin in je pripravljeno proti zločincem in sovražnikom države za domovino in vladarja iti' tudi v Smrt.
»Delujmo v duhu pokojnega Franca Ferdananda!« Tako je govoril Dr. Šuster-šič. »S tem bomo najbolje častili njegov spomin! Na delo za naš narod, za hrvaško-slovenski narod, na delo za prihodnjost našega naroda, na delo za našo širno, mogočno, časti polno Avstrijo!«
»Naše delo mora tudi biti najostrejše odporno delo zoper one brezvestne elemente, ki so moralno sokrivi vsega, kar se je zgodilo!«
»Bombe so dobili zarotniki v Belgradu, bombe, ki so jih metali, so iz (srbskega) vojaškega arzenala v Kragujevcu. Ali se morda na Srbskem bombe prodajajo, kakor pri nas krompir in korenje? Ali na Srbskem vzame bombe .kdor jih hoče? Dragi moji! Bombe in revolverje so dobili mladiči, ki so to hudodelstvo izvršili v Belgradu. Tam se je skuhala ta hudodelska zarota, kajti bali so se, ako postane Franc Ferdinand cesar, konec bo vele-srbske propagande. In kdor bi še kaj dvomil, naj pogleda to nesramno pisavo srbskih listov sedaj po dejanju! Ta pisava je prosta vsake sramežljivosti, četudi deloma hinavsko zavita. Če list piše, da mučeni-ka nista nadvojvoda Franc Ferdinand in vojvodinja Zofija, ampak, da je morilec mučenik, je to menda dovolj. In to trpi srbska vlada. Pri tej priliki se srbski listi še norčujejo iz Avstrije, češ, da je trhla. Naj gledajo rajši na gnjilobo svoje lastne države. Mi Avstrijci imamo hvala Bogu,
cesarja po božji milosti, Srbi pa imajo svojega kralja po milosti — morilcev!« i	(Kakor znano so Srbi leta 1903 umo-
1 rili svojega kralja Aleksandra Obrenoviča « in njegovo ženo Drago. Morilci, ki so pa : ostali nekaznovani, so poklicali na presto! i sedanjega kralja Petra, ki je tedaj bival i v Švici).
»Mi moramo delati v okviru habsbur-! ške monarhije, za veliko katoliško hrva-' ško-slovensko domovina! Za to veliko hr-vaško-slovensko domovino je moral življenje dati Franc Ferdinand. Tistim, ki so ! to zakrivili, veljaj naš najbrezobzirnejši boj. hi tu bi opozoril v tem slovesnem trenutku na točko, na katero je treba osredotočiti že v prvem boju vso silo, in to je tisto brezvestno časopisje, ki je deloma plačano iz Belgrada in katero pred očmi naših oblastij razdira kos za kosom glavne temelje reda in sreče in zvestobe, razdira moralično podlago naše sv. vere. Prijatelji od vlade nimamo ničesar pričakovati. Sami moramo to delo opraviti!«
»Možje, žene — očetje, matere, v boj proti temu nesramnemu časopisju! Proč s tem časopisjem! Brezobzirno izločite iz naše srede vsakega brez izjeme, naj bo kdorkoli, ki kaže katerokoli popustljivost v tej smeri. Ta ne spada med nas! O n j e največji škodljivec našega narod a. On ni le veleizdajalec proti narodu in celi monarhiji, ampak on je izdajalec proti naši narodni bodočnosti. Prijatelji, kdor tega ne izprevidi, da je bodočnosti hrvaško-slovenskega naroda iskati edino-le v okvirju habsburške monarhije, ali kdor tega noče vedeti, ta je ali veleizdajalec, ali pa norec in spada v enem slučaju na vislice, v drugem pa v norišnico.«
Tako je med drugim govoril dr. Su-steršič ter končal z besedami: »Ob svežem grobu prisegamo zvestobo spominu mrtvega in zvestobo našemu presvitlemn vladarju!«
Z gromovitim, navdušenim, ponovnim odobravanjem je sprejel narod njegove besede, ki tolmačijo mišljenje vsega slovenskega ljudstva. Mišljenje slovenskega svobodemiselstva.
Gotovi ljudje na Slovenskem, ki so zločin v Sarajevu po svojih časopisih obsojali, pa so se bodisi na tihem, bodisi drugače zavzemali za ideje velesrbstva, so bili po tej veličastni manifestaciji slovenskega ljudstva v Ljubljani, strti. Sprva niti dihati niso mogli. Potem pa so z vsoi bes-nostjo pričeli napadati udeležnike shoda. Troteljstvo (prismojenost), infamnost (nesramnost) je imenoval liberalni »Slovenski Narod« to veliko patriotično manifestacijo. Udeležnike pa so liberalci psovali s psovko »— garjeva bitja —«. Zelo se čudimo, da drž. pravdništvo v Ljubljani dopušča na tak način sramotiti veliko patriotično namifestacijo. A nam je tudi samim v zadoščenje, ko vidimo sedaj, kako mislijo zastopniki liberalne in svobodne misli na Slovenskem. Svoje rožičke je pokazala tudi goriška »Soča«, ki tisoče in tisoče avstrijsko mislečih katoliških Slovencev zmerja s »k o h o r t o političnih
brezvestnežev.« Manifestacijo za katoliško avstrijsko slovensko misel imenuje »laži«, »psovke«, »lopovščine«, »klerikalcem je treba v obraz pljuniti«. Svoj članek 7. t. m. konča: »Ali res ne more napredna Ljubljana uspešno začeti vsesplošen boj s klerikalci?«
Torej tudi ta prikrita »naredna stranka« na Goriškem si želi boja proti klerikalcem, ki niso nič drugega zagrešili nego želeli razvitka katoliškega lirv. - slovenskega ljudstva v okviru habsburške monarhije.
Besni in tuli svobodomiselstvc torej tudi pri nas na Slovenskem na celi črti. Priznava na ta način svojo velesrbsko propagando. »Slovenski Narod« je že prišel tako daleč, da izgovarja zločinsko dejanje zločinca v Sarajevu, češ, da je njegov čin le posledica obupnih razmer; dasi dobro ve, da so bili ravno Srbi proti katoliškim Hrvatom vedno cd vlade in Madžarov podpirani. Naš liberalizem in naše svobodomiselstvo se je pokazalo eno z velesrbsko izdajniško propagando. Gre še celo naprej in ovaja že Srbom one slovenske tvrdke, ki so katoliškega in avstrijskega mišljenja, da bi jih Srbi bojkotirali.
* * *
Sedaj se poznamo! Verno, kako politično smer ubira slovensko svobodomiselstvo po svojih organih »Dan« in »Slovenski Narod«. Kot Slovenci in katoličani: hočemo z vsemi močmi to svobodomiselstvo uničevati, ker ni le največji nasprotnik naše katoliške vere in ljudske nravnosti, ampak tudi kakor se vidi. radi svoje zveze z velesrbsko propagando, nasprotnik habsburške monarhije kjer mi Slovenci in Hrvati edino moremo doseči beljšo bodočnost!
Franc Ferdinand, ki je zaradi tega umrl, nam bodi pri tem naš vedni vzor!
Gospodom okoli ,L'Eca' v resen premislek.
Ne delamo vseli pristašev laške katoliške stranke odgovornih za to, kar piše »L'Eco«, ker veme, kdo tiči za njo, in ker vemo, da so si duhovniki po slovenski in furlanski strani dežele kot nekdanji sošolci in mladinski prijatelji v najboljš.li medsebojnih odnošajih. .le pač le peščica liudi, kf jim služi »L'Eco« kot odmev njih misli in čustev. Ti se v zadnjem času prav krčevito prizadevajo, da bi nas goriške katoliške Slovence pred vlado de-nuncirali kot istovetne z narodno radikalnimi in prot¡katoliškimi elementi na slovenski strani in rudi nam na ta način naprtili grehe istih. »Gli Slavi«, »gli študenti slavi«, »la starripa slava«, to je tisti koš, v katerega mečejo Srbe in Slovence in pri Slovencih zopet katoliške in svobomisel-ne. Potem pa dokazujejo na naš račun, kakor more to delati je človek, ki hoče z res farizejskim mvjanjem sebe predstavljati vladi kot onega, ki edini ima še zmi-
sei za patriotizem Vtem jevsahud ¿-b i j a »L' E c o v e« pisave!
V isti številki, ko je »L'Eco« prvič prinesla poročilo o dogodkih v Sarajevu. je tudi lopnila z obrekovanjem po nas. Takoj je deniincirala v posebnem članku »Panserbismo«, kako se tudi pri nas kažejo znaki velesrbske propagande. Mi sic:r rimama nič proti temu, če o tem govori, toda hudobijo vidimo v trditvi: »La stampa slava non ha mai deplorato questo movimento irredentista, come noi abbiamo deplorato e vivamente criticato il movimento irredentista italiano.« (»Slovansko časopisje ni nikdar obžalovalo tega iredentističnega gibanja, kakor smo mi obžalovali in živahno obsojali Italijan sko iredentistično gibanje.«) — Tukaj se »IoEcc«, oziroma njegovo ozadje, stavi pred strmeče občinstvo in pred vlado kot tistega činitelja, ki tu na Goriškem, oz. na jugu sploh edini ima še zmisel zu patriotizem; vsi drugi so nezanesljivi. »L'Eco« edini steber avstrijske misli na slovanskem jugu. »La stampa slava non ha mai deplorato....«
Gršega ovaduštva si niti misliti ne moremo. Ljudje, ki polnijo »L'Ecove« predale, očividno nikdar ne bero ne »Slove,i ca«, ne »Časa«, pa tudi najbrže »Novega Časa« ne. Zato pa jim seveda ni znam. kako se ravno v teh listih vodi boj proi svobomisehiemu, v službi velesrbstva stoječemu časopisju. Popolnoma neznan' jim je tudi. koliko so delala na deželi za avstrijsko misel naši predavatelji in organizatorji.
Zgoraj navedeni stavek iz »L'Eco<i vsebuje neodpusten napad na delo in čast slovenskega katoliškega ljudstva, katoliških lajikov in slovenske duhovščine, češ da potom slov. kat. časopisja niso zavračali velesrbskega gibanja.
Proti temu tu z vso odločnostjo protestiramo. Takim nizkotnim denuncija-cijam niti od strani najhujših laških libe ralcev nismo vajeni
Mi se le čudimo, zakaj se L'Eco« v s vojem patriotizmu ni zagnala v dež. odbbi in dež. glavarja, ker ni zastopal dežele pri pogrebni slavnosti v Trstu in da tam \ imenu dežele ni položil vencev na krsti visokih nedolžnih žrtev. Ravno tako se čudimo, zakaj ni »L'Eco« prijela dež. glav. ker ni bil navzoč na goriških tleh, v Na-brežini, da bi s svojo prisotnostjo v imenu dežele mimoidočemu pogrebnemu žalnemu vlaku skazal primerno čast 'in se mrtvemu nadvojvodi poklonil. Na Kranjsken' — da o Ljubljani niti ne govorimo — je vsaka vasica tekmovala in od daleč so ljudje prihajali, da izkažejo v najvišji men zadnjo čast pokojnemu prestolonasledniku. Dež. odbor, oz. dež. glavar goriški pa je vse skupaj omejil na par brzojavk, nič pa ni storil, da bi se še na drug način v imenu dežele izkazala pijeteta pri po grebnih slavnostih, bodisi v Trstu, bodisi v Nabrežini. Mi smo tega zelo, zelo pogrešali.
*

Očita nam dalje na drugem mestu, |a smo katoliški Slovenci (popolari Sto I eni) prežeti istega narodnega radikaliz-Ina kakor besni protikatoličani. In to je lopet druga zloba, ki nam jo z veliko I ljubeznijo« nudi laški katoliški list v Golici. Če se torej borimo proti kamori v liorici, ki so jo laški katoličani pri zad-lijih občinskih volitvah rešili poloma, je to larodni .radikalizem. Če mi v smislu bo-liih in naravnih zakonov zahtevamo za llovenske otroke slovenske šole v Gorili, je to seveda zopet narodni radikalizem. te pa oni o priliki vmeščenja goriškega lupana Bornbiga z veliko slastjo navajajo liegove besede, kjer župan obljublja Imantenere inalterato il nostro carattere lazionale ... e 1'indiscutibile diritto di es-lere noi i padroni in časa nostra«*; — in le ravno tam navajajo besede Cesciut-lija, kjer poziva župana, naj vzdržuje »in-lontaminato e fulgido il carattere italiano llella nostra Gorizia!«**) ter se tako z la-Ikimi liberalci postvaljajo na stališče, da Inorajo biti Slovenci v Gorici kakor do ledaj brezpravni in sužnji v narodnem o-liru in pri mestni upravi — tedaj je to se-leda »katoliška pravičnost in krščanska ljubezen«. In ravno tako je seveda tuui Ikatoliška pravičnost in krščanska ljube-len«, če se »L'Eco« zaganja v slovenske Indige, ki so se uvedle v stolnici v veliko |i u š n o korist slovenskih vernikov. I To je naša beseda, izraz lojalnega slo-lenskega katol. ljudstva. Neradi smo |o storili, a morali smo, ker je bila katoSi-Ika stranka in kat. slcv. ljudstvo napade-lo in osumničeno v svojih najlojalnejših lustvih.
Slovenci in Hrvatje so vedno hodili v loj proti vsem sovražnikom Avstrije in so I) bodo vedno pripravljeni iti v boj proti vsakemu sovražniku, najsibo to Srbija aii I alija.
■
I ') , da bo vzdrževal nespremenjen nas
laški) narodni značaj (v Gorici)..... in
leoporečno pravico, da ostanemo gospo-larji v svoji hiši.«
**) »neomadeževan in bleščeč ital -Imski značaj naše Gorice.«
jo umoru Franca Ferdinanda.
Bombe za Habsburžane.
Zagrebška »Hrvatska« piše: Od dveh |kademikov, ki sta bila do nedavnega pri-
Itaša srbsko-hrvatske koalicije in člana ,agrebške nacionalistične organizacije
I no prejeli sledečo izjavo: »Ob prošlem -■letu hrvatskih zagrebških akademikov v lelgrad smo bili v družbi g. Milana Pri-jičeviča, srbskega majorja, ki nas je pe-|al z desetorico akademikov v srbski voj-|i arzenal ter pokazal vojne priprave, led drugim tudi bombe, pri čemer je s ci-ličnim nasmehom rekel: »Gospodje! Tu lozorevajo jabolka za vaše Habsburža-|e!«
Srbski list napovedal napad na Fr. Fer-nanda.
»Srbobran«, ki izhaja v Ameriki in ki je nekaka podružnica zagrebškega »Srb -brana«, je pisal dne 3. decembra pod naslovom: »Mi mu plačamo pot« sledeče: »Avstrijski prestolonaslednik je napovedal za spomlad svoj obisk v Sarajevu. Vsak Srb naj bi si to zapomnil. Ako hoče priti prestolonaslednik v Bosno, bomo mi plačali potne stroške.« Pod naslovom »Sveta osveta« prinaša, isti list istega dne sledeče: »Srbi! Zagrabite za orožje, kakršno morete dobiti. Nože, puške, bombe in dinamit. Vse to je od Boga dovoljeno orožje. Izvršite sveto osveto! Smrt habsburški dinastiji! Večen spomin onim junakom, ki dvignejo proti njej roko!« — Tako so srbski listi hujskali.
Angleški list o zaroti.
Londonski tednik »John Buli« objavljal senzačno poročilo, ki cbdoižuie londonsko srbsko poslaništvo sokrivde ob napadu na rajnega nadvojvodo Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg. »John Buli« trdi, da je ustanovila Srbija pred približno osmimi meseci v svojem londonskem poslaništvu tajno pisarno z nalogom, da agitira proti Avstro-Ogrski. V tej tajni pisarni se je izkuhala zarota proti nadvojvodi Franc Ferdinandu. List pristavlja da oficielnega poslaniškega osebja brez dokazov ne more obtožiti. Ko se je meseca aprila srbsko poslaništvo preselilo iz Belmarouee Mansiicns hotela na Quens Gâte, so sežgali veliko važnih listin. En kos nekega na pol sežganega spisa irna uredništvo in je »John Buli« fotografijo tega spisa objavil. Od tiskane glave se razločijo še besede____tion Royale de Serbie« in dovolj od datuma, da se spozna 5. april. Vsebina je, kakor trdi »John Buli«, pisana s tajno pisavo tajne pisarne. List trdi, da ima ključ od tajne pisave in podaja sledečo prestavo: »Za popolno odstranitev (élimination) F. F. vsota 2000 funtov, ki se izplača: 1000 funtov ob Vašem prihodu v Belgrad iz rok gospoda G., ostanek 1000 funtov po končani nalicgi, izplačljiv, kakor zgoraj. Vsota 200 funtov za izdatke in za plačilo agentom, predno od tu odpotujejo ...« Črke F. F. naj bi p menjale Franc Ferdinand. Odgovoren za to odkritje je seveda »John Buli«.
Srbska vlada je naročila srbskemu poslaniku v Londonu, naj ta list toži.
Kaj je dognala preiskava?
Doslej je dognala preiskava, da je bilo ob zaroti udeleženih 20 oseb, ki se vse nahajajo v zaporih vojaškega sodišča v Sarajevu. »Hrvatski Dnevnik« poroča, da je preiskava doznala »strašne reči«, a ravno zato še ne objavijo podatkov.
Med aretiranci se nahaja tudi neki Popovič, ki so ga prijeli v Zemunu. Bil je silno ogorčen, ko je čul, da so aretiranci vse izdali. V jezi je tedaj izjavil: »Pustite me, da se umorim, in ker so to take kukavice, vam hočem vse natanko povedati, a zlasti to, kdo nas je poslal v Belgrad, da prejmemo bombe in se vadimo v ravnanju ž njimi. Doslej so v Sarajevu potom pre-kega soda usmrtili 3 osebe.
Ruski listi o načrtih pok. Fr. Ferdinanda.
»Sovremenoje Slovo« očita sr-bofilskemu časopisju, da zamolčuje važen razlog. Venomer trdi to časopisje, da je bil Franc Ferdinand sovražnik Slovanov. To-I da on je ravno hotel združiti Jugoslovane i in jim zagotoviti isto stališče, na kakrš-: nem so sedaj Madžari. Ze njegova poroka s češko grofico ga je približala Slovanom. Neprijaznost Madžarov proti njego vi osebi dokazuje le njegove simpatije za Hrvate. Franc Ferdinand je hotel za dvo-edino monarhijo pridobiti še tretji jugoslovanski element. Srbi pa, kar priznavata tudi »Golos Moskvy« in »Novoje Vremja«, so hoteli svoje velikosrbske načrte uresničiti in so v svoje kombinacije zapletli tudi Bosno, Dalmacijo in Hrvatsko. V Sarajevu je došlo do konflikta med tema dvema tendencama. Potem pa ima avstrijsko časopisje tudi popolnoma prav, ako' opozarja na nevarnost velikosrbske propagande za monarhijo. Ako bi Avstrija hotela rešiti slovansko vprašanje v čim širšem okviru svobode, bi bil to udarec za velikosrbsko idejo, in s tem bi bili v Bel-gradu in tudi kje druge občutno prizadeti, in gotovo je, da se bo ruska diplomacija zelo trudila, da bo otežkočila rešitev av-strijsko-srbskega vprašanja, kakršno si je mislil Franc Ferdinand.
»Kolokol«, glasilo Avstriji prijaznih ruskih krogov, piše, da je bil Franc Ferdinand prav vsled svoje slovamoljubnosti umorjen. Vse življenje in delovanje pokojnika je imelo le-ta namen: proslavlje-nje slovanskega imena, kakor je Avstrija dozdaj še ni videla. Franc Ferdinand je bil prvi habsburški nadvojvoda, ki je poročil Slovanko. Za svoje otroke je nastavil slovanske učitelje in svoj dom ie prestavil v slovansko Konopište. Tam je zrastla v njem ideja trialistične monarhije, velikojadranske države, ki naj bi obsegala Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in slovenske dežele. Ta »sovražnik slovanske reči« se je tudi hotel dati kronati v Pragi in Zagrebu. Ta politika pa ni bila všeč »Rdeči Slaviji«, ki sanja o vele-srbski demokratični republiki, za katero bi ustanovitev kulturno neprimerno višje stoječe krščanske monarhistične jugoslovanske države z napolslovatiskimi habsburškimi kralji pomenila smrt. Drugi vzrok umora pa je bilo krščansko versko prepričanje prestolonaslednika in njegove soproge, zakaj pokojnika nista skrivala svoije antipatije zoper judovsko framason-stvo in socialiste. Pod krogljami rdeče-slovanskih krvnikov je padel v Sarajevu mučenik katoličanstva in vitežki branitelj slovansko monarhistične avstrijske državne misli, v kateri je videl jamstvo za razvoj slovanstva v mejah avstro-ogrske-ga ozemlja.
Kako je bil Fr. Ferdinand vedno pripravljen na smrt.
Koroški župnik Franc Neuwirthcr pri-občuje svoje spomine na pokojnega prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegovo soprogo, ko je bil leta 1904., 1905. in 1906. župnik v Lollingu, kamor je v i so-
ka družina vsa ta leta hodila na poletne počitnice. Pisatelj pripoveduje, kako sta pokojnika vsak dan redno in z veliko zbranostjo prisostvovala sv. maši. Vsako soboto je prišla vojvodinja Hohenberg v cerkev k spovedi in prihodnje jutro je prejela sv. obhajilo. Mnogokrat je vojvodinja s svojim lepim glasom tudi pela pri sv. maši, akc so pevci na koru peli kako znano ji pesem. Najzanimivejši je pa ta-le dogodek: Nekega dne leta 1906., ko je nadvojvodova družina zopet bivala v Lo!-lingu, je zjutraj nenadoma nekdo potrkal na župnikova vrata in takoj nato je vstopil dvorni mojster Janaček z besedami: »Gospod župnik, gospod nadvojvoda se mora odpeljati v Trst in vas prosi, da bi ga takoj spovedali; zvedel je, da se ondi pripravlja nanj atentat ter je vsled tega zelo vznemirjen«. Župnik je odhitel v grad, kjer so ga takoj peljali v nadvojvodovo sobo. Prestolonaslednik ga je sprejel z besedami: »Oprostite gospod župnik, da sem vas tako zgodaj plical; v Trst moram iti zastopat Nj. Veličanstvo in življenje nas katerega ni pač nikoli varno. Računati moram s smrtjo. Prosim vas, hitro mi pomagajte napraviti račun z našim Gospodom Bogom.« Ob teh besedah jc nadvojvoda župniku ponudil sedež na svojem naslonjaču, sam je pa v generalski gala-uniformi pokleknil na tla in se tako spcve-dal. Tako živa je bila prestolonasledniko-va vera in tako resnična in globoko njegova ponižnost pred Bogom.
Kaj piše rajna vojvodinja.
Francoski list »Gauiois» objavija pismo pok. vojv. Hohenberg. ki ga je pisala neki svoji francoski prijateljici 1. 1901, nekoliko prej, ko je bila imenovana za vojvo-danjo. Med drugim piše rajnica: »Ce premišljujem dogodke svojega življenja, vidim, da je posegla vanje Previdnost tako, da sem si na jasnem o velikih dolžnostih, ki mi jih nalaga in vidim, da ima Najvišji posebne namene z menoj. Ponižno se zahvaljujem Stvarniku in upam, da izkažem njegovi sveti Cerkvi hvaležnost za dobrote, s katerimi me je obsipal. Kakoršnckoli bodočnost mi je usoda določila, nikdar ne preneham, da s svojimi močmi delam za slavo Cerkve in za srečo dežele, katere vladi bom vedno posvečala pozornost, deželi, ki jo moj mož najglobokejše ljubi.«
Franc Fedinand med slovenskimi sveto-gorskimi romarji.
Nekoč je bil nadvojvoda Franc Ferdinand na Goriškem. Obiskal je svetogor-sko cerkev in tam pobožno molil. Ko se je vračal s Sv. Gore, je srečal večje število slov. romarjev. Nadvojvoda je obstal in se začel ž njimi prijazno pogovarjati. Romarji ga niso poznali. Povpraševal je, od kod so, pri katerem polku je kateri moški služil, kako gre gospodarstvo itd. Ko se je poslovil od romarjev, dal je voditelju 50-kronski bankovec in rekel: »Razdelite si to med seboj. Ljubi Slovenci, molite pri Materi božji na Gori za vašega prestolonaslednika.« — Strme so gledali romarji za njim in se pogovarjali: »Kako dobrega cesarja bomo enkrat imeli.«
Domača in zunanja politika.
Koraki naše države proti Srbiji.
Avstrija bo že v prihodnjih dneh napravila odločen korak v Belgradu radi tragedije v Sarajevu. Položaj je radi tega tako nevaren, da so cene akcijam na dunajski borzi strahovito padle. Veliko pozornost je vzbudil govor ministerskega predsednika Tisze, ki je izzvenel v besedah, da je velika vojna nevarnost. Sedaj po sarajevskem atentatu si je odkrila zarota, ki ima svoje središče v Srbiji. Preiskava je dognala silo natančne podatke, ki se pa javnosti skrivajo. Na podlagi teh podatkov hoče naša država napraviti red na svojih južnih mejah. Mi to iz srca pozdravljamo in želimo, da bi Avstrija svioji časti primerno nastopila, kaznovala zločince ter poskrbela, da bodo zločinci v Belgradu in Srbiji prav tako kaznovani. A ne samo to. Poskrbeti mora tudi, da se v Belgradu in Srbiji popolnoma zatre ognjišče morilcev in velesrbske propagande. To zahteva čast naše države in pa tudi o z i r i n a mir v. n a š i domovini, kjer veiesrbskih agitatorjev ne maramo imeti za nobeno ceno. Vrhu tega je tudi odločna želja nas vseh, kakor tudi vseh avstrijskih narodov, da dobimo zadoščenje za strahoviti zločin v Sarajevu, Veseli nas, vkolikor jo prizadeta srbska vlada, da naša država v tem kmislu hoče napraviti primerene in odločene korake.
Smrt ruskega belgrajskega posl. pl. Hart-wiga.
Srbijo je zadela te dni velika nenadomestljiva izguba. V petek ob 9. uri zvečer je nenadoma zadela kap ruskega poslanika Hartwiga, ko se je nahajal ravno na avstrijskem poslaništvu v razgovoru z avstr. poslanikom bar. Gieslom! Došli zdravnik je mogel konstatirati smrt. Truplo je bilo prenešeno v rusko poslaništvo. Na izrecno željo ranjk. posl. je ruski car dovolil, da srne biti pl. Hartwig pokopan v Belgradu in sicer v grobu, katerega mu je podarila belgrajska mestna občina! Pokopan je bil z vojaškimi častmi! Pogreba se je udeležil kralj po zastopniku, vsi ministri, cel diplomatični zbor i. t. d. Od kro. nanja kralja Petra sem ni videl Belgrad take svečanosti.
Srbija je izgubila v pl. Hartwigu izredno veliko! Hartwig je bil, ki je znal prikleniti Rusijo na Srbijo, Hartwig je bil dasi pc rodu Nemec — eden največjih Srbov. Rusija je imela v njem izbornega diplomata, ki je bil določen za nasledniku sedanjemu ruskemu zunanjemu ministru Sazanovu.
Italija. — Velikansko pozornost je vzbudila vest o mobilizaciji v Italiji. I-talija je vpoklicala pod orožje krog 120.000 mož. Sicer pravijo, da se godi vse to le radi nameravanega železničarskega štraj-ka, toda glasovi nočejo ponehati, da je vse to le vsled skrajno zamotanega mednarodnega položaja.
A tudi Anglija se giblje in mobilizira. O priliki velikih vojaških vaj bo zbrala skupaj blizu 500 vojnih ladij.
Nemško nacionalne demonstracije proti Slovencem. — Te dni so imeli Nemci v Celovcu demonstracijsko zborovanje proti Slovencem in to radi tega menda, ker je izdalo železniško mini-sterstvo odredbo, da morajo železniški u-radniki izdajati vozne listke tudi na slovensko zahtevo. Demonstrantje so šli razbijat pred Mohorjevo družbo, pred pisarno dr. Brejca in pred S. K. S. Z., kjer so sneli slovensko napisno desko. No celovški Nemci so lahko ponosni na svojo »kulturo!«
Bolgarska zarota. Iz Belgrada poro čajo, da so tam vjeli tri bolgarske zarotnike, Kosto Stepova, Boris Madjarova in Manova, ki so imeli namen izvršiti atentat na zelo visoko osebo v Srbiji. Radi tega se kraljevič Aleksander, ki nadomestuje bolnega očeta, ni udeležil pogreba ruskega poslanika Hartwiga.
Albanija je še vedno ena zelo pre-porna in nevarna točka za Evropo in še posebej za Avstrijo in Italijo. Epiroti so se združili z vstaši in korakajo proti Va-loni. Knez Wied pa gospoduje v Draču v senci topov laških in avstrijskih bojnih ladij: Rumunija hoče poseči v ta albanski šport, a istočasno izjavlja tudi Bolgarija, da ne bo držala križjem rok, ampak bo tudi ona prijela za oirožje. Res se Bolgarija oborožuje.
Huerta odptopil! Te dni je došla vest, da je mehikanski znani predsednik Huerta odstopil! Izvoljen je že nov predsednik Carbahal, ki je pristaš Huertove stranke.
Iz naše oganizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze".
Komen. Dne 19. t. m. v nedeljo ponovi slov. kat izobr. društvo prireditev, ki je žela na binkoštni pondeljek toliko vspe-ha. Poleg točk tamburaškega in pevskega zbora se bo zopet predstavljala resna in pretresujoča narodna igra »Krivoprisež-nik«, in ljubka burka »Dežnik« bo tudi gotovo vzbudila mnoigo smeha med občinstvom. Zato pa pridite vsi, ki iščete poštenega veselja v nedeljo v Komen! Začetek veselice bode ob 4h pop.
Vstopnina: Sedeži 1 krona, stojišča 40 vin.	Odbor.
Lokovec. Dan 29. junija je bil za našo organizacijo in vso tuk. katoliško ljudstvo vesel dan, ki ostane v neizbrisnem spominu. Ta dan je nam preč. gosp. dekan Berlot ob asistenci 4 duhovnikov med njimi tudi preč. gosp. Pavletiča, dekana stolne cerkve, blagoslovil novo zastavo kat. slov. izobr. društva, ki ima na eni strani podobo Marije pomočnice kristjanov in na drugi strani podobo sv. Stanislava Kostka. Cerkev je bila nabito polna domačega ljudstva in tujega. Ko se je zastava dvignila in razvila ter se prvič po klonila evharističnemu Kralju v taberna-klju, se je pokazala v svoji lepoti vsem, o-
zirala se je v nas milostna podoba Marije zmagovalke in zrla v slehernega in ga vabila naj stopi pod njeno okrilje in varstvo. Potem je stopil preč. gosp. dekan na lecoi in nam v globoko zasnovanem govoru razložil pomen zastave, vojsko in zmago. Priporočil je naj se pod zastavo zbira katoliška mladina, ki ima v Mariji svojo Mater ter v. sv. Stanislavu vzor in zgled čistosti. Kumica zastavi je bila gdč. Marija L e b a n, odbornicai našega izobr. društva. Pod novo zastavo naj se odslej zbira krščanska četa naše občine. Možje in žene, mladeniči in dekleta vsi pod zastavo Marijino! Pod to zastavo, se zbirajte in stojte na straži proti sovragu svobodomi-selstva, ki se tako širi poi naši občini.č Odbor kat. slov. izobr. društva v Lokavcu se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je društvena zastava napravila, posebno pa se zahvaljuje preč. gosp. dekanu, da se je potrudil priti knam in nam blagosloviti zastavo, našemu preč. gosp. kuratu, da nas je v tem podpiral in vsem duhovnikom, ki so bili pri blagoslovljen ju. Srčno se zahvaljuje tudi gospici kumici za velikodušen dar, ki ga je naklonila. Kličemo vsem: Bog in presv. Devica naj vsem obilno poplača!
Odbor.
Naša mladina.
Nastop Orlov v Dornbergu. Dne 2.
avgusta t. 1. se bo vršil v Dornbergu II. c-krožni nastop Orlov. Vi pore d se objavi pravočasno. Toliko v znanje bratskim odsekom in slavnemu občinstvu! Nazdar!
Zadružništvo.
Čepovan. Hranilnica in posojilnica v čepovanu bode imela dne 29. jul. 1.1. svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. sklepa za 1. 1913. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.	Odbor.
Libušnje. — Redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice, reg. zad. z neomejeno zavezo na Libušnjein« bo v nedeljo dne 25. t. m. popoldne po blagoslovu v posojilničnih prostorih. — Če bi ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje pri vsaki vdeležbi. — Odbor.
Proti pijančevanju.
Na občnem zboru Svete Vojske, dne
12. julija t. I. se je na novo izvolil naslednji odbor: A. Jos. Budi n, župnik, dr. Ivo Č e s n i k, odvetn. koncipist, Fr. K r e m-ž a r, Marij Obersnel, uradnik pri c. kr. glavarstvu, Ant. S i n i g o j, pek. — Zaupnikom S. V. so se imenovali naslednji gospodje: Dr. Jos. Ličan, prof. bogosl., dr. Gosti, primarij umobolnice, primarij dr. Ant. Brecelj, dr. Ivo Novak, odvetnik, Mi-kuž, učitelj na »Šolskem Domu«, Ant. Pavlin, gozdarski tehnik, zastopnik »Dijaške Zveze« in zastopnica dekliške »Marijine Družbe« v Gorici.
Opozarjamo zopet na Tabor »Sv. Vojske«, ki se vrši na Brezjah dne 19. in
20. tek. meseca. Komur le mogoče, naj ne zamudi te manifestacije v prilog velevaž-nega treznostnega gibanja na Slovenskem!
Novice iz Jeruzalema.
Jeruzalem, 5. julija 1914.
Slovenec umrl v Jeruzalemu. Pri Ra-
tisboncih ali očetih N. G. z gore Sion je umrl dne 30. junija slovenski brat Janez Vuga v 79 letu. Pokojni je bil rojen v Solkanu pri Gorici. Kot romar je prišel 1. 1890. v Jeruzalem. Pri imenovanih redovnikih je vstopil v samostan, kjer je o-stal do svoje smrti. Po poklicu je bil krojač in je zvesto opravljal svojo službo. Bil je vesten redovnik in zelo spoštovan od svojih sobratov. Dasiravno je bil dolgo proč od svoje domovine, je ostal vedno vnet Siovenec. Rad je prebiral razne slovenske časopise, ki jih je prejemal iz domovine ter vneto pripovedoval svojim francoskim sobratom o vsem, kar je bral zanimivega o domovini. Lep pogreb je imel dne 1. julija in bil pokopan na samostanskem pokopališču. Počivaj v miru v svetem mestu vreden sin ljubljene domovine!
Poljski romarji. Dne 1. julija je dospelo 541 poljskih romarjev, ki so najprej obiskali Galilejo. To veliko karavano so priredili trije frančiškani: p. Žiga Janicki, provincijal, p. Kamil Manik, gvardijan, o-ba v Krakovu ter p. Melhijor Lechner generalni komisar Sv. Dežele na Dunaju. Častni predsednik karavane je pomožni krakovski škof Nowak Anatol. Imajo s seboj godbo broječo 12 mož. Razdeljeni so v pet skupin ter obiskujejo sv. kraje. Dne 9. julija se povrnejo v domovino.
Slovesna zadušnica. Kustodija Sv. Dežele je opravila 4. julija slovesno zuduš-nico v baziliki b. groba za pokojnim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom in njegovo soprogo. Navzoče so bile tri samostanske družine sv. Frančiška, zastopniki drugih redov, pomožna škofa jeruzalemski in krakovski z romarji, jeruzalemski patriarh, ki je ob obilni asistenci podelil absolucijo po sv. maši, avstrijski in vsi drugi konzuli v uniformi ter zastopnik vlade. Pretresljiva, grozna novica o umoru našega tako ljubljenega prestolonaslednika in njegove soproge je vzbudila splošno sočutje ne samo pri Avstrijskih, ampak tudi pri vseli drugih narodih brez izjeme. Žalne zastave so vihrale tri dni, oznanjajoč tako bridek udarec, ki je zopet zadel drago Avstrijo. P. Benigen.
Lilija na Vitovljah.
Ker se govorica, kako je začela zeleneti suha lilija v cerkvi na Vitovljah, noče poleči, sta si dva veščaka ogledala doti-čno rastlino in podajeta sledečo izjavo: Prikazen je popolnoma naravna, tako naravna, da je ta lilija dobila svoje ime od tega, že Linee jo je imenoval Lilium bul-biferuni. Ta cvetlica se plodi spolno, a narava ji je preskrbela še drug način raz-ploditve, vegetativno namreč, s pomočjo
čebulček (Bulbilli), ki se razvijejo v listnih pazduhah. Ta vrsta razpleditve sicer ni redna prikazen v rastlinstvu, ampak nastopa večkrat v slučaju, če izostane iz kakega vzroka spolna ploditev, vendar pri mnogih lilijah ta prikazen ni nič iz-vanrednega. Ravno tako se plodi tudi Ranunculus Ficaria. Dotične čebulčke v listnih pazduhah dozore, odpadejo in če najdejo primerno zemljo, se razvijejo iz njih nove rastline. Ko je lilija še zelena, dotič-nili balbilov človek ne zapazi takoj, na suhi rastlini pa jih takoj zapazimoi Vegetativne razploditve rastlin se vrtnarji radi poslužujejo, ker dosežejo prej vspeh, kakor če sejejo semena. Na Vitovljah se torej ni zgodil noben čudež, prikazen je čisto naravna, kakor se vsakdo lahko prepriča, pač pa je res, da nam lilija in sploh vsa narava Kaže vsemogočno in spretno roko Božjo. Kristus sam je svoje poslušalce o-pczarjal na prikazni v naravi, na lilije, katerih je rastlo v Palestini vse polno, na gorčično zrno itd. in pojašnjeval na teh zgledih vsemogočnost in Previdnost Božjo.
Agrarno-političen tečaj.
za odbornike kmetijskih društev, preč. duhovščino, gg. učitelje in učiteljice ter vse, ki se za zgorajšnje predmete zanimajo, priredi »Slovenska krščansko socijalna zveza v Ljudskem domu v Ljubljani od 3. do vštetega 7. avgusta t. 1.
Tečaj je velike važnosti, zato je pričakovati obilne udeležbe. Priglasiti se je takoj na naslov: Slovenska krščansko socialna zveza v Ljubljani. Udeležencem, ki želijo, preskrbi »Zveza« hrano in prenočišče, je treba poslati naprej odškodnino 3 K, za vse dni skupaj z vstopnino vred pa 15 K. Denar za hrano in prenočišče je treba poslati naprej obenem s prijavo. Kdor ne reflektira nato, da se mu preskrbi hrana in prenočišče, plača za ves čas 1 K vstopnine, nakar dobi izkaznico.
Za tečaj so pripravljena tako odlična predavanja in načrti, da bi vsaka župnija morala poslati na ta tečaj vsaj eno ali več oseb, delujočih v naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah. Prosimo zato takojšnjih, mnogoštevilnih priglasil.
Odbor »Slovenske krščansko socialne zveze«.
Č. g. novomašnlku Štefanu Podbrščeku.
Svojemu
sošolcu in prvemu prijatelju iz pripravnice Štef. Podberščeku ob novi maši
12. VIL 1914. Pred novimi dnevi — velikim skrivnostim o prijatelj, greš nasproti. Bog Te kliče — Davidove harfe bi želel, da bi Te od daleč pozdravil na sveti poti. Videl sem Tvojo mladost, videl sem Tvojih hrepenečih let bajni cvct od prvega dne do današnjega dne. — Danes, ko mi bridkost je gost. Ko sem s svojo mislijo sam, mislil na Te, prijatelj moj,
kakor nikdar, vem: življenje je boj. Ti greš na pot, ob kateri tisoči do gledali na Te, želeli tolažbe, želeli pomoči —
'g s Teboj in bodi močan! iz dneva v dan
rasti« spoznanje, bo rast I a zavest: >bro je biti Večni Besedi zvest! Gradec, 8. VII. 14. Jos. Lavrenčič.
lovice.
Duhovna vest. Za kanonika stolnega pitelja sta imenovana preč. gg.: Ivan N. u r o v e c, dekan v Cerničah '.n Aleks. impa r o, knezonadškofijski kancler.
Kdor še ni plačal naročnine, naj to nprej stori. Z ustavljanjem lista prične-> še ta teden. To naznanjamo vsem, da pravočasno poravnajo naročnino.
Zanimiva nova maša se je obhajala injo soboto v knezonadškofijski kapeli, roval je svojo prvo daritev g. Ciril :dej, nečak našega prevzv. knezo-nad-dfa. Slovesnost se je vršila sicer bolj sebno, a zelo prisrčno in ginljivo. Pri . maši so zbrano peli gg. bogoslovci, po-I matere novomašnika in njegovih šolnikov ter duhovnikov bil je navzoč 2vz. knezonadškof. Pri obedu, ki se je šil v knezonadškofijskem dvorcu, se je v nesenih besedah spominjal novomašnik eh svojih dobrotnikov, v prvi vrsti svoja strica knezonadškofa ter napil sv. :etu, presvitlemu cesarju in knezonad-ofu. Vidno ginjen je nato odgovoril kne-nadškof, poudarjajoč veliko čast in od-vornost duhovskega stanu. G. dekan . K n a v s je pozdravil novomašnika v enu cerkljanskih domačinov ter je na-išal lepe lastnosti in prava načela novo-išnika. G. dekan Iv. M u r o v e c se je ;>minjal zlasti pokojnega očeta novo-išnikovega ter je napil Sedejevi druži-ki je dala škofiji že več duhovnikov, ned teh so štiri še med živimi!
Poleg g. Jankota Sedeja je razveselil lizje bogoslovec Munih z šaljivo pes-o, v kateri je opisal trnjevo pot štu-nta, predno postane gospod »nune«. — •g živi vrlega novomašnika!
Nova sv. maša na Bukovem. B u k o-
>. Pomenljiv in vesel dan je bil 12. t. m. našo župnijo. Naš domačin, č. g. Š t e-n P a n j t a r, je pel svojo prvo sv. išlo ob obilni prisotnosti duhovnih so-atov. Ta redka in lepa slovesnost je pribita ta dan mnogo ljudi od blizu in daleč Bukovo. Lepo slovesnost je povečevalo ugodnio vreme. Cerkveni govor je imel g. obloški vikar A b r a ni, ki je na pod-Kristusovih besed: »Kdor hoče priti menoj, naj zataji samega sebe, naj za-ne svoj križ in naj hodi za menoj«, goril o ljubezni do Boga, ki jo mora imeti ak katoličan, toliko bolj duhovnik. Du-vni oče in duhovna mati č. g. novomaš-;u sta bila dobroznani in od vseh spo->vani g. MihaZgaga in njegova vrla ta Neža iz Hudajužne. Našemu č. g. voinašniku Štefanu želimo iz vsega sr-
ca sreče in obilnega blagoslova božjega, v njegovem novem, častitljivem a težavnem stanu. Bog ga živi v čast sv. veri in naši domovini! - Popoldne po blagoslovu je imel g. Abram predavanje. Zbralo se je mnogo poslušalcev, ki so pozorno poslušali g. predavatelja, ki je zanimivo govoril o 500-letnici vstoličenja nekdanjih mogočnih slovenskih vojvod na gospe-svetskem polju na Koroškem. H koncu se je govornik v lepi zvezi spominjal smrti prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki ni za nas Slovence nič manjša nesreča, kot ukinjenje vstoličevanja slovenskih vojvod. Poslušalci smo bili z lepim predavanjem zelo zadovoljni in se g. Abramu lepo zahvaljujemo.
Novo mašo na Placuti je daroval pretečeno nedeljo č. g. Josip Jug. Ves trg je bil okrašen z mlaji, zlasti je bila cerkev ozaljšana prav okusno. Pri slavnostnem obedu v velikem semenišču je imel poleg g. župnika Ziacha, prof. Ličana posebno krasen nagovor Mons. Castelliz, v katerem je poudarjal božjo previdnost, ki se je vidno javila v življenju novomašnika ter tolmačil pozdrave cvetic, ki jih je novomašnik za čast božjo tako skrbno negoval.
Za doktorja prava je promoviral v sredo 15. julija na graškem vseučelišču goriški svetolucijski rojak, član katoliškega akad. društva »Zarja« g. Jožko Munih. Mladi doktor je prvi Goričan, ki je kot doktor izšel iz katoliškega društva »Zarja« v Gradcu. Naše prisrčne častitke. Bog ga živi!
Vspored »briškega tabora« v Št. Fer-janu, ki se vrši 19. julija v Dvoru 1. Ob 3. popol. blagoslov. 2. Ob 4. uri razgovor o vstanovitvi novega »kat. pol. dr. za Brda«. Razgovor se vrši v občinskem domu. 3. O 5. uri pričetek tabora, a) Otvoritveni govor ter pozdrav gosiov; g. nad-učielj Likar. b) 5001etnica ustoli-čenja zadnjega vojvoda na Go-sposvetskem polju v slovenskem jeziku; g. Franc O b I j u b e k, župan v Kojskem. c) Vera in narodnost; č. g. Ivan R o j e c, deželni poslanec, d) Slovenci v boju za narodne pravice; g. Josip F o n, drž. in dež. poslanec, e) P o-zdrav briške mladine Karol T e r-č i č, nač. okrožja Orlov. 4. Udanost-n a izjava njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. 5. Prva briška javna tombol t, dobitki: činkvina 100 kron. tombola 200 kron, srečke se prodajajo po 40 v. 6. N a s t o p b r i s k i h z b o-r o v, šaljiva pošta, prosta zabava, i. t. d. Brici, udeležite se našega tabora v obilnem številu! Pa tudi meščani in drugi o-količani, upamo, da nas ta dan posetijo. Za staro pravda! Pripravljlni odbor.
Matura na nemški gimnaziji v Gori ci se je vršila od 9. do 13. julija pod nadzornikom dr. Kauerjem. Od 31 abiturijen-tov sta se 2 odtegnila; 1 privatist je padel za pol leta. Maturo so napravii tile abi-turijenti: Berginc Franc, Bizjak Josip, B r a t u ž Josip (z odliko), D o m i n k o
Leopold (z odliko), Gregorčič Ivan, Hro-bat Hieronim, Jakelj Vencel, Jakončič Franc, Jenko Adalbert, Kandus Franc, Klemene Stanko, Kolar Ivan, Krapež Josip, L a p a n j e Rajko (z odliko), M a c a-r ol Franc (z odliko), M at e 1 i č Anton (z odliko), Matievich Franc, Milost Ivan, Peric Raj ko, Pertot Filip, Pirker Riliard, Se-kula Ivan, S f i 1 i g o j Josip (z odliko), Stanič Stanko, Stepančič Nadko in Trošt Ivan.
Maturo na c. kr. realki so napravili 11- 12. t. m. naslednji Slovenci: Vladimir D e k 1 e v a, Viljem H ii b e 1, Andrej L a š i č, Lvgen Sila, Rihard Šapi a, Jožef Š t o 1 f a (z odliko), Jožef U d o v č.
— Nemci: Jožef Kranbitter, Jožef May (z odliko), Franc Pitner, Valdemar Voigt lander, Zopetti pl. Altomare Jožef. — Italijani: Franc Lipizer, Lucijan Pinausig. Dva eksternista padla za pol leta.
Na slovenski gimnaziji je bilo 345 u-čencev, od katerih jih je bilo 304 Primorcev, 31 Kranjcev, 6 Štajercev, 4 od drugod. Izvzetnši 1 Hrvata so bili vsi Slovenci. V Gorico je bilo pristojenin 1 0 5. Bilo je 43 odličnjakov, zdelalo je 223 dijakov, padlo jih je 63, 13 ima ponavljalne in dopolnilne izpite.
Iz zgodovine slovenske gimnazije je
v letnem poročilu priobčil g. prof. I p a-v e c zanimiv sestavek. Pisatelj popisuje, kako je prišlo do ustanovitve slovenske gimnazije ni kdo se je zanjo najbolj trudil. O tern bomo poročali prihodnjič obširnejše.
Iz letnega poročila nemške gimnazije.
posnemamo, da je bilo ondi letos 473 dijakov, med njimi 200 Slovencev, 2 Hrvata, 199 Lahov in le 71 Nemcev. Iz Primorja jih je 284. iz Gorice 111, ostali od drugod. Katoličanov je bilo 455. Odličnjakov je bilo 63, zdelalo jih je 321, 71 jih je padlo; ostali so ali neizprašani, ali imajo ponavljalne izpite.
Goriški deželni odborniki, ki so izginili! Kakor smo izvedeli, je v soboto 11. t. m. dež. glavar Mons. Faidutti sklical sejo dež. odbora. G. glavar pride in čaka, čaka; a zaman! Niti enega dež. odbornika ni bilo k seji!
Ali ni to velikanska zanikarniost, da se kar vsi 4 odborniki odtegnejo? Mi bomo strogo pazili na take pojave! 2e itak ču-jemo pritožbe o enem slovenskih odbornikov, da ga na dež. odboru skoro ne po znajo ne.
Smrtna kosa. Škrbina: Smrtna kosa, ki sicer našim ljudem precej prizanaša, je v teku enega tedna pokosila dve življenji. Umrla je 30. jun. 89 let stara Marija Pipan, mati č. g. župnika Ivana pri Sv. Antonu pri Trstu. Mož ranjke, Jožef, s katerim sta živela v zakonu 63 let, je še živ in kmalu 90 let star. — Da bi pa ljudje ne mislili, da sme smrt poklicati samo stare, ugrabila je ta in poklicala na drugi svet v nedeljo potem 191etnega mladeniča Fduar-da Cernigoj v veliko žalost in nesrečo njegovih starišev, katerim je bil začel kot iz-
učen in priden čevljar ravno dobro pomagati. Bil je že več časa bolehen, a da poide tako naglo, ni nihče slutil. Pokojni je bil zvest član izobraževalnega društva, naročen tudi na »Novi čas« in sploh razumen in priljubljen pri vseh. Od hude žalosti mu je obolel še oče. Člani izobraževalnega društva so mu priredili lep pogreb. Naj počiva v miru!
V Bovcu je umrl g. Matija Pire, ki se je boril pod Radeckijem na Laškem in pod Jelačičem na Ogrskem. Vojaštvo se je polnoštevilno udeležilo pogreba.
Preiskava in aretacije med jugoslovansko mladino. V Ljubljani, na Dunaju, v Pragi, v Berolinu so se proti jugoslovanskim dijakom uvedle stroge preiskave. Policija je dognala, da obstoje tajne zveze z velesrbskimi težnjami. Aretiranih je več Srbov. Tudi 22 Slovencev je že v zaporu, med njimi 8 študentov. Ne verno še, kaj je preiskava dognala; toliko pa rečemo: Z vso strogostjo naj se postopa proti tistim, ki neuko mladino zavajajo v svoje mreže. Seveda se pravi krivci znajo o pravem času skriti.
Preiskave v Gorici. V sredo popoldne je policija izvršila preiskave v razn.h liberalnih društvih v Gorici. Preiskava ni dognala ničesar. Danes izvemo, da je dr. Casapiccola začel preiskavo na lastno-pest. Vloženi so protesti od strani dotič-nih društev.
Svetogorska slika M. B. in starinar Gyra. Knjigarna K. T. D. v Gorici je razposlala raznim gospodom knjižico »Svetogorska slika Matere božje in starinar Gyr a«. Dotični gospodje so naprošeni, da naj iz prijaznosti knjižico tudi drugim osebam po-nudijov ki se za zadevo zanimajo.
Narodne noše na Krasu Po načrtu in s pomočjo g.čne Ingerl so si omislila dekleta našega »Kat. slov. izobr. društva« narodne noše, v katerih so se pokazale javno v nedeljo na Sv. Mohor. Vesele so teh noš posebno naše matere in ženice, ko vidijo brhka dekleta v dostojnih in vendar lepih oblekah, ne pa v tistih čudnih mestnih plohih. Ali bi ne bilo lepo in posnemanja vredno to tudi po drugih krajih?!
Učiteljske vesti. V seji c. kr. okr. šolskega sveta dne 16. t. rti. so bila sklenjena naslednja definitivna nameščenja: Vladi mir K o r š i č, doslej na S. Dom v Gorici, je imenovan za učitelja na Banjšicah; Josip B r i c v Rihenbergu za Dornberg; Mirko Perko za Dol pri Opatjemselu; Ivan Stepa n č i č v Lokvah za Gabrije pri Rubijah: Prane Pavletič Podsabo-tiuom za Št. Ferjan; Leop. P o 1 j k za Sv. Križ; Ciril Kofol v Čepovanu za Loko-vec; Alojzij U r b a n č i č na Vogerskem za Miren; Josip Berce za Osek; Viktor Zgonik v Štomažu za Skril je; Viljem T o m a Ž i č za Srednje-Kambreško; Vin ko B a ¡i d e i na Vrhu nad Kanalom za Šmartno; Anton A r i g 1 e r v Kojskem za Vrh nad Rubijami; Avgust Brezav-
ščk v Lokvah za Kal; Zofija Droč za Banjšice, Mar. K o n i g za Černiče; Roza F igel za KojSko; Jožefa K u n t i h za Osek; Alojzija Podberšček za Oze-ljan: Lrnesta B laži c a v Rihenbergu za Sovodnje; Eliza Ličen v Ajdovščini za Šmarje.
Vojaške vaje 28. peh. divizije se bodo vršile 21.—29. avgusta na ozemlju Ajdov-ščina-Gorica-Tolmin. Sodelovalo bo voja-štv s Primorske in Kranjske. — Planinci pa bodo imeli vaje 17.-29. avgusta na Kobariškem in Bovškem.
Za načelnika cestnega odbora kanalskega je bil v sredo izvoljen g. Matevž P i r i h iz Kala, za podnačelnika g. Kristjan V e 1 i š č e k iz Debenj.
Veselica društva »Šolski Doin« v Gorici. Dne 27. in 28. junija t. I. je priredilo društvo »Šolski Dom« v »Trgovskem Domu« v Gorici šolsko veselico v korist društva. Oba dneva se je proizvajala spevoigra »Letni časi«, katero je za take prireditve sestavil priznan mladinoljub g. Anton Kosi, nadučitelj v Središču na ta-jerskem. Spevoigro je vodil voditelj »Malega Doma« Avg. Šabec. Uspela je prav dobro, kar je pričala obilo ploskanje navzočega občinstva. K temu spadajoče žive slike je uprizorila gdč. učiteljica Danica Šantel in so tudi te provzročije vprav frenetičen aplavz. Vsa čast gdč. Šantlovi! Obe veselici sta bili primeroma dobro obiskani.
Razstava ročnih del društva »Šolski Dom« v Gorici. V nedeljo dne 12. in v pondeljek dne 13. julija t. 1. so se razstavila v »Novem Domu« kakor tudi v »Malem Domu«, ročna dela društva »Šolski Dom«. Poleg ročnih del so se razstavile tudi riz-be učenk. Razstava je bila naravnost krasna, kar priča, da se je je udeležilo poleg ogromnega slovenskega občinstva tudi o-bilo Italijanov in Nemcev, ki so bili vsi polni pohvale o razstavljenih predmetih. Vsa čast vsem, gospodičnam učiteljicam, pred vsem pa gdč. voditeljici Emi Arko.
Zaprta knjigarna A. Gabršček. V pondeljek popoldne so zaprli knjigarna A. Gabrščeka v »Trg. Domu.«
Vojaku je rešil življenje rev. inšpektor redarstva v Gorici g. Ivan Putrih. Saper Vorauer se je šel kopat v Sočo. Soča je precej deroča in mrzla. Vorauer, ki ni znal plavati, je zašel v globok ejšo vodo, kjer se je začel potapljati. Klical je na pomoč in prišla je. Slučajno se je nahajal ob Soči gospod Putrih, ki je hitro skočil v vodo in z nevarnostjo svojega življenja izvlekel vojaka iz vode. Vojak je bi! one-sveščen. Gosp. Putrih je izvedel na njem z uspehom umetno dihanje; vojak je prišel k sebi. Na pomoč so bili g. Putrihu nekateri vojaki in inženirji Baumgartl in Lenk. G. Putrih zasluži za svoj pogumen čin javno zahvalo.
Strelne vaje topničarjev na Krasu.
Gorski topničarski polk št. 3. bo imel o-krog Komna strelne vaje od 30. jul. do 5. avgusta.
Več laških vohunov so prijeli v Šibe niku v Dalmaciji. Našli so pri njih načrti šibeniške luke in važnih vojaških postaj jauk. Bili so uradniki ondotne cementih tovarne.
Podkuljeni! Naznanjamo svetu vese lo vest, da glasilo ljubljanskih svobodo miselcev in velesrbov »Dan« prinesel no vico, da naš list dobiva podporo od vla de. Seveda nam kali veselje njegova trdi tev, da »Nov. Časa« nihče ne bere in d; bo propadel. Vladna podpora in to pa n< gre vkup. Torej se je »Dan« »zmotil« Značilno je, da ti velesrbski svebedomi selni hujskači vsakega, ki opozarja na t nevarne ljudi, hočejo uničiti z očitkorr češ, da je od vlade podkupljen. Mi pra vinio: Ta podla iri grda zalega v Ljubljan ni sad naših domačih razmer; ta duh; k veje po »Danu«, je duh belgrajskeg« svo bodomiselstva. In taki ljudje lahko govor o pcdkupljenosti, — a v lastnih vr s t a h.
Groze s smrtjo. Svobodomiselno vele srbstvo je začelo groziti s smrtjo! Junak ki sta jih vzgojila ljubljanski »Dan« i Slov. Narod«, so poslali dr. Šusteršič grozilno pismo, da se bo našel človek, k mu bo potisnil bodalo med rebra. V pism. proslavljajo umor pok. Franca Ferdinan da. — Grozilno pismo z mrtvaško glavi je dobii tudi dr. Lampe. — Kdor se up postavili tej svojati po robu, ga hočej spraviti s sveta! Vse pošteno misleče po zivljamo, naj odločno nastopijo proti tc »Danovski« in »Narodovi« svojati!
Roparski napad na cesti. Dne 9. t. n so trije lopovi o belem dnevu napadli n. cesti med Trstom in Kontoveljem in sice v bližini vasi Kozjak nekega Jakoba Mar čelin iz Vičence. Ustavili so ga ter zahte vali od njega listnico. Konečno so mu za žugali s smrtjo, ako naznani napad, te ga izpustili ko jim je izročil listnico. Ve likodušno so mu dali 5 K, da ne bi ost£ popolnoma brez denarja. Marcelin se j nato podal na Prosek k orožnikom ter jir naznanil napad. Orožniki so telefonira policiji v Trst, ki je obvestila vse obmej ne postaje. Minolo soboto pa je policija Červinjanu aretirala dva človeka, ki st po osebnem opisu osumljena napada n Marcelina. Ta dva sta neki Capucelli i Gaglione, oba iz Barlette v Italiji.
Vlom v trgovino z zlatninami. V sre
do po noči so tržaški vlomilci hoteli vlo miti v trgovino zlatarja Oiegorja na Kor zu. Nočni čuvaj jih je zapazil, s streli i revolverja poklical redarje, ki so nato u jeli v Strašicah enega izmed tičkov. Piš se Kari Klose iz Krmina.
Ustrelil se je 8. t. m. v Kobaridn rešp cijent fer. straže J. Pipan, doma iz Tonu ja. Razneslo mu je pol glave. Vzrok sa momora navajajo eni kot strah pred kaz nijo, drugi pa kot živčno bolezen.
Steckenpferd-
lilijnomlečnato milo
prej k0 slej neutrpno z» oskrbo polti in lepote. Pri-
znana pisnia.
Po 80 h povsod.
,.Vst in Istra.
i
Sestanek katoliških slovensko hrva-,ih abiturijentov v Trstu. Vabimo vse ( oje prijatelje na sestanek slov.-hrv. kat,-;,r. abiturjentov in abiturijentinj iz Pri-f >rja, ki se vrši v T r s t u v dneh od 3 1. , 1. — 2. a v g. t. 1. ., Vspored sestanka: j: Dne 3 1. j u 1. t. 1.: «ji Ob 8h pozdravni večer v prostorih ( onsumnega društva« pri sv. Jakobu. ti D n e 1. a v g.:
j Ob 7 in pol skupna sv. maša v cerk-; presv. Srca Jezusovega. Ob 9h dop. re-jrati v dvorani »Marijinega doma« ul. .sorta 3:
'¿lAbit. S. Stanič (Gorica): »Ideali in cilji j kat.-nar. abiturjenta«. Gdč. abit. M. Pahor (Gorica): »Slov. žena doma in v javnosti«, i Ob 3h pop.:
; Abit. Petar Bolonič (Pazin): »Dr. Mah-. ničev rad medju Slovencima i Hrva-;■! tima«.
Abit. F. Pertot (Gorica): »Pomen cerkvene avktoritete za religijo, kulturo ; in življenje«. ! D n e 2. a v g.:
1' Ob 5h pop. v dvorani »Mar. doma«: Gledališka predstava:
Vspored:
i 1. Abit. A. Čebokli (Gorica): »A. edved in moderna slov. dramatika«. ' 2. Gdč. abit. Olga Torkar (Gorica): 'lavirske točke.
• 3. A. Medved: »Na odru življenja«, 'ama v 4 dej. (6 slik), i Ob 8h zv. komerz slov.-hrv. kat. nar. 'aštva v prostorih »konsumnega dru-va« pri sv. Jakobu.
Pripravljalni o d b or.
Tovariši, ki se žele udeležiti sestanka ,>v. hrv. nar. abiturjentov in abiturjen-•jj iz Primorja v Trstu in hočejo preno-;če ali drugih informacij, naj se obrnejo j pozneje do 24. julija t. 1. na abit.: Filip hrtot, Nabrežina 159.
Mačkolje. V nedeljo 12. t. m. smo i-!;h pri nas ustanovni občni zbor proti-Aoholnega društva »Sveta vojska«. Cla-;iv se je priglasita 24, 6 I. stop. 18 II. stop. 1 r v našem okolišu ni še nobene orga-xacije te vrste, vabimo . vse prijatelje otiaikoholnega gibanja, da se k nam 1 išejo. Članarina je tako majhna, da jo iko vsak zmore. V odbor so izvoljeni: idrej Sturman, preds., Tul, taj., Jožefa ¡I, blag., ivan Križmanovič, Antonija ll.
| Sv. Križ pri Trstu. Razstavica otro-iii del v r t c a S 1 o v. Straže je bila !os zelo okusno prirejena in je privabila logo obiskovalcev, ki niso mogli pre-laliti pridnosti vrtnarice gospice Virk. ' Za tukajšnjo podružnico »Slov. Straže« je ob raznih prilikah od Velikenoči sem bralo 48 K 75 vin. Vsem čč. gg. daro-■teljem in prijateljem mladine najprisrč-jša zahvala. — S 1 a v n o s t ob praz-
niku sv. Petra in Pavla je izpadla nad vse sijajno. Vdeležba možkih pri procesiji izredno velika. Že več let ni prišlo toliko tujcev, kakor letos. — V 6 0-1 e t n i spomin p r o g 1 a š e n j a B r e z m. Spočetja in ob 201etnici blagoslovlje-nja kipa in kapelice lurške M. B. se priredi 9. avgusta t. 1. izredna slavnost, ki se sklene s procesjio s kipom lurške M. B. Navdušenje za to slavnost je veliko. — Ob tej priliki je pričakovati velike vdeležbe od vseh strani. Vspored se pravočasno objavi! —
Doktor filozofije je postal na gregor-janski univerzi v Rimu č. g. Anton S 1 a-m i č, bog. tržaške škofije, gojenec zavoda »Germanicum.«
Umrla je v sv. Petru na praznik sv. apostolov Petra in Pavla 19letna Katarina Guzič. Bolehala je skoraj eno leto na kataru. Blaga pokojnica se je ogibala posvetnega šumenja, posebno pa je vkljub mladim letom črtila nesrečni ples. Blaga pokojnica je ostala vselej najrajši pri svojih ljubih stariših, ki naj jih Bog tolaži na težki izgubi.
Dobre knjige.
»Narodne igre« je začela izdajati »Slovenska Straža« v Ljubljani. Prvi zvezek je ravnokar izšel in obseg: »Vmeščenje Valuka« za gorotanskega kneza in vojvodo pri Gospe Sveti na Koroškem okoli leta 620. po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom, — in »Štempihar«, zgodovinski igrokaz v treh dejanjih. Vprizoritev obeli iger je dovoljena, ako se kupi prvega zvezka vsaj 12 izvodov. Naročajte prvi zvezek »Narodnih iger«, pripravite se za jesensko sezono na naših odrih. Prvi zvezek velja samo 80 v, po pošti 10 v več in se dobi samo pri »Slovenski Straži« v Ljubljani.
»Grafenauer, Zbirka slovenskih povesti« III. snopič, cena 60 vin. Ta zbirka prinaša izključno samo izvirne spise naših odličnih domačih pripovednikov in sc odlikuje po nizki ceni in bogati opremi, Zadnji sešitek obsega povesti veselega značaja. Upati je, da postane »Zbirka slovenskih povesti« radi nizke cene in iz-
brane vsebine kmalu najbolj razširjena slovenska leposlovna zbirka.
Dobiva se v »Knjigarni katol. tisk. društva« v Gorici.
»Zločin v Sarajevu.« Pod tem naslovom izide prihodnje dni lična knjižica z dvema krasnima slikama, porabnima tudi za okvir, in nad 30 drugimi slikami, ki bo obsegala poleg natančnega opisa tragičnega dogodka v Sarajevu tudi natančen življenjepis pokojnega prestolonaslednika in njegove soproge. Opisane in pojasnjene bodo poljudno tudi vse pogrebne slovesnosti od Sarajeva do grobnice pokojnih nesrečnih žrtev v gradu Artsettnu. Cena lično opremljeni knjižici bo 70 vin. za izvod, po pošti 80 vin. Pri večjih naro čilih da založništvo do 100 izvodov na vsakih 10 po en prosti izvod, nad 100 pa vsakih 20 po tri proste izvode. Naročila sprejema tudi »Knjigarna katol. Tisk. društva v Gorici Gospoka ulica 2.
Darovi.
Slovenski Straži so darovali: Fran Matičič, žpk. Boljun Istra, 1 K 50; Nabrali goriški dijaki v proslavo 500 let. u-stoličenja, 13 K 16.
Slovenski Straži so darovali: Iv.
Klanjšček, Dol. Cerovo, 1 K; Jos. Paro-vel, Dolina pri Trstu, 3 K; Anton Pavlica, Britof-Rihemberg, 2 K; Anton Betram, Trst, 5 K; Janez Kikelj, Hudajužna, 1 K 50; Marija Černe, Solkan, 3 K; Ant. Pire, Vermeljan, 2 K 50; Podružnica v Prva-čini, iz nabiralnika, 11 _ ___
Stalen postranski zas!uže!i
kega stanu, le z domačim delom! Zasluži se mesečno najmanj 80 K. Popolnoma nova stvar Ponudbe, katerim je treba priložiti 60 vin. v znamkah, na INSTIltJT HEISER, Dunaj VI., Magdalenenslr. 8.
6LAS0VIR
(Salonfliigel) dober za društvo
z= nsi prodaj ==
radi selitve. -- Corso Verdi št «8III. --
„Šebreljska štedilna posojilnica" naznanja tužna vest, daje nje član nadzorstva
JANEZ VONČINA
posestnik, član Sirotinskega sveta, sodni cenilec i. t. d.
v Jagerščah dne 8. julija 1914 po mudni kratki bolezni previden z Najsvetejšim umrl. Njegovi preostali družini udano sožalje.
Ob enem pa se zahvaljujemo vsem, ki so se pogreba vdeležili, pevcem za zapete žalostnike in gospodu.
Šebrelje, dne Q. julija içi4
« Šebreljska Hedilna posojilnica».
P ur gaj, Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila, cena vez. K 2 80 (po pošti 30 v več).
Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000 cena K 1.30 vez. K 2 (po pošti 20 v več).
Pleiweis-Kalinšek, Slovenska kuharica cena okrajšana izdaja vez. K 3.60 (po pošti 30 v več); velika izdaja s slikami K 6 (po pošti 30 v več).
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju, cena K 1.20, vez. K 1 80 (po pošti 20 v več).
„Zelišča v podobah". Cena 60 vin. Ta knjižica prenočuje domača zdravilna zelišča v naravnih barvah. Označeno je tudi, katere rastline skrivajo v sebi poleg zdravilne moči tudi strup in katere so nestrupene. Kdor bo s to knjižico v roki iskal zdravilnih želišč, katerih ne pozna, jih bo brez težave spoznal in našel.
= Velika salo ga -
E pisarniških, šol
E s ki h in vseh v to -
E stroko spadajoči/i E E - - potrebščin • - E
itd. itd. itd. - - E
Šolske potrebščine
na debelo in drobno
priporoča
iian lat. Tisi. Društva
v GORICI
(Montova hiša)
.............i M 11 M 11111111 M 11 M 11111.....111 M 1111 M 111111111111 m M 111

|l I IIIH 111111II M ..........111111 lllll 1111111............................... lil |
Knjiga uradnih v og.
D o 1 ž a n - Knjiga uradnih vlog. - Cena 3 K, vez. 4 K, po pošti 20 vin. več. Prinaša največjo izbiro sodnih vlog za vse prilike. Knjiga navaja poleg vlog v iz-venspornem sodnem postopanju (varu-štvo, skrbstvo itd.) tudi obrazce vse navadnih civilnih tožb, ki spadajo v področje okrajnih sodišč. Obrazložene so tudi kazenske vloge in silno stroga določila glede poslednje volje (oporoke), katero pojasnujejo mnogi vzorci. Knjiga, ki bo vsakemu, ki ima opravila z javnimi oblastmi, dobrodošla, se dobi v knjigarni „Kat. diskovnega društva v Gorici (Montova hiša).
M i i 11111:11 III 11111111111111 III 111 II 1111.....II 11111111 11111 111 III II I i 111111111
Ravnokar je ^m izšla knjižica
Raznovrstni kipi, 5
- - n. pr..
E	Presv. Srce Jenu-	E
E	sovo, Lurška mati	1
E	- Bokja, itd. itd. -	E
E	od 20 cm dalje.	E
E	- - Vsakovrstne - -	1
druge devociona-- - - - lije. - - - -
.Zločin v Sarajevu'
ki jo krasi do 30 lepih, deloma umetniških s! k. V knjižici je natančen opis vseh na tragičen umor se nanašajočih dogodkov. — Posebej opozarjamo na krasne portretne slike pokojnih žrtev nadvojvode FRANA FERDINANDA in soproge ZOFIJE vojvo-dinje Hohenberg, ter njunih treh otrok.
I svod stane 7 o vin, po pošti io vin. ve*. Naročila sprejema in izvršuje poštno obratno:
Knjigarna kat. društva v Gorici
(Montova hiša).



Vsakdo mora zadeti!
400000 in 200*000 frankov znašajo glavni dobitki
TURŠKIH SREČK.
6 žrebanj vsako leto ! Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
475*000 oziroma «f'i'5'OOO kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 ¡zbornih srečk, 13 oziroma 9 žrebanj vsako leto : Prihodnje žrebanje 1. avgusta. Mesečni obrok od K 4 - naprej. — Za cenjene naročnike določene so
nagrade in premije ! Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo"
Valentin Urbančič, Ljubljana O.


:
:
u * ij-y ^ v* t 1 ^ 'i' >**i m i-*1' * i"'i » ■ i ■ ** '>'■>* i/*» i-j- ^
IZIDOR NANUT
avtorizovana stavbena tvrdka
, GORICI
uilca Adelaide Ristori št. S
se priporoča p. n, občinstvu za vsa i stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavd cije po 1	najnižjih cenah.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu".
CD lirpnrr za sedlarsko obrt. db Ultjiltu, Nastop takoj pri IVAN KRAVOS. Sedlarskega delavnica in zaloga konjskih vpreg v Gorici, Krnu št. 11.
Jakob Šuligoj
urar c k. državne žc-j« lc/nicc iz Gorice, «(joposka ulica št. 19.
lima največjo zalogo najfine-Ijših švicarskih, preciznih ur Iz večletnim jamstvom. Velika lizbera zlatnine srebrnine in 'konkurenčnih ura. Popravila se izvršujejo točno Za vsako popravilo se jamči eno leto.
RAZPIS SLUŽBE
občinskinskega tajnika
V Cerknem se raspisuje in sicer z letno plačo 1000 Kron, služba obč. tajnika. Prosilec mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika, prednost imajo oni, kteri so tajniško službo že opravljali, in naj prošnji priložijo dotična spričevala in jih je vložiti do 30 julija 1914 na podpisani urad.
ŽUPANSTVO V CERKNEM dne 13. julija 1914 Župan:
J. ERŽEN.
? Gorici
Najnovejša m o d a v rožicah, kakor vse vrste blago se prodaja po čudovito nizki ceni.
Največja izbera novosti.
Pregrad & Černetič.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, p družnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.
Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi „ 1,000.000
Vloge ua knjižice po 4120j0 v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni ne papirje. Srečkena obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.
Nakazila v inozemstvo. Kreditna piuma.