KOLUMNA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 28 28 PRAVIČNOST V ŠOLSTVU IN PANDEMIJA Dr. Zdenko Kodelja, Pedagoški inštitut Educational Equity and Epidemic O bstajajo razli čne filozofske teorije pravičnosti, vendar je v razpravah o pravičnosti v šolstvu s pravi čnostjo po navadi mišljena socialna pravičnost. Ta pa je najve čkrat razumljena kot enakost možnosti oziroma tako, da so dosežki posameznikov lahko neenaki, če so posledica njihovih izbir – vloženega truda in sprejetih tveganj – in če ima- jo vsi enake možnosti, da jih doseže- jo. Tako pojmovana pravi čnost pre- vladuje tudi v razpravah o pravi čnosti šolstva v času pandemije covida-19. Ena od prvih posledic te pandemije je bilo zaprtje šol. Zato so številne drža- ve poskušale pouk v šoli – kolikor je le bilo mogoče – nadomestiti z izobra- ževanjem na daljavo. Problem pa je bil, da celo v razvitih in bogatih drža- vah niso imeli vsi u čenci doma ra ču- nalnika in internetne povezave. Zato so šolske oblasti morale odgovoriti na vprašanje, ali naj šole izobražujejo le tiste, ki imajo doma računalnik in dostop do interneta, ali nikogar. Šlo je za resno vprašanje, kako v takšnih razmerah zagotoviti enakost izobra- ževalnih možnosti. Šolske oblasti so bile soočene s politično in moralno dilemo, saj so odlo čevalci morali izbrati med dvema slabima možnost- ma in so torej, kakor koli so izbrali, nekomu škodovali: v prvem primeru so bili izobraževanja deležni samo tisti, ki so že tako ali tako v boljšem položaju in so se posledi čno razlike v znanju med tistimi, ki imajo dostop do interneta, in tistimi, ki ga nimajo, še pove čale. V drugem primeru pa bi bili sicer vsi otroci obravnavani enako, vendar bi obenem tudi vsi ostali brez možnosti takšnega izobraževanja na daljavo, kar ne bi koristilo nikomur. Zato so šolske oblasti ve činoma izbrale izobraževanje na daljavo in ga z nabavo računalniške opreme in širitvijo internetnih povezav posku- šale zagotoviti čim večjemu številu otrok. Številni otroci so s tem dobili možnost izobraževanja na daljavo, vsi pa žal ne. In prav v tako nastali novi obliki neenakosti izobraževalnih možnosti se kaže problem digitalne pravičnosti v izobraževanju. Ta vrsta pravičnosti bi zato morala biti eden od ciljev šolskih politik, digitalna inkluzija oziroma digitalna vključe- nost pa sredstvo za dosego tega cilja. Ali drugače re čeno, vsak u čenec bi moral imeti doma možnost uporabe računalnika in interneta; u čitelji in učenci bi morali pridobiti zadostno ra čunalniško pismenost; u čenci bi morali tudi bolj razviti zmožnost organizacije lastnega u čenja in se naučiti, kako se u čiti; razviti bi bilo treba specialne didaktike oziroma metodike pou čevanja na daljavo itd. V Sloveniji se je zaradi izobraževanja na daljavo digitalna inkluzija precej pove čala, digitalna nepravi čnost pa se je posledično zmanjšala. Najve čja digitalna izključenost je namre č bila na začetku uvedbe izobraževanja na daljavo, nato pa se je postopoma zmanjševala. S tem se je zmanjšala tudi digitalna nepravi čnost, posle- dično pa tudi nepravi čnost šolskega sistema. Toda to še zdale č ne pomeni, da je bila pravi čnost šolskega sistema zaradi izobraževanja na daljavo ve čja kot prej, ko je pouk potekal v šoli. Prav nasprotno, pravi čnost šolskega sistema se je pomembno zmanjšala, saj imajo od izobraževanja na dalja- vo ve čjo korist otroci, ki izhajajo iz ekonomsko dobro stoje čih družin, ki imajo izobražene starše, lastne ra ču- nalnike, dostop do interneta itd. A ne samo dostopnost izobraževanja, tudi kakovost dostopnega izobraževanja na daljavo ni bila enaka za vse. Iz tega sledi, da enaka možnost dostopa do izobraževanja sama po sebi še ne zagotavlja enakih možnosti v izobra- ževanju. Je samo nujni pogoj zanje, nikakor pa ne tudi zadostni. Prav tako je videti, da je izobraževanje na daljavo manj uspešno sledilo tistemu načelu pravi čnosti, ki ima svoj izvor v Aristotelovi filozofiji in ki pravi, da moramo enake obravnavati enako in različne različno. Tu mislim tako na slabše kot na boljše u čence, na nadarjene in tiste s posebnimi potre- bami in u čnimi težavami: kajti vsi ti učenci potrebujejo posebno skrb in obravnavo, da lahko dosežejo to, kar zmorejo. Zato bi morale šole zdaj, ko so spet odprte, posvetiti veliko po- zornosti tudi ukrepom za pove čanje pravičnosti v šolstvu: tako tistim, ki zadevajo pouk, kakor tudi onim, ki se nanašajo na socialno funkcijo šole.  Dr. Zdenko Kodelja Foto: Janez Marolt