od reje domače živine.
Spisal
Dr. Janez Bleiweis.
Tretji del
„Živino zdravstva".
MäMHII^R-
^^ivinoreja se veže na več stram z živinozdravilstvoiu. Kakor mnogotere bolezni izvirajo iz napčne reje, tako se da mnogo bolezin odverniti z umno rejo.
Brez vednosti tistih znanstev, ktere uci živiioreja v obširnem svojem obsežku, ni nikomur mogoče dobremu zdravniku biti; neveden o nji bo zahajal vsaki dan v zadrege. Ker pa le umna živinoreja obdaruje gospodarja z dobičkom ift ker % umno rejo, kikor smo rekli, se dajo marsiktere bolezni odverniti, je očitno iz tega, da tudi vsakemu gospodarju, kdorkoli živino ima, je potreba, da ima prave zapopadke o tem, kar se pravi z živino tako ravnati, da bo od nje naj večji dobiček vžival.
Nauk živinoreje je tedaj imeniten nauk, kterega bomo v leh bukvah, kolikor bo moč, na kratko pa vendar tako razložili, da se nič važnega v njem pogrešalo ne bode.
Zverstili smo ga na dvoje. Pervi del razlagi živinorejo v obče Csploh); drugi del pa rejo posamne domače živine : konj , goved , ovac, koz , prešičev in perutnine.	, .

Pervi del.
Üd živinoreje sploh.
§. 1. Kiij je živinoreja?
___livinoreja obsega več, kakor živino le rediti. Gospodar nima zmiraj le ki pij ene živine, temuč si je mora tudi doma izrediti, in mora vediti, kako s kupljeno ali prirejeno ravnati in jo o s k e r b o v a t i, da bo iz nje naj veči dobiček vlekel v delu, gnoji, mleku, mesu ^ masti, volni i. t. d. O vsem ten ga podučuje živinoreja.
Zato bomo v občji žinnoreji razlagali te poduke tako, da per vi č bomo povečali: kako živino si izrej evati, drugič: kako jo termiti, ji streči in jo sploh oskerbovati,
tretjič: kako jo rabiti, da nam po pameti naj veči dobiček donaši.
Pei*v« po^laTje.
Od Izrejevanja domače živine.
§. 2. Različnost živine.
Vsak človek ve, da ni ne !e ene sorte živine na svetu. Treba je pa, da umen gjspodar kaj več od tega ve. Bomo tedaj naj poprej razložili tiste splošne različnosti, ki jih ima umen živinorejec veliti, namreč kaj je razpol, kaj pleme, rod i. t. d.
R a z p o I (Gesclileclt) zapopada množico vse tiste živali, ki sije v bistvenih astnostrh života edina; tako
imamo razpol konjski, razpol p rež vek vaj «če živine, i. t. d. in štejemo, na priliko, k razpolu konjskemu vso tisto živino, ki ima kopita, enako napravo in število zob in enako napravo druzih životnih delov.
Razpel pa zapopada eno ali več plemenC^attungen"). Edinega plemena jmenujemo tisto živino, ki se med seboj plemeni, in tako, na priliko, konjski rai^pol zapopada 6 plemen; cebro, kvago, diigetaja, dauv-a osla ia konja, ker vse te plemena se med seboj rodovitno pariti (plemeniti) morejo.
Vsako pleme se pa spet razdeluje v različne rodove (Racen), ker kraj, podnebje, živež i. t. d. narejajo v edinem plemenu take razločke, da se ot^tno vtisnejo v kri in
pejskirai spet angležki, ogeiski, horvaški i. t. d.
Rodovi pa r deželi ne ostanejo zmiraj stanovitno edini, ampak po množiti okoljšinah se /amore rod premeniti, in taki stanovitni raziočici rodov se iipiarajejo TDÜToint! aii sorta (Schläge). Če se živina ravno tiste rodbine ali sorte stanovitno med seboj pari, ded vajo mladi po starih njih lastnosti, po kterih se ločijo od druzih rodbin. Tako, na priliko, je med arabskimi konji, kafeor med angležkimi i. t, d. več rodbin ali sort.
Izrodki (Spielarten) so pa takošni razločki med ži-iVino, ki se le po zgol naključbah primerjajo in od kterih lastnost se ne more za gotovo reči, da bojo stanovitne ostale v rodbini; tako, na priliko, pridejo včasi konji na svet s kratkimi repi, ali s kodrasto dlako i. t. d.
Ako bi smeli živino primerjati s ljudmi, bi rekli, da rod (Race) je pri živini ravno to, kar narod (Volk, Nation) pri ljudeh, r o dbi n a (Schlag) pa ravno to pri živini, kar familija pri ljudeh, — izredki pa so posebni razločki, ki jih nahajamo tudi pri nekterih otrocih enega očeta in matere, ki niso nič podobni svojim bratom ali sestram.
§. 3. Od razločkov plemenenja.
' Iz tega, kar smo ravno povedali, je spoznal živinorejec poglavitne razločke med živino na svetu. Povedali bomo ^sedaj nektere razločke plemenjenja. _ Ce se živina edinega domačega rodu in edine rod-• bine med sabo plemem ali pari, se imenuje to sploh d o-
mače pleme (Inzucht); če pa se celo živina iz ene kervi in, kakor pravijo, v ž lahti med seboj pari, je to lervno ali čisto pleme (Blut- oder Reinzucht).
Če se živina dveh razločnih rodov med sabo pari, se pravi to: živino križem pariti, in taka kri je poraesana kri, na priliko, če konja našega domačega rodii parimo s konjem horvaškega rodii, našo domačo kravoz bikom iz mircne doh'ne (štajarske); — domačega merjasca s ogersko svinjo i, t. d. Iz tega se vidi, da po takjm ple-nienjenji se zamore rod zboljšati, pa tudi pohabiti ali pokvariti, kakor je namreč rod (dober ali slab}, s kte-rim parimo svojo živino. Križem pariti živino, zamore tedaj le takrat dobro biti, če gospodar z um no s t j» izbera plemensko živino in se zvesto ravna po pravilih, kte-e bomo v teh bukvah razložili. Če pa brez prevdarka piri „vse križem" , si bo napravil sodergo v mladih, ki ne lo nikomur podobna. Odkar je slavni natoroznanec Buffjn pred 60 leti priporočal kri iz enega rodu prelivati v druzega, to je, živino križem pariti, so se živinorejci tdi besed prijeli kakor da bi bile sveti evangeli, in brez ozirs: ali se rod tudi vjema z rodom, so začeli na vrat na ncs živino križem pariti in hrepeneti le po p tujih rodovih, da bi s temi popravili domači rod. Sedaj pa so se umnin gospodarjem že oči'odperle, da to vendar ne gre vselej ii povsod brez premislika, — in tista enostranska šega je konec vzela. Umno križem-plemenjenje živine je res dobra ret, pa ni edina pot k zboljšanju domače živinoreje. Če folrebuje gospodar, postavimo, močnega težkega konja, ali bo prav storil, če svojo kobilo močnega koroškega ali salckiirškega rodii pelje k lahkemu tankonožnemu angležkemi žebcu, če je ta še tako žlahen? Nikdar in nikoli ne. Če la ravno tisto kobilo pelje k težkemu Burgundcu, bo pa priv opravil. Iz edinega tega izgleda se že vidi, da lirižen in križem pariti, je dvoje; zna prav dobro biti, pa tudi ptav slabo.
§. 4. Kaj je namen nmnega plemencnja in kaj o tem skušnje nče ?
Namen umnega plemenenja je, da si gospidar priredi dobre in lepe živine, kakor je potrebuje za svojegospodarstvo. Navadno je gospodarjem b)lj vstre-ženo z dobro živino, kakor z lepo: če pa zamore oboje zediniti, je pa tolikanj bolje. Lepota se tudi rala vjema z dobroto, in tako gospodar, ki potrebuje težke živine, močnega konja imenuje lepega, čeravno ni zdelan v
vsem životu po razmerah žlahnega Arabca. Dobra živina je mnogokrat tudi lepa, zlasti kar vprežno živino zadeva, ker tista naprava in postava glave, vratu, herbta, križa in nog, ki dela konja lepega, ga dela večidel tudi
dobrega.	.	^ .
Priredba lepe in dobre zivine se opira na stanovitno postavo natore, po kteri se lastnosti staršev prenašajo na otroke. Kakor starši, tak otrok, — to je pravilo, ki večidel velja, čeravno ne vselej.
Umnim gospodarjem je tedaj na voljo dano si izreje-vati dobro in lepo živino, če le hočejo in če tudi morejo umno ravnati v živinoreji. Kakor si gospodar zamore za-ploditi le lepo in dobro sadje v svoj vert, v kterem so poprej edine lesnike bile, ravno to zamore tudi gospodar v svojem hlevu doseči, — pa cepiti je treba drevje , ga požlahnovati, mu streči pridno in priliva ti i. t. d. Kakor na vertu, tako v hlevu! Brez uma in pridnosti ne bo nikjer in nikoli nič.
Očiten izgled resnice te so nam mnogotere dežele, ki so jo na visoko stopnjo pripravile z umno in skerbno rejo "^živine. Kaj mislite, da so Angleži od nekdaj take konje, Švajcarji in Štajarci od nekdaj take goveda imeli ? \i-karte! Vemo, da veliko in naj več stori rod, zrak, živež — pa vsega vendar ne, in Španjce, ki so nekdaj imeli naj žlahnejše merinoške ovce, so poslednji čas že prekosili Saksonci.	'
Očiten izgled, koliko je ležeče nad umnim plemeae-njem, nam je tudi človeški rod. Kako močen in čverst je bil nekdaj, — kakošen pa je sedaj in kakošen še bo, ako se v dovoljenji^ zakonskega stanu ne bo nič gledale na telesne lastnosti. Če nektero nevesto in nekterega ženina pogledamo, moj Bog! kakošna sta; v bolnišnico ju poslati bi bolj pametno bilo Iiakor jim p r avico dati, ljudstvo množiti. Iz tute bo le tuta, in iz pokveke bo le spet po-kveka. In tako hira rod za rodom, in nemožen na truplu je nemožen tudi v duh«. Tii se tudi očitno vidi, kaj je iz tega, ako se „vse križem" pari.
Skušnje mnozih letinmnozih dežel so o prenašanji životnih lastnost staršev na mlade učile sledeče:
i. Na očetih je pri plemenenji res veliko in naj več ležeče, pa vendar ne vse, tudi matere premorejo veliko.
Ži. Po očetu se izdeluje večidel sprednji del života, koža in dlaka, in sploh vunanjstvo, — po materi pa bolj zadnji del života, velikost mladega in pa
notrajnstvo, to je, kri, iz ktere se dela meso, mleko, mast, volna i. t. d. in pa duh. Očiten dokaz tega nam je mula; mula je otrok matere kobile in pa očeta osla; poglej jo in vidil bos, kako ji pri glavi osel viin gleda, — in ia je velika kot kobila i. t. d. Zato je pa tudi znano, da se manjša živina možkega spola po večji ženskega spola večja naredi in zlepša. Zato, če hočeš dobro molzno kravo imeti, je treba, da ni le krava (mati) dobra meka-rica, temuč tudi bik (oče) mora biti sin dobromolzne mitere.
3.	Če bolj stanovitne, po mnozih rodovih n?pre-menljivo podedovane lastnosti imata oče ali mater, ;oliko gotovše je, da tista stanovitna kri se bo prelila tudi v mladino. Če ni živina prave uterjene korenine, se bojo tiste dobre lastnosti, ki jih ima, rade pogubile. Zato tuli pri živini po pravic! velja hvala, če zamoremo reči: „to je še živina stare korenine".
4.	Če sta si oče in mati bolj razločna med sabo, toliko slabeja bo mladina in toliko težje je, dob-e ali žlahne lastnosti ene strani' spraviti v mladega". Oče in mali si morata v telesnosti enaka biti, potem bo lahko tudimla-dina taka; namesto da bi živinorejec z različnimi jtarši si zboljšal rod, ga bo še večkrat spačil; tako, na piiliko, je znano, da žlahni ovni z grobimi ovcami narede mlade, kterim se volna „cvirna" , da skor ni za nobeno rabo
5.	Na pa k e (falarji) in bolezni staršev se pokažejo včasih še le v poznejšem rodu; včasih v pervem ni nič viditi tiste napake, ki jo ima cče ali mati, v tretjem ali četertem pa. Tako tudi nekteri otroci niso ne očetu ne materi podobni, dedca ali babici (stari materi) pa.
6.	Od premladih slabih, pa tudi od stari! slabotnih mater, pravijo, da rode pcsebno rade mlade n-ož-kega spola, nasproti pa po mladili slabih očetih pridi več mladine ženskega spola na švet.
7.	Sploh je število možke in ženske mladine si zlo e^nako, tako, da ne moremo ravno reči, da bi prišb več živine možkega spola na svet kakor ženskega.
§■ 5. Kako 81 zamore gospodar dobro in lepo živino iz domače izrediti?
Kakor vedna luč naj sveti gospodarju sledeče pgla-vitno vodilo pri živinoreji :
Pari naj boljo in naj lepšo živino z naj loljo in naj lepšo, in pa vsigdar enako z enako. Tega vodila se bo pa deržal, ako
si izmed svoje živine ali kakošne druge domače izbere za pleme tako, ki ima tiste dobre in lepe lastnosti, kterih si želi"; tudi m a jhnih nap a k naj se ogibuje kar naj bolj more;
2) tako naj ravna stanovitno od roda do roda; plemenjenje v bližnji ž lahti lepe živine ohrani naj bolj to zaželjeno stanovitnost,ker živina edine kervi se naj bolje vjema;
3} si je izbral gospodar dobro in lepo živino, in ima tedaj, tako rekoč, dobro blago, naj jo dobro redi' (pa je ne pita in debeli, ker pitana živina, ki izdeluje
. meso in mast, ne more delati tudi mladih), pridno cedi in snaži in v vsem marljivo oskerbuje;
4) nikar naj premlade ne spiiša po plemenu, ampak v pravi starosti (kakor bomo učili pri vsakem razspolu posebej) kadar se je požHjenje po plemenu spet in spet in pa močno oglasilo. Če bo gospodar že na pervi majhni opominček tekel s telico k juncu, češ , da ne bo nič zamudil, se bo pač pozneje zlo kesai, ker p re— mlada živina mu bo storila ne le majhno temiič tujli slabotno živinico. Otrok še ni nikoli možaka rodil! Če pa se gospodarji boje, da bi jim živina potem jalova ostala, ako bi ne zadostili pervemu pojanju, se pač motijo, in le govore kar so od druzih slišali in li spet od druzih, — skusil pa tega nobeden ni. Menda še ni in tudi ne bo človeškega rodii konec, čeravno morajo fantje in deklice zatajevati pervo spolno opo-
IS)
minovanje!
Kakor premlada živina ni za pleme, tako pa tudi prestara ne, kernaunem kDncu kakor na tem koncu . ni prave moči; tam je še ni, tukaj je že ni,
§. 6. Kako pa, če domačo živino plemeiiimo s ptnjim rodom, ali če, kakor pravimo, domač rod s ptnjim križamo?
Mali gospodar, ki nima priložnosti svoje domače živine s ptujim žlahnim rodom plemeniti, naj za tega voljo nikar ne obupa, da bi si ne mogel svojih živinčet zbolj-š a t i, če jih ravno p o ž 1 a h n i t i'ne more. Imamo že tudi med domačo živino dobro, in le naša skerb naj bo, da bomo za pleme le naj boljo in naj bolj enako izbirali, in zvesto in stanovitno ravnali v vsem, kakor smo ravno rekli. Ce imamo slabo živino, so naši stari očetje in mi sami tega krivi, ker om'niso imeli pravega zapopadka ali tefdne volje
živino svojo zboljšati in ga (udi mi nismo imeli. Vse to pa zamoremo popraviti, ako ravnamo kakor smo učli v §. 5.
Če pa ima gospodar priložnost svojo domičo živino po natanjčnim prevdarku p o gl avi tne gi vodila (glej §. 5.) s p tuj im rodom požlahniti ali če si zamere sam ptuj rod omisliti, s kterim bo domačo križcu paril, mu povemo, da v ta namen Ei treba ptuje matere, ampat le tujega očeta. JS tim očetom ptujega rodii naj plemeni svojo domačo izbrano živino ženskega spola neprenehoma tako dolgo, daje mladina do dobrega očetu podobna. Edaj pa bo taka? V 1., 2., 3., 4. rodu še ne, ampak po mnozihskušnjah še le v 5. rodu.
Slavni učenik kmetijstva je to s številkami prav očitno, takole dokazal: Zaznamvajmo, je rekel, svojo dom»čo kravo, ki nima nič žlahne kervi v sebi, z O (ničlo), žlahnega ptujega bika pa s i00 deli žlahne kervi. Ta dvs se parita skupej, tedaj bo od nju rejena telica imela od očeta pol (50 delov} öd matere pa tudi pol (tudi 50 delov) kervi. Po tem takem je že na pol ž lahna. Četo paiiš ob svojem času spet z žlahnim ptujim bikom , bo imela od njih rejena telica 75 delor žlahne očetove kerii. Če pariš to telico spel s ptujim žlahnim bikom, bo inela 87 in pol delov očetove žlalme natore. Če spet to mlaio pariš z žlahnim očetom, bo tedej v četertem rodu že če^ 93 delov žlahne kervi — v 5. rodu bo potem popolnoma 100 delov žlahne kervi v mladino prelite.
Naj tedaj noben gospodar ne misli, da je že svojo živino do korenine zboljšal ali požlahnil, če je Si^ojo kravo enkrat pri švajcarskem biku imel, in da tele bc potem že žlahno in če je junec, da bo za pleme že tako d»ber, kakor pravi, izvirni švajcarski. Ni res ! kakor smo ravmt dokazali. Tak junček zna sicer bolji in lepši biti, pa stanovitna korenina še ni. Treba je še zmiraj skozi kakih 4 rodov od izvirnega švajcarskega junca narejene telice paiiti s pravim švajcarskim junccm, da po takem stanovitntm križanji se doseže žlahni zarod. — Če ni mogel oče tegi dopolniti, mora sin napredovati in dodelati, kar je oče z£Čel. To se pravi umna živinoreja.
Ker pa po križanji požlahnjena kn' je venčar le m e-šana kri, se tedaj pozneje — po več letih — lahlo zverže spet v domačo, je tedej treba od časa do časa ponavljati (frišati) rod s ptujo žlahno živino možlega spola, da se v okom pride zreržkom.
Brugo poglavje.
§. If. Od klaje» strežbe in oskerbovanja Mvine
sploh.
Za živino je freba skerbeti prec ko je v maternem telesu spočeta bila noter do smerti njene. Skerb za njo pa ni zniirej ena, ampak se ravna po različni starosti, ktera se navadno loči v 4 dobe. Perva doba obsega: sad v maternem telesu, druga: mladega dokler sesa, tretja: mlado živino po odstavi noter do pervega plemenenja, četerta: odra še no živino noter do njene smerti.
aj Skerb za sad ali mladega v maternem telesu.
Skerb za mladega v maternem telesu zapopada skerb za starko, ki ga nosi. Zlasti perve 3 mesce pri veliki živini in perve tedne pri mali živini, je sad z materjo le rahlo zvezan. Varuj tedaj, da se ta zveza po pretegi, teku, skajanji, pretepu, sunku ali vdarku na trebuh matere i. t. d. ne odterga in mati ne z ver že, ali da prezgodaj ob mladega ne pride v poznejem času, zlasti zadnji čas bre-josti, kadar je trebuh že velik, teža velika, ki jo starka nosi.
Poskerbi, da bo starka imela dosti klaje, posebno v drugi polovici brejosti, ko že mladiček več živeža potrebuje, ker bolj raste. Toda ene dni pred porodom in ene dni po porodu ji enmalo klaje pritergaj, da ne bo presilno nabasana ob porodu, kadar lahke sape potrebuje, pa tudi ne preveč obdarovana s klajo perve dni po porodu, da mleko vimena preveč ne zaliva in tako imenovanega „ovčiča" ali „sajevca" na vimenu ae na-pravlja.
Varuj jo, da ne dobiva', dokler je breja, spridene, zmerznjene klaje in takošne me, ki živino zlo razbaše in jo rada napenja ali ktera nič v sebi nima.
Skerbi, kakor smo že v nauku pri porodih govorili, da se mlademu, kadar pride na svet, nič zalega ne zgodi (glej 5. del „živinozdravilstva" stran 26—29,5
b) Skerb za mladega dokler sesa.
Materno mleko je edini naravni živež mlademu; to mu je živež prav po natori, ktereg^ gre sam iskati. Naj se
i8
niu tedaj privoši pervo mleko, ktero navadno „mlezvo" imenujejo. Mleko perva dva dni je drugačno od pozneje-ga ker to mleko nima le mlademu živež, temuč mu ima tud'i drist'ilo (pergacija) biti, ktera iztrebi iz čev tisto limasto blato, ki se je nafravljalo v trebuhu mladega, dokler je še sad bil v materneni telesu. Natoranareja ravno za tega voljo to mleko nekako slano, da sol potrebi blato iz života. Ce tedaj gospodar v svoji aboti ne pusti nilademu tega mleka, ker je neravadne barve in baže, ravno dobri materi natori ravna nasj:rot. Potreba bi bilo tacega modrijana pri nosu prijeti in gi peljati med divjo živino, ktera je vendar veliko ,boIj zdrava in terdna, kakor naša vdomačejaa, da bi vidil, kdo uri pervo mleko izmolzuje, da ga mlacfiček ne posesa. Naša mlada živina boleha ravno za tega voljo pogostoma, ker se ji to mleko ne privoši, sadove blato zabasano v čevih ne gre od nje, se začne kisati, potem mladiča kolje in napenja, driska ga žene, noge mu v kolenih iačno otek»ti i. t. d. In obdo žujejo se potem copernice, hudobne sosedinje i. t. d.,— neumnost lastna pa, ki je vsega tega kriva, se ne vidi! — S tem pa ne rečemo, da bi mogel mladiček vse to mleko posesati; kar ga mu ostaja, naj se le pomolze, da vime ne oteče.
Dovoli mlademu, kterega misliš za pleme obderžati, kar naj dalje moreš, sesati, ker mleko materno ga naj bolje redi in močnega naredi. Kdor hoče večjo živino iz manjše domače si izrediti, ima v tem, da mlade delj časa sesati piša, gotov pripomoček. Za pleme obderžane tele ta, jagneta in kozličl^i naj sesajo naj manj 6 tednov, žbfta pa 6 mescov; praseta sesajo^ večidel, dokler se jim poljubi.
Če ima mati toliko mleka, da ga mladiček vsega posesati ne more, ali če bi mu preveč povžitega v škodo bilo, je treba mater molsti, da mlek» ne z-astaja v vimenu in bolezen (ovčiča) ne napravlja.
Naj bolj naravno je, ako mladiček ostane pri materi; navadno so vendar mladiči zo-volj prostora v posebne pre-graje zaperti in se pušajo le cb določenih urah k materam. V teh tesnih pregrajah pa so mladiči kakor jetniki, in to je zoper natoro in zdravje, če ne morejo včasih enmala ritati in poskočiti. Naj bi tudi v tem ie natora izgled bila.' Divja živina ima svoje mlade vedno okoli sebe.
Varovati pa je treba, da starka, mladih ne pohodi ali kako drugač ne poškoduje, kar se pa le pri svinjah po hudobni volji zgodi', ktera včasih svoje mlade tudi rada po-
žre. Kako pa se to odverne, smo učili v nauku pri porodih (glej stran 280 ,,	,
SIcer naj bo hlev, v kterem so mladici z materami, zračen, goräk, pa vendar ne preveč soparčen, ker tudi zrak je mladini živež; sicer pa naj se doječe matere in mladi varujejo, da merzla sapa čez nje ne piše.
Posebno zdrava in terdna živina bo tista, ktera pride v takem času-na svet, da zamorejo mladi z materjo vred kmalo na pašo; pašnik pa mora biti na sončnem kraji in v zatisji, hudega vetra obvarovanem. Tako mater na paša spremljaje se vadi mladiček počasi druzega živeža in se tako rekoč nevedoma sam odstavi.
Včasi se primeri, da starka koj po porodu zboli ali pogine, in da mladega, ki nima sesati, je traba učiti, da iz sklede ali kake druge posode drugo mleka (koj spod krave ali izzačetka enmalo mlačno) pije. Sesati ana mlada živina sama po sebi, piti pa iz posode še ne zna; lahko pa se tega privadi, če vtakne gospodinja ali dekla en perst v mleko, da iz mleka ven gleda; ako se pristavi mladec zdaj k skledi z gobcom, da prime za mlečni perst kakor za sesec, bo kmalo vedil, kaj je v skledi, in če kake trikrat tako ž njim ravnaš, se bo kmalo naučil sam mleko popivati iz sklede.
Mleko pa je za mladega vselej naj bolj naravni živež in če se mu čez en teden začne drugačna hrana da-.jati, je izperva vselej na to gledati, da je mleku zlo podobna, postavim, beljak od jajca, moka ali otrobi na vodi, v vodi razdrobljene lanene preše. Dokler mladič še nima dosti zob in je želodec še zlo tanka in slaba kožica, nima moči, da bi mogel sena ali sicer terde klaje žvečiti in prebavljati. Naj bi tega vsak pameten gospodar nikdar ne pozabil.
Ods t a vi j a naj se pa mlado vselej polagoma; porn al e m naj se mu priterguje mleko na dan in v tem po-klada druga primerna klaja; če je, postavimo, pred sesalo 4krat na dan, naj se mu dovoli to potem skozi ene dva dni le 3krat, čez spet dva dni le 2krat i. t. d. Treba je tako ravnati, da ne zboh'venem hipu odstavljeno mlado zarolj velike premembe živeža. To počasno odstavljanje je pa tudi za take matere potrebno, kterih gospodar po odstavi mladega ne molze, kakor so kobile, svinje i. t. d. Ce takim hipoma odstaviš mladega, se bo vime napelo in zbolelo.
Govorili smo dosihmalle od dojenčkov, kako naj od matere dobivajo živež, — ker pa starka, da more mla-
dega rediti, mora sama rejena biti, se iz tega že očitno vidi, da kdor za dva živi, mora tudi za dva rejen bitr. Starka tedaj , dokler doji, mora več in dobre, tečne klaje dobivati, da ona ne hujša, in da mlado-dobiva do-velj hrane, ker že gori smo rekli, da moč in velikost živine sc ravnate potem, kakor je mladič izperva rejen bil.
c) Skerh za živino po odstavi do pervega plemenenja.
Mlada živina mora dosti in dobre klaje dobivati; č« živina strada v mladosti ne bo nikoli nič prida.
Pozimi se ji naj bolj prileže sladko, zeleno seno (rnerva), rujava zadernela merva in pa otava naj se nikar ne pokladate. Pri dobri mervi se mladina naj bolj počuti; (iiršica, rež, pšenica, bob jo preveč redi in pregosto kri dela, ob slami in enaki malopridni klaji pa hujša.
Kakor hitro pa je vreme za to, da more brez škode mladina na pašo, naj se goni na pa'so, ker prosti zrak in gibanje in skakanje pod milim nebom daje živinčetom moč in zdravje. Tudi če se v hlevu redijo, naj se spušajo ob lepem vremenu vsak dan iz hleva. Kar se sicer pašnikov (iče, morajo biti suhi, proti soncu ležeči in obvarovani burje in severja. Nevarno je mlado živino zgodaj, dokler je trava po rosi preveč mokra, na pašo spušati, ravno tako pa tudi ab hudi vročini, ako na pašniku ni dreves, da bi se živinčeta, kadar sonce zlo pripeka, ne mogle vleči v hladno senco. Ako gospodar vsega ne porajta, ni čuda, ako mu večkrat boleha živinca pa tudi počepa. Ni prav, ako se mlada živina mehkuži, pa tudi ni prav, ako gospodar misli, da je živina železo, kteri ne more nič škodovati!
Dokler se živina v hlevu redi', naj si gospodar dobro zapomni, da vsaka stvar dokler raste, potrebuje primerne gor ko te, ker le gorkota pospešuje rast vsih stvari na zemlji; mraz zaderžuje življenje. Pri reji posamnih živinskih razpolov bomo povedali, kolikšna gorkota je za vsako primerna. Kakor pa ne sme v hlevu merzlo biti, tako pa nasproti tudi ne sme biti prevroče, presoparno, zagatno, ker v takem hlevu ni čistega zraka in brez dobrega zraka, ako živino še tako dobro pitaš, ne boš izredil zdrave in močne.
Zdaj pa še nekaj. Kadar živina odraša in močneja prihaja, se izbuja v nji tudi poželjenje po plemenu; to pcželjenje se pa toliko prej izbuja', če je mladina možkega in ženskega spola skupej v hlevu. Ker pa mlada živina
ne sme privezana bitije treba, da se mladina možkega spola skupej, ženskega pa tudi skupej v posebno .ograjo v hlev postavi, da se obrani prezgodno plemenenje.
d. Skerb za odrašeno živino noter do njene smerti.
Kadar je živina toliko dorastla, da je za pleme in vsako drugo ra6o, kakor si gospodar že/i, je treba ž njo tako ravnati, da mu z am ore dobro služiti za to, v česar jo je namenil, naj že je za pleme , vprego , molžo, pitanje, volno i. t. d.
Ker živina ni vsaki čas za vsako rabo, bomo vse to v 2. delu na drobno razložili, kjer bomo od posamnih raz-polov govoriti. Tii bomo le to povedali, kar sploh velja, da gospodar zve poglavitne vodila.
Od hrane ali klaje.
Hrana (^kJaja) je ena poglavitnih potreb za življenje. Gospodar »nora tedaj živini toliko in tacega živeža dajati, da bo v stanu to mu storiti, kar od nje terja, zraven tega pa vendar ne potratno klaje zametovati.
Dan tia dan in leto za letom naj tedaj dobro redi živino. Vediti pa mora pri tem, da klaja se ne ceni po veli-cih kupih, ampak potem; ali ima dosti tečnega rediv-nega v sebi; če si živina nabaše želodec z obilno klajo, bo sicer v^mp napet in velik, živina bo velike posrala, v kri pa in potem v meso, mast, kosti i. t. d. pa bo celo malo prišlo. Eno periše tečne klaje ima včasih več v sebi, kakor cel kup druge prazne.
Kolikšna mera klaje na dan je nek prava mera, da se živina pri svoji moči ohrani? Na to zamol-emo po gotovih skijšnjah veljaven odgovor dati in iz serca želimo, da bi si gospodarji to mero dobro zapomnili m da bi jim bilo vodilo pri klaji (fuiranji) njih živine. Čujte! Dobro seno (m er v a} je za živino to, kar je za človeka meso in vino. Zju to se jemlje v živinoreji seno tako rekoč za srednjo mero, po kteri se ceni vsaka druga živinska klaja, ktera ima ali manj ali pa tudi več tečnega (redivnega) v sebi. Po 11 meri velja tedaj sledeče poglavitno vodilo za futranje, ki od vsih skušenib živinorejcev poterjeno se glasi: Presodi ali zvagaj živo živino, koliko v^ga ali koliko je težka, in potem ji na vsak cent ali na 100 funtov, ki jih vaga, dajaj na dan 3 funte in pol sera ali pa kake druge klaje
IT
toliko, da zda za 3 funte in pol send ("mprve), če vaga, postavimo, živa živina 2 centa, boš prave mero zadel, ako ji ne dan daš 7 funtov merve ali toliko druge klaje, da zda za 7 funtov merve. Da pa more gospodar primerjati drugo klajo z mervo, mu podamo v sledečem pregledu tako tarifo.
Da druga klaja toliko zaleže ali toliko tekne živini kakor ji zaleže, postavimo, 100 funtov dobrega senä iz travnikov mora živina dobiti:
izmed suhe klaje:
dobrega planinskega sena. . i . . ; . 88	fintov
sena navadne detelje . . . .... 94	„
sena nemške detelje. ...,'<*.... 93	„
sena turške detelje .... 'j? .... 89	„
slabejega, terjega sena . . 'i' . . . .-175	„
pšenicne slame......I .... 275	„
režene slame...... • # . 300	„
ovsene slame ...... i ... , 225	„
ječmenove slame . . . . . . . . . 200	„
sočivje slame ...........175	„
izmed zelene (frišne) klaje:
dobre trave, Hetelje, grahore vsake sorte. 400	„
ravno te pa bolj slabe sorte...... 487	„
ravno te pa bolj stare in tcrde..... 450	„
repnega in pesnega perja....... 550	„
' izmed korenstva:
krompirja.	"»^ .	., .	.	w . .	.200	„
pese . .	lil .	• ''.ffV/kM	•	Hi • •	• 300	„
korenja	I . • .	•	<i t -j«'-!* . 275	„
repe	•	•	<1	'-»i-i»	.450	„
il.. J -ifc J v jJj?.-yi.'-
ti^šice. »t ..	-ßO	» "
pšenicejl . :i ,	45	„
reži. .	43	„
ječmena i .-adifa-n.frifJ;.	46	„
ovsa . . ■-'(.^,. .i'i ,. . , . .	55	„
divjega kostanja iodiltedif/^i'! . • * • ''a	„
reženih otrobov . » k .sy '. • • • 60	„
lanenih preš. . . ik i.u* . ....	50	„
olovih tropin .	*> »	. . . 120	„
2
Iz tega se vidi, da je tečnost klaje različna in da nektere manj že bolj redi kot od druge veliko. Da tedaj gospodar ve razsoditi tečnost te in une klaje , naj mu bo ravno omenjena tarifa tečnosti vodilo, iz kterega, na priliko , razvidi, da je deteijno seno še bolj redivno kot navadno seno iz travnikov, da pa slame je treba dvakrat ali trikrat toliko kot sena dati, 4krat in ökrat toliko celo sirove (frišne) klaje i. t. d.
Kakor smo iz dozdaj rečenega spoznali, da je razloček med klajo in klajo, tak« moramo na dalje povedati, da klaja veliko več zda, če je, kolikor je moč, .zdrobljena, razrezana, zmleta i. t. d. Takošno želodec lože prekuha in prebavi, da mu nič ne uide. Manj tečna in manj okusna klaja pa se zboljša in živini bolj prijetna naredi, ako se skuha, p o par i, spari, osoh' in z drugo bolj okusno in tečno pomeša. Skuhana ali poparjena klaja več zda, krave več molžejo fn sploh se živina po nji bolj spita in odebeli. V več krajih Belgije, kjer je živinoreja in kmetijsfvo sploh na visoki stopnji, dajejo govedom le samo toplo hrano; siCer pa odnekdaj že v mnozih deželah manjši kmetovavci dajejo govedom poparjeni futer (rezanco s repo, peso, korenjem, krompirjem) zraven suhega (kakih 6 do 10 funtov merve). Po več krajih, zlasti v doljni Austrii i. t. d. pa dajejo z velikim pridom goveji živini vsaki dan rezanco, ki se se v kadeh sama po sebi spari in toliko škisa, da diši kot kisljato vino. Tako ravnati, je kaj dobro, le na to mora gospodar skerbno paziti, da se sparjena rezanca preveč ne skisa, namreč da ne postane tako kisla kakorjesihalidane '	potem se živini priskuti.
Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po številu živine večjo ali manjo kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame j pa ne celo do verha. Na rezanco naj vlije toliko vode, da se vsa dobro namoči; potem naj pridene nekoliko domače soli (na vedro vode četertinko fuata soli) ter naj vse skup s kakim kolim dobro premeša. Za poboljšek se'z velikim pridom tudi pridene mervica otrobov. Tako namakana in osoljena rezanca živini kaj dobro tekne in krave dajejo veliko mleka. Za vsaki dan se napravi nasproti taia rezanca; osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. Tako säm vidil ravnati pri živinorejcih na kmetih poleg Dunaja j krave so bile kaj lepe in dajale po 1 a bokalov mleka na dan.
Naj se pa poklada živini to ali uno, nikdar seji ne sme na enkrat preveč dati, ampak po malem,
i9
naj bolje trikrat na dan (zjutrej, opoldne, zvečer); čedna naj bo klaja in v čednih posodah, da se ji ne gnjusi. I^aj si živini tudi toliko pokoja pusti, da polagoma sne in da želodec zamore prekuhati, kaije dobil. Vozniki že to sami iz lastne skušnje vejo, zato futrajo konje saj dve uri poprej, preden jih naprežejo.
Tudi ni varno živine nanagloma iz suhe klajenazgol sirovo (frišno), kakor tudi iz sirove ne na z gol suho djati; vsak tak prenagel preskok utegne bolezen, posebno drisko in napenjanje, naprpiti; naj se živina počasi prepelje iz suhe na sirovo klajo, tako, da si ji izperva meša sirove med suhe po malem in zmiraj več, dokler ne pride na Kgol sirovo.
Na na panj a nji je tudi veliko ležeče, ker bistra, hladna voda je živini ravno tako za moč in zdravje potrebna kakor dobra klaja; napaja naj se med futranjem ali po futranji suhe klaje.
Po skušnjah slavnega P a b s t a potrebuje prešič naj več pijače, ovca naj manj in scer ob srednje toplem vremenu potrebuje prešičSkrat več vode kot suhe klaj^ goveda Škrat več, konj 4 k rat več, x)vca 31irat več. Koj po sirovi klaji, posebno po detelji, jo napajati, ji napravi nevario n a p e n janj e.
Zdaj pa še nekaj od soli. Sol je vsakemu želodcu potrebna; če se živini klaja soli, se pomaga želodcu, da lože prebavlja tudi slabejo klajo, in živina ostane krepka, vesela in zdrava.
Sol je človeku, pa tudi živini potrebna, To je resnica, zoper ktero se ne dd nič druzega nasprot reči, kakor to, da ne more vsak kmet živini soli dajati, ker si je revež še večkrat sam sebi kupiti ni v stanu. „Ker nič ni, je tudi cesar pravico zgubil", je star pregovor, Kterega .tudi mi nismo pozabili, ko smo rekli: da je sol človeku pa tudi živini potrebna.
Ako tedaj sol za živino priporočamo, jo priporočamo tistim kmetovavcom, ki so v stanu si saj lekoliko soh' za svojo živino kupiti, posebno živo pa jo svetujemo tistim, ki so dobri, premožni kmetje.
Preden pa se dalje v to reč vrinemo, hočemo svojim bravcom pred vsim nekaj povedati, kar jih bo prepričalo, da naše besede niso prazne in da sol ni potrata, zmišljena le po tako imenovanih „učenih" ljudeh, kteri si vse sorte reči zmišijujejo, brez da bi zares dobre bäe.
Vsakdo ve, da želodec živine ni suh meh, v kterega bi se spravljalo to, kar povžije, kakor v suho shrambo — ampak želodec je prava kuhinja, veči
■ 2
«o
ali manjši, kakor je živina, — poglavitni kuharji v njem pa so sok i, ki se v-želodcu in če vi h napravljajo ia tudi po slinah v želodec pridejo. Ze zdavnej so hotli umni možje zvediti: iz česa tisti imenitni soki obstoje — in najdli so: da eden nar imenitniših" sokov med njimi, ki se želodčini sok imenuje, ima vtliko solne kis ine(soli) v sebi.
Solna kislina (sol) je tedaj obstojni del ze-lodčinega soka, ktero natora sama v želodcu naše domače živine kakor nas samih kuha. Vzemimo želodčinemu soku solno kislino, in želodcc ne bo mogel več prav kuhati, — povžiti ži^ež bo obležal neprebavljen v želodcu in čevih , živina bo na mnoge viže hirati začela, ker se ne bo mogla dobra tečna kri v živini narejati, ktera se le dela iz dobro p/ekuhane piče v želodcu in čevih.
Če tedaj živini soli damo, ji dajemo to, kar ji natora sama daje kot nar potrebniši pomoček za prekuhova-nje povžite piče.
Kolikrat vidimo živino"slabo in klaverno s kermožlja-vimi očmi, s šetinasto dlako, brez moči; jed se ji upira! Naj bo taka živina za molžo, ali za pitanje ali za vprego namenjena, nikjer ne bo dobro storila.
Poisimo pa vzroke, zakaj da je živina taka, bomo našli — če ni kakošna posebna bolezen v nji — da Ji ali klaje manjka, ali da je kjaja slaba, spridena, ali da je po slabem vremenu in napačnem gleštanji hirati začela.
Pa kako temu pomagati? Kmetovavec si ne more vselej dobre klaje omisliti, če je slabo pridelal, — tudi z vremenom ne more gospodariti, da bi ne bilo mokrotno i. t. d. V tacih okoljšinah ni druzega gotovega pomočka zoper vse to, kakor sol.
Že natora sama naganja živino, da slano zidovje rada liže, da včasih celo scavnico serka in vse pohotno požira, kar je kolčikanj slanega okusa, zato ker silno poželjenje po soli v sebi občuti in si prizadeva, temu pože-Ijenju na vsako vižo zadostiti, zato se ji tudi scavnica ne gnjusi, če je le slana.
Dajmo taki živini potrebne soli, in kmalo bomo vidili, kako bo od dne do dne boljši, — koliko raji bo začela tudi po slabi Ilaji segati, koliko bolji jo bo sedaj prekuhala, ker ji bo sol pomanjkanje slanega želodčnega soka nadomesto-vala. In ker bo raji jedla in tudi bolje prebavljala, se bo kmalo v vsem zboljšala, da jo boš od poprejšne komaj poznal. Vse to bo storila sol, če, kakor smo že poprej rekli, ni kakošne bolezni v živini.
öl
Sol si moremo v tacih okoljšinah ravno tako misliti, kakor priprego. Eno samo preslabo živinče ti ne more voža čez klanec spraviti, mu pa priprežeš še eno v pomoč, bo pa šel. Ravno taka je s soljo , ki pride' prepičlemu ali preslabemu želodčnemu soku v pomoč — v priprego.
Sol je tedaj prava namestnica želodčnega soka, ki spodbada vse tiste dele, ki pri kuhanji povžite klaje pripomorejo. Kdor tega ne verjame, naj postupa en kos mesd ravno zakljane živine s soljo, bo vidil kako se bo kerčiti jelo; kuharce to dobro vejo, kterem se ravno osoljena riba večkrat z rok zmuzne.
Povžita sol napravi tedaj več sli n, več želode inega in cevnega soka, pä tudi več žolča — tedaj pomnoži vse tiste soke, ki so kifharji povžite jedi. Al še veliko delj seže moč soli,tako da se naredi' potem veliko boljša kri, iz dobre kervi več in boljši meso, mast, loj, obilniši molža i. t. d., dlaka in volna postane gladka, živina je vesela in močna, da ji ne škoduje vsaka reč. Vse to stori sol!
Dalje tudi skušnja uči, da sadeži in živinske stvari se dajo v solni vodi delj časa gnjiline obvarovati, — da osoljeno suho mesd je mečji in ložej prebavljivo, — da kislo zelje, kisla.repa tudi po soli svojo dobroto dobiva. Kar ■sol zunaj trupla dela, dela tudi v truplu.
Iz vsega tedaj vidimo, kolikšno dobroto nam je Bog s soljo podelil, in kako kratkovidni so tisti, ki še dvomijo: ali je sol zares dobra in potrebna živini.
Eosmodokazali veliko moč soli za rejoin zdravje živine, gremo na dalje o ti reči.
Pervo vprašanje: Kdo naj daje živini soli'? Odgovor: Vsakdo, kteri hoče biti dober gospodar, ~ zakaj živini dana sol je kapital, ki verže dobre činže, in nikdar -v zgubo ne gre. Sol, če tudi z gnojem iz živine pride , povikša rodovitno moč gnoja, ker je po skušnjah znano in poterjeno, da je sol že sama po sebi dober gnoj.
Brugo vprašanje: Kakošna sol naj se daje živini? OdgovDr: Vsaka sol, naj bo čista morska, kuhana, k am ni t na, ali tako imenovana živinska sol, zmešana z encianom, pelinom, ogljem, je dobra, da je le sol in ni okusu živine zoperna.
Tretje vprašanje: Kteri živini naj se daje sol? Odgovor: Nar bolj potrebujejo soli' tiste plemena, ktere prežvekujejo,namreč goveda, ovce in koze. Ta živina ima 4 prostorne želodce, ona povžije veliko več klaje grobe in težji prebavljive, kakor druga živina; zato potrebuje veči pomoči v želodcu za prebavo povžite piče. —
J)obro tekne sol tudi konjem ia prešičem, konjem, zlasti takim, ki le samo frišno klajo ali seno, otavo ali deteljo dobivajo, — prašičem pa, ki se pitajo.— Po ras polu potrebujejo boJj soli krave, ovce, koze in voli, kakor biki, ovnji in kozli, — mlada živina, ki še za rast več kiaje potrebuje in kije glistom bolj podveržena, je potrebuje bolj, kot stareja, — molzna in pitavna živina bolj kakor vprežna. — Dalje potrebuje soli taka živina, ki še skozi celo leto v hlevu de rži, ali ktera hodj na močimo pašo, kjer ločje in bičje rase, ali na pašnike, na kterih vročina vso travo zaduši, ali ktera več slame kakor sena povžije. Taki živini pa, ki se pase veči del leta na planinah po dobri, sladki, dišeči, tečni travi, kjer vživa čisti zrak in čisto vodo in tedaj njeni želodec že vse dobiva, česar za lahko prebavo klaje in za dobro kri potrebuje, ni treba clo nič'soli, ali le takrat, če v hleve pridši se ji slabeji poklada.
Četerto vprašanje: Kdaj naj se daje živini soli? Odgovor: Takrat je je posebro potrebna, kadar pride iz frišne Maje ua stiho, in proti koncuxime,ko jeäßbo\jsa tlaja pošla, — kadar se ji spridena, mokro doniii spravljena, zatuhla klaja poklada, — kadar se živina pita, da veliko klaje o kratkem času povžiti mora. Tudi o tacih letinah, ko trava na spašnikih zavolj vročine naglo vsahne in vode zmanjka, da je živina po tem prisiljena, slabe mo-čirnate zeliše žreti in mlako piti, da si glad in žejo potolaži. Pa tudi posebno takrat potrebuje živina soli, ko se je kakošne kuge bati; sol, ki pomaga klajo dobro prekuhati, stori živino močno, da se natora lože bolp.ni brani.
Peto vprašanje: Kako naj se sol daje živini? Odgovor : Sol se daje živini na 3 viže. Ali se ji postavlja v velicih koscih v jasli ali na tla, da jo liže, — ali se zdrobljena potresa na klajo (^rezanco , pomije i. t. d.) , — ali se poprej v vodi raztopi, in se s tako osoljetio vodo zelena, suha ali poparjena klaja poškropi, — Sol za lizati je le za tako živino (govejo), ki ima bolj ojster in terd jezik, — taka sol je tudi dražji, in ima to napako, da se ne more določiti, koliko naj je na enkrat poliže. Veliko boljši je tedaj gotovo mero soli v vodi raztopiti, ali še bolji je, jo razdrobiti in ž njo klajo potresti.
Šesto vprašanje: Koliko soli naj se daje živini? ,Od]ffovor: Kakor človek za pol funta mesa dvakrat toliko soll potrebuje, kakor za eno četertinko funta, ravno tako iudi živina toliko več soli potrebuje, kolikor več klaje povžije. Skušnje sploh uče, da je za 10 funtov klaje i iot
soll potreba. Ker tedaj eno govedo ali en konj srednje sorte, ah" pa i O ovac aJi 5 prašičev na en dan 20 funtov pjim primerne klaje dobiti morajo, potrebuje tedaj eno tako govedo, en tak konj, ali 10 ovic ali 5 prešičev skupej vsak dan nar manj dva lota soli, — zaceloleto potem takem skupej HŽO funtov. — Ako hjčemo od živine več dobička imeti in ji dajemo vsake sorte klaje na dan 30 funtov, ji moramo tudi vsak dan 3 lote soli' dati. Če pa živino pitamo, da dobi vsak dan 60 funtov klaje, se ji mora tudi 6 lotov soll na dan dajati.
Kadar pa živini sol dajemo, moramo skerbeti, da tudi dovelj piti dobiva. Kriva misel je, da. po soli živini veda škoduje, ali da sol po vodi moč zgubi. Že natora sama nam očitno kaže, da je po soli in po osoljenih jedilih pijača potrebna, zato nas in živino šeja. Treba je tedaj, da se živini po dani soli ali po osoljeni klaji vselej piti da.
Nadjamo se, da bo iz tega jioduka vsakdo koristnost in potrebo zapopadel, svoji živini soli' dajati, ker sme verjeti, da tisti goldinar, ki ga boža živinsko sol na leto dal, mu bo d es e temi dobiček na mleku, mesu, loju, špehu, volni ali ha veči moči živine vergel — zraven tega pa bo tiidi živino mar sik t are bolezni obvaroval, ktere ozdravljanje, če tudi ne pogine, dostikrat desetkrat veči stroške gospodarju prizadene.
Le takrat, kadar živino huda driska dere, naj cd-jeaja gospodar za tisti čas s soJjo', da se želodec in čeva še bolj ne zdražijo.
Kdor noče vsaki dan soli svoji živini dajati, naj jo daje saj vsaki drugi dan v nekoliko obilniši meri, kakor smo jo poprej za en dan določili po obilnih skušnjah, znanih iz vsih dežel sveta, kjer živino redijo, in ktere je tudi dunajska kmetijska družba knietovavcom priporočila.
§. 8. Raba živine^' Za delo. ' Konji, voli in tudi bolj po malen krave so za vprego. Za vprego pa je živina brez sk»de pripravna, kadar doseže dosti moči v pravi starosti. Od tega bomo govorili pri vsakem razpolu posebej. Tudi dorašena živina naj se vprega po pameti, to je, toliko naj si je naklada, kolikor peljati zamore brez pretege, in nikar naj se predolgo ne žene, da ne onemore. Gospodar, 1ii preganja živino, je sam sebi sovražnik, ker pregnana živina pride hitreje ob moč, včasih pa ne/arno zboii. Tudi na
opravo (^kšir) je treba paziti, da ji je pripravna, da ji delo izlahkoti ne pa obtežuje. Posebno z mlajšo živino, kadar se začne vpregali, se mora rahlo in lepo ravnati, da ne postane oporna (štelig), kar se le prevečkrat zgodi. Hudobne in muhaste živine pride malo na svt-t: večidel jo še le neumni in sirovi gospodarji hudobno in muhasto narede.
Sploh pa živino s presiljenjem terpi
nčiti razodeva
tudi hudobno serce, in boj se tacega, ki nima usmiljenja z živino.
Da živina, ki več dela, mora več klaje dobivati, vsak sam razume, ker se ji mora nadomestiti, kar se v živini po delu podala.
Za moIzo.
„Krava pri gobcu molze" je star domač pregovor. Kakor se tedaj kermi ali futra, tako tudi molze. To je poglavitno vodilo. Pa še več druzega je, kar stori, da je živina bolja ali slabeja za molžo. Ker pa to posebno zadeva krave, bomo od tega govorili pri reji goved, da ne bomo ene stvari dvakrat ponavljali.
Za pitanje ali debeljenje.
Kaj se pravi: živino pitati ali .debeliti? — Živino pitati se pravi, ki a j o, ki jo živini dajemo, hitro
ipremenovati v meso, mast ali loj. Kako pa se to stori ?
pa
1) Ua se v živino ob določenem času kar se naj več more klaje spravi. Tista mera, od ktere smo v §. 7. rekli, da je prava mera, velja le za toliko, da se živina pri moči ohrani in da se nadomestuje to, kar je po delu zgubila. Če pa hočemo od živine več mesa, masti ali lojaimetr, se jimora tudi več klaje dajati,iz ktere se na-pravlja meso in mast. Človek, ki ima le toliko dohodkov na dan , kolikor jih potrebuje za živež in obleko, si ne bo mogel ničesa na stran djati In konec leta' je ravno tako suh, kakor je bil izzačetka. Ravno taka je tudi s pitanjem. Pitanci potrebujejo več.
_ 3. Ker pa Tsaka klaja ne redi živine enako dobro, «aj se za pitance izbira takošna, iz ktere se napravlja več mesa, masti ali loja.
3. Če ima pa tudi živina veliko klaje in redivne pred seboj, pa je rada ne je in do dobrega ne prebavi, ne bo pitanje hitro spod rok šlo. Treba je tedaj, da je klaja takošna, da jo živina rada je in lahko prebavlja.
4. Pitanci ne smejo biti za nobeno drugo rabo: ne za molžo, ne za pleme, ne za vprego. „Nihče ne more dvema gospodarjama služiti", je pregovor, ki posebno velja pri pitanji. Če želi gospodar svojo živino hitro spitati in jo potem v dnar spraviti, je ne sme več vpregati, ne mleka od nje pričakovati, in tudi ne po plemenu je pu-eati; kar bi mu prišlo na mleku , delu ali plemenstvu na dobro, bo šlo na mesu in loji v zgubo.
Pervo, da namreč pitanec, kar naj več more, piče povžije, se doseže, da 1) pičo po sili v živino bašemo, kar se dela pri perutnini, včasih tudi pri teletih, ali 2) da živino zmirej ješčnp obderžimo; to pa se doseže, da ji pičo zmirej po malem (Škrat na dan^ pokladamo, da se ne prebaže želodec na enkrat, in da ji izzačetka dajemo slabejo klajo (pleve, seno), potem pa ko živina že bolj kočljiva prihaja, ji dajemo boljšo, bolj okusno (travo, koreustvo, žito), — da večkrat premenujemo pičo, da se ene ne preje, — da manj okusno parimo ali kuhamo ^ z boljšo mešamo in solimo. Tako jo vabi gospodar, da ne neha rada jesti.
Drugo, da namreč pitanec več mesa, masti in loja nareja, se doseže s pokladanjem takošne piče, ktere ima posebno veUko močnatega in bcljakastega v sebi; taka je: vsako žito, posebno koruza, pšenica, ječmen, ajda, potem bob, krompir, laneni kravajci, sladko seno. Po takem živežu se redi živina na mesu in loji. Če si ji pa bolj vodena in sladkorna piča daje, kakor repa, pesa, žene to bolj na mleko.
Tretje, da namreč pitanec zmirej dobro prebavlja, se doseže, da se ji vse lepo po redu in zmerno daje, da je živina, hlev, posoda in živež čeden, da ne dela pretežko in bolj pokojno stoji, le včasih se po hlevu ali zunaj hleva prepelje. Sicer je pa sol dobra pomočnica za jesčinost živine, zraven soli pa vse, kar je grenjko in dišeče, kakor brinjeve jagode, encijan, kalmež, pelin, divji kostanj. Pri prešičih živinorejci posebno hvalijo oglje, ki naj drobno stoičen ali zmlet se postavi jim v kot svinjaka, da ga jejo, kar se jim poljubi. Tudi žepi o in antimon se hvali, toda žeplo in antimon nista prijatla želodcu, ampak le trebušnim serkavnim žilicam in žlezicam; če se kaj zabašejo, se spet odpro s žeplom in antimonom.
Če ter t o, da se pitanci ne rabijo za nobeno drugo rabo, se doseže, da se živina ne molze, ne vprega, ne rabi za pleme. Zato se reže ali kastrira, ker je znano, da rezana živina se veliko bolje spita, kakor ne
rezana, in tudi meso njeno je lolj okusno. Zato je treba, da pitanec zmiraj počiva; če manj hodi, manj se izdela, zato imajo pitance v eno mer v hlev zaperte. Judje na Marskem, ki so pravi mojstri v pitanji gosi, ktep cele ali same njih mastne jetra drago prodajajo, posade gos v lonec, da se ganiti ne more in jo v ti ječi kar hitro in prav na debelo spitajo. Gosi v loncu pa nimajo na svetlem, ampak še v kak tamen kraj jo postavijo, ker svetloba draži čutnice očesne; kar pa čutnice draži, jemlje živini meso in mast. Zato shujša človek ir živina po bolečinah, zato shujša noga, če dalje časa bolečine terpi. Sicer pa naj imajo pitanci mehko in čedno nasteljo, da počivajo.
To so poglavitne vodila pri pitanji živine. Sicer je pa še vediti, da ni vsaka živina in ne vsaki letni čas za pitanje pripraven.
Naj lože in naj hitreje, tedaj z naj večjim dobičkom se spita popolnoma dorašena, ne premlada pa ludi ne prestara živina srednje velikosti; znamnja, ki že od zunaj kažejo, da se živina bo dala dobro spitati, so : mehka, volna koža, svitla dlaka, kratke noge, velik trebuh, debel rep.
Srednja gorkota je za pitanje naj bolja; prevroče in premerzlo, ne velja oboje nič; če je prevroče, gre veliko po potu (znoji) v zgubo; če je premerzlo, se kerči vse v životu in živina sploh ni vesela. V hlevu, kjer se goveda ali prešiči pitajo, naj je 15 do 17 stopinj
forkote po gorkomeru Romlrjevem, pri ovcah z debelim ožuhom pa je dosti 10 stopinj. Spomlad in jesen je tedaj po gorkoti naj bolje čas za pitanje; vendar se prešiči in tudi druga živina pita večidel na pozno jesen in pozimi zato, ker takrat ima gospodar naj več pridelka. Vendar mora ob mrazu skerbeti za gorak hlev.
Pita naj pa se živina tako dolgo, dokler še debe-leja prihaja in se tedaj vidi, da se na pitanje obernjena klaja splačuje, to je, da živina še zmirej mesa, nasti in loja nastavlja na život svoj. Kakor hitro pa gospodar vidi, da ne gre debeljenje naprej, je čas, jenjatl s pitanjeai in blago v dnar spraviti. « v

Drngi del
Od živinoreje posamezno.
9. Vvod v ta del.
Sklenili smo rejo posamezne domače živine tako razlagati, da pri vsakemu razpolu bomo v p er vem raz-delu povedali naj imenitniši reši, ktere zadevajo natoro-znanstvo tistega plemena, potem ko bomo vse to razložili in s\^oje bravce enmalo po . svetu peljali, da bojo saj nekoliko zvedili «d plemen in rodov ptujih dežel, bomo v drugem razdelku razložili to, kar prav za prav spada v živinorejo.
A. Od reje konj. Pervi ali natoroznanski lel konjskega razpola.
§. 10. Popis razpolov.
Konj in še 5 druzih plemen konjskega razpola se šteje h kopitarjem (Einhufer),to je, vse te plemena se ločijo poglavitno od vsake druge živ ne na svetu v tem, da imajo kopita. Vse te plemena imajo v sprednji in zadnji čelusti po 6 prednjih zob (sprednikov) in kočnikov tudi po 6 v vsaki čelusti; sicer pa ima živina teh plemen, če je m ožkega spola,med spredniki in kočniki? vsaki čelusti na vsaki strani še enega samca, ki ga v nelterih krajih jekel [Hackenzahn) imenujejo, — k ob i Ij an in sploh živini ženskega spola izmed teh plemen pa lavadno manjka teh čvetero zob. — Punčica v očesu stoji p o pre k in je okroglo-podolgata; z zgornega robi notranje očesne kožice, ki se mavrica (iris) imenuje, vise neke majhne černe franžice doli; reber ima konj 18, zato je njegova per sna votlina široka, da se pljuča zamoreo zlo razširjevati, in že to je znajunje, da je konjski raipol bolj kakor vsaka drug»
domača živina za tek vstvarjen. Želodec kopitarjev je enojni in v primeri l( velikemu životu majhen, čera so pa so zatega voljo obširne. Žolčnega mehurja ninia ne konj ne nobeno drugo pleme tega ragpola. Sicer ima grivo znotraj na vsaki nogi rožen izrastek, ki se kostanj ime'nuje in od kferegase ne ve, za čaiu je. Kobilja ima le dvoje sescov. Je po 11 mescov breja; stori navadno le po eno žbe. Konj zamore starost od 30 let, redkokteri-rikrat tudi od 40 do 50 let doseči.
Konji se nahajajo po vsem svetu, Per vo t na domovina pa jim je, kakor človeku, jutrova dežela — Azija. Konja nahajamo v merzlih severnih krajih noter do 64 stopinje , "vendar v Grönlandii in druzih ledenih krajih se le redko kteri in majhen konj nahaja. Kakor prav merzli kraji niso za konja, tako tudi prav vroči ne. Konj zamere sicer veliko mraza in vročine sterpeti, pa uni in ta zatirujeta njega rast, dioč in život. Da se je pa konj tako zlo razširil po vsem s?etu , ni čuda , ker je zlo koristna žival; sicer pa so preseljevanja ljudstev, vojska in kupčija konje zaplodile sem ter tje po svetu.
Konjski razpol spada v 6 plemen, ki se imenujejo: i) navadni konj, 2) osel, 3) dšigetaj ali napol osel, 4) cebra, 5) dam, 6) kvaga.
Od konj bomo več govorili. Oi peterih njegovih žlahtnikov pa le sledeče, povemo ob kratkem:
Osel je domača živina po več krajih sveta, zato, ker je za tovorenje in vprego koristen; naj lepši osli se nahajajo na Laškem, Španskem ia Portugalskem, kjer jih zlo obrajtajo iti drago plačujejo; so černe, rujave, sive,' tudi bele barve, redki so tigrasti. Osel je močna in terpežna živina. Na Španskem in Laškem tudi oslovsko meso jedo. V Azii je več divjih sort oslov, med kterinii je dšigetaj ali napol «sel spet posebna. Od osla so nekdaj mislili, da je prei^eržek konja , to pa ni res; osel je tako star kakor konj, in se od njega loči po postavi in značaji. Kaj pa mezeg (Maulesel) in kaj je mula (Maulthier)? Mezgi in mule so polutani ali dvojci, to je, oiroci dvojnih staršev (konjskih in oslovskih), tedaj napol od vsacega, in sicer s tem razločkom, da muli je bil oče osel, mali pa kobila; mezgu pa je bil oče žebec in mati oslica. Mula in mezeg sta možkega ali ženskega spola. — Mula je večja kakor mezeg in tako velika kakor konj (včasih 15 do 16 pe«ti) : to ima od matere kobile. Sicer pa je mula po oslovsko izdelana, ima namreč velike, šircke, ohlapljene «sesa, debelo glavo,
majhne oči, ozek križ, precej gol rep, ozko in visoko kopito in je termasta žival. Ker je pa močia in terpežna, jo zlasti za tovorenje zlo obrajtajo la Laškem in Španskem. — M e-zeg je veliko manjši in tedaj bolj oslu podoben, zato ja ne obrajtajo kakor mulo ali pravega osla. — Mule in mezgi, ker so polutani, so jalovi, t» je, ne med seboj je z oslom ne s konjem niso vstanu mladih roditi.
Dšigetaj ali napol osel je v Azii v pušavi Gobi doma, se ire privadi lahko človeka; streljajo tedaj le to živino in jejo meso njeno.
Cebra in dam sta pisana po životu, cebra pa b»lj kakor dam; precej divja žinna je, vendar se cebra da še precej lahko ukrotiti, in tidi v naše dežele jo pripeljejo včasi tisti, ki divjo zverino vozijo p» svetu in jo za dnir kažejo; doma sta oba dva ta pisana konja v južni in is-hodnji Afriki, kjer nju meso jedo.
Kvaga, ktera v obilnih čedah prebiva v Afriki in kjer jo „divjega konja" imenujejo, je zlo enaka cebri, vendar se lože vdomači.
lionj.
Pri nas imamo le doma šega konj a, vendar so na svetu tudi zdi vj ani, napol divji in popolnoma divji konii.
Zdivjani konji se nahajajo v Azii, izhodni Euro(i, južni Rusii, južni in seveni Ameriki i. t. d. Ti konji so bili izperva domači, zapušeni ali izpušen! pa od ljudi so se raztekli po stepah in pušavah in so potem se podivjiii.
Napol divji konji se izreja-o v tako imenovanih napol divjih kobilstvih; gospidarji imajo žebce in kobile, ktere precej prosto pod milim nebom žive, mlade divjake pa vjamejo, kadar so določeno starost dorasli, in jih vadijo potem za domačo raba. Love jih mnogoverstio z zaiijkami, mrežanri ali posebnimi mašinami NaRusovsken, v Moidavi in Valahii, na Ogerskem i. t. d. je dokaj tach napol divjih kobilstev.
Divji konji se nehajajo po naznanilih zanašijivih mož še v nekterih krajih Azije in posebno velicih stepsh Mongolskih, okoli Aralskega jezera in v južni Sibirii. P«-polnoma divje konje imenujejo Rusi tarpane. Divji koij je majhen, ima debelo glavo, velike pa špicaste ušesj, bistre oči, kratko pa kodrasto grivo, kratek rep, dlaka Je večidel mišje barve in debela kot kjžuh; sila plahi so n hitri ko blisk. Žive skupej v čedah; vsaka čeda ima svt-jega vodnika, kterl čuje nad svojimi t«varši k^dar se pasej),
Domači konji so mnogoverstnih rodov in rodbin. Vsi pa se razdelujejo v vprežne in jezdne konje, kakor so za to ali uno rabo bolj pripravni, in v žlahne in borne.	, ,
Poglejmo po svetu in dajmo ogledati različne rodove.
Med konji jutrovih dežel so naj izverstnejši: d r ä 1) S k 1«
Naj lepši in naj žlalinejši konji so arabski. Enaprav-lica pravi, da ti so se zaredili iz konj, ki jih je nekdaj imel kralj Salomon; druga pa terdi, da naj žlahnejši arabski konji izvirajo od 5 Muliamedovih kobilj. Arabci imenu-,jejo svoje naj žlahnejše konje kohilane alikohlane, in terdijo, da vsi ti so zapisani s svojimi staršimi v poseben zapisnik (rodopis). Težko je tacega konja kupiti, zlasti kobil ne, ktere tudi za drag dnar ne prodajajo radi; ponašajo se ž njimi in jih ne puste radi iz dežele. Žiahni arabski konj je res kaj lep konj, pa še boiji je kot lepši, ker tii in tam bi se dala kakšna malenkost očitati na njem. Posebno v stali ne boš cenil arabskega konja tako kakor zasluži; kadar pa pride ven na prosto, je vsa druga Ž4val. Žiahni arabski konj je tele podobe: glave ima skoraj štirivoglato, čelo in nos sta ravna , nos je večidel enmalo vdert; gobčnice (žnablja) so kratke in tanke, oči velike in bistre, ušesa inajline in tanke; pod tanko kožo se povsod vidijo žile po sulii glavi; glavo nosi kviško, vrat je šibak, širok in suh, noge suhe, široke, bincelj dolg ; herbet je lepo raven, kite po nogah se tako lepo vidijc, da bi se lahko štele, nikjer ni nič zabuhlega, vse je suho in šibko; rep je lepo nastavljen in kaj lepo ga nosi; živ in iskren je, kakor ogenj, zraven pa krotak, podučljiv in sterpi sila veliko. Arabski konj ni posebno velik — 13 do 15 pesti; kožo ima tanko in gladko, da se sveti od delječ; barre je bele, rujave ali rudeče.
Pa nikar naj nihče ne misli, da vsi arabski konji so taki; imajo tudi Arabci slabejo robo, in večidel ta je, ktero prodajajo iz dežele in jo Svet rad kupuje. Arabska družina živi in spi s svojimi žlahnimi konji in jih osker-buje z neizrečeno marljivosti; konj pa, ki jih ima za svoje navadne težje dela, ne glešta tako in tudi pri plemenitvi jih ne zbera kakor une.
Za arabskimi konji naj žlahnejši so perzijanski, ki so sploh večji od. unih, pa ne tako terpežni; večidel so belci.
Tartarski konji so močni, živi, pogumni; grivo imajo večidel dolgo. Naj žlahnejši izmed teh so Ukrajnci.
po tarlarskem rodu požlahnjene konje imajo na Busovskem in Poljskem.
Turkomanski konji so večji in mocneji, za vojsko posebno pripravni, zato jih Turki posebnoobrajtajo. Enakt. so čer k es ki. Tako rekoč ,v sredi med turkomanskim ia tartarskim konjem je donski kosaški konj.
Orientalskemu rodu ali rodu iz jutrovih dežel se prišteva še kirgiški, bas k i rs ki, kinaški, jap ans k i,' indiški in tanguniški konj.
Med konji afrikanskimi so naj bolj čislani:
Egiptovski, ki so zlo podobni arabskim; čeravno so pa večji pesti in še čez), vendar niso tako ter--pežni; — berbiški so sila nagli, lahki in terpežni; iZ Maroka izvirajo naj izverstnejši tega plemena, in verjetno je, da po maroianskih ali mauriskih konjih so si nekdaj požlahnili Španci svoje domače; tudi numi diski konj je lep in dober.
Med europejskimi konji so naj bolj znani sledeči:
Angležki konj. Angleži so jo v izreji konj naj dalje pripravili in po umni in zvesti reji so si izredili vsake sorte konj (jezdnih in vprežnih) take cene in veljave, da smemo reči, da za arabskimi slove angležki naj bolj po svetu.
Angležki žlahni konj pa ni domačo blago. Angležki konji izvirajo od arabskih in berberskih, ktere so si pripeljali v svojo deželo, in jih plemenili med seboj in tako ohranili popolnomačisto kri (Vollblut). Oni imajo očitne rodopise (registre), v kterih je rodovina vsacega konja popolnoma čiste kervi dokazana noter do tistih i2 berber-ških kobil in 3 arabskih žebcev, ki jih je dal angležki kralj Kari II. iz teh dežel na Angležko pripeljati.
Lastnosti angležkega konja so te-le: On ima lepo glavo, ki je pa včasih predebela, prekostnata, oko je veliko, bistro, vrat je dolg, šibak, suh, hom ali vidermaž je visok, herbet raven, križ lep, pri nekterih enmalo preveč navzdol, rep je lepo in visoko nasajen; život je dolg in trebuh kakor da bi bil enmalo gori potegnjen. Angležki konj je velik, (15 '/2 do 16 pesti), noge ima visoke in suhe, na kterih se lepo vidijo kite. Grozno hiter je v teku.
Angleži imajo pa tudi konje napol čiste kervi (Halbblut); le so si izredili iz domačega in pa arabskega rodu. Po ti poti se je požlahnil domači angležki konj. Napol-kervnjaki so močaeji, vrat imajo debeleji, tudi noge so močneje. Da so kabile te sorte plemenili z naj močnejim in naj večjim žebcom popolnoma žiahne kervi, so si izredili svoje slavnoznane lovske konjCj ki skai»
kajo čez grabna in germovja, da je čuda in da jih o tem nobeno drugo pleme ne prekosi.
Ena druga sorta imenitnih angležkih konj srednje velikosti, pa močni in serčni so, tako imenovani galloway-i; nekteri jih imajo za mesanco iz domačih požlah-njenih kobil in španskih konj, drugi pa škocijskih
poni-tov.
poni so menda gorski konji izSkocjje; naj manjši konji so ti na svetu, pravi pritlikovci, le kakih 9 pesti' visoki. Žito sploh vsacega prav majhnega konja imenujemo poni.
Ti angležki konji, od kterih smo zdaj govorili, so le jezdni. Pa Angleži imajo tudi vprežne imenitne konje, ki pa se že bolj razločujejo od konj jutrovih dežel. Angleži imajo zale konje za vprego v kočije; so močneji od unih, čverstega života in so večji, vendar je v njih še sled arabskega rodil. Imajo razun teh še druge konje za vprego v vozove, razuD teh pa še eno posebno sorto tacih težkih, močnih konj z debelo glavo, širocimi persi, debelim životom in močnimi nogami, da jih imenajejo zavolj -te nenavadne velikosti jn moči' slone ali elefante; posebno olarji jih vpregajo' v vozove, na kterih vozijo ol CP*vo) po mestu.
Ogerski konj. Težko je popisati ogerskega konja, da bi popis se prilegel vsakemu, ker je več sort tam. Navadni ogerski konj ima majhno glavo, ozko raedčelustje, ni&jhne nosnice, bistro oko, dolg in tanek vrat, enmalo vgebljen herbet, križ enmalo navzdol, ven stoječe kovke, precej drobne noge, v kolenih je ozek in tudi v skoknem členu; velikosti je srednje in dober za terpež.
Erdeljski konj (Siebenbürger) je večji, lepši, živ, čverstih členov, očitnih kit po nogah; dober za terpež.-
Horvaški in slavonski konj je maj)ien, pa ser-čen, hiter in terpežen.
Naj imenitniše cesarske vojaške kobilstva na Oger-skem so: IJ v Mezöhegyes-u; konji iz tega kobilstva so veliki, močni; žebci v tem kobilstvu so iz Normandije, Kladruba, in Erdeljskega; kobile so pa ogerske, erdeljske, iz Kukovine i. t. d. 8) V Babolni. To kobilstvo je manjše; žebci so Ar ab ci, Španci, E rd elj-ci in Ogri, kobile pa arabske, moldavske, erdeljske in ogerske. — V Bukovini je imenitno kobilstvo v lladavcu.
Moldavski in valaški konji so dobri konji s precej veliko, večidel nekoliko izpognjeno glavo, močnim vritom, 14 % do 15 pesti visoki.
češki konj je velik in močen, ima debelo, mesnato glavo, majhne oči, kratek vrat, široke persi in širok križ, debele, težke, zlo kodraste noge — sploh znamiyä, da ni žlahne kervi v njih, da so pa za težko vprego jaki. Oči' jih rade bole, tudi topost(Koller) jih rada napada; kopita imajo mehke. — VKladrubu ima cesar imenitno kobilstvo.
M a rs k i konj je uraiši, ker ni tako težek in ima bolj lahke in manj kodraste noge.
Štajarski konj (iz zgornjega štajarskega) je močen in težak, in zato nevkreten, ima debelo glavo , velike ušesa, široke persi, širok život, debele noge in večkrat plošnjate kopita. Za počasno in težko vprego je prav dober.
Pi neg a VC i so štajarskim konjem zlo podobni, so debeli in težki, pa tudi terpežni, zato težkim voznikom zlo všeč.
Na Krasu je v Lipici cesarsko kobilstvo, v Pre-slranku pa žrebstvo, kamor žebeta pridejo iz Lipice. Li-pičani so lepi konji s posebno terdnimi kostmi, imajo tanko glavo, so urni in terpežni. '
Rusovski konji v severni Rusii (v veliki Rusii) so konji srednje velikosti, ki imajo precej debelo glavo, široko čelo, kratek in debel vrat, široke persi, močen križ in močne noge, dolgo grivo in dolg rep. Ti konji so naj bolj za vprego pripravni in so krotki. Konji južne Rusije pa so slabi in gerdi.
Poljski navadni konj je prav velik ali pa prav majhen, vrat je presuh ali predebel, persi so ozke, pleča plošnjate, noge slabe, kom visok; herbet raven. Poljski konj je rad^ muhast. Poljski konji iz kobilstev pa so- žlahni konji.
Švedski in norveški konji so živi, hitri, varni, večidel majhni, sicer pa ne posebno lepi.
Pruski (prajzovski) konji so v vsaki okrajni te dežele drugačni; sploh pa je konjoreja na Pruskem na visoki stopnji, ker je požlahnjena z angležkimi, turškimi, perzi-janskimi in tartarskimi žebci.
Meklenburški konj slovi' že od nekdaj; on je angležke kervi. Meklenburški konj ima dolgo, suho in ne predebelo glavo; oči je prijaznih, čela širocega in ravnega^ nosii ravnega, včasih enmalo izpognjenega; vrat je lep, persi so široke, križ okroglat, rep visoko nastavljen, noge visoke in močne, kite po njih lepo razločne. Kervi so mirne, sicer pa so močni in terpežni; za težko ježo so zlo pripravni, 15 V^ do 16 pesti visoki. _ ^ .
Danski konj stopa ponosno, je serčen in lahak^ sicer imajo ti konji večidel debel vrat, mesnate pleča.
3
Francozki konj je različni podobe po različnih ' okrajnah le dežele. Naj imenilniši med njimi so Limon-sinci in ^^o^manci; žlahni Ncmtanec ima etirivoglato glavo, bisire oči, lep, močen pa lahak vrat^ visok kota, enrnalo vdert pa močen in okrogel križ, krepke noge in gladko svitlo dlako. Mnogoteri konji, ki se prodajajo za Normance, so pa Bretaj nci. '
Med francozkimi vprežnimi konji slovi flandrisk i rod iz Boulogne in Pikardije; okorni so in težki, pa za težko vprego vsi pripravni; glavo imsjo debelo, oči majhne, vrat močen, širok život, mesnate persi; kosti so pa suhih in krepkih.
Med španjskimi konji, ki go bili nekdaj posebno zlo obrajtani, slovi naj bolj 'andaJuški, ki ima veliko glavo z močnimi ganašami in večidd izpognjenim nosom, vratu je močnega in mesnatega, debele grive, širocih pers, križa žlebatega, včasih prenizkega; binceij je dolg, kopito ozko.
Med laškimi konji se odlikujejo Napolitanci, ki so zlo podobni apaijjskim, le da so večji., imajo debelo težko glavo z izpognjenim nosom, ušesa so špicaste, pa dobro nastavljene, vrat je dolg in Napolitanec ga nosi visoko; persi so lepe, život dolg, nog£ visoke, sila ponosno (štfmano) stopa. Napolitanee je dober za ježo in vprego.
Sardinci in pie m on težki konji so sicer dobri konji, le majhni so (12 do 13 pesti'}.
Pa rs ki konj je precej velik, močen, lepih pers, dobrih kopit, pa glavo ima preširoko in preveliko, vrat kratek , trebuh je večkrat kravji, križ preveč navzdol, rep nizko nastavljen.
Virtemberžki navadni konj je precej velik in dober, terpežen konj; glavo ima vfliko; vrat kratek in mesnat, život kratek in čokljat, Doge debele. Okoli kra-' Ijevega kobilstva v Marbahu se nahajajo lepi, žlahni konji.
Holstanjski konji so bili nekdaj za ježo in vprego "V kočije močno obrajtani konji; veliki so, in težki; glavo imajo dolgo z izpognjenim nosom (rarnsasto glavo); vrat je lepo nastavljen, dosti dolg, pa ne pretiebel, persi sb široke, herbet enmalo vdert, križ žlebat večkrat navzdol obernjen, rep je širok, dolg, nizko nastavljen.
Frižki konj je težek, močen konj , debele glave , močnega in kratkega vratii, mesnati! pleč, sirocih pers, širocega herbia in žlebatega križa; na nogah sloji visocih, pa večkrat predebelih, okornih. Frižki konj je zlo podoben pincgavskemu na Salcbuižkem. : •
Popis konjske nature.
Imenovali smo dozdaj mnogoverstne plemena konjskega razpola in'tudi imenitniše rodove konj po svetu. Dostavljamo temu le še to, da vsaka dežela ima skor svoj rod, ki se potem navadna ali deželna sorta imenuje, in tedaj prestopimo v popis posebnih lastnost konjske nature.
Če primerjamo naturo konjsko z naturo goveje vine, nahajamo poglavitne razločke, ki jih ima kmetovavec vediti, v temle :
1)	Konj ima le enojni želodec, ki je majhen v primeri z njegovo velikostjo. Kaj sledi iz tega? To, da konju seniora takošna klaja dajati, litera v malem že veli-i ko zaleže, to je, dobroredi. Če jnisliš , da konju le z velikim kupom malo tečne klaje žefodec nabašeš, je pa že prav, se zlo motiš, — zakaj kmalo ti bo opešal. Konja imeti stane tedaj dražje kakor kravo aH vola.
2)	Konj ne prežvekuje, n e potrebuje tedaj toliko časa, kakor goveda, da želodec klajo povžije.
3)	Konj je bolj živin hitreji kaVor vol, zato v goratih krajih ni za vprego tako pripraven, kakor počasni in bolj varni vol.
4} Konj sterpi več mraza, vročine in moče kakor goveja živina.
5) Tako imenovano kislo seno ne škoduje konju kakor govedom.
6} Kxinj večkrat zboli za prisadnimi bolezni na pljučih in čevih kakor krava ali vol; sploh je treba bolnim konjem večkrat pušati kakor govedom.
Kobila je breja 11 mescov, tedaj naj dalje memo vsake druge domače živine.
Žebe prinese večidel dva perva kočnika na vsaki strani obeh čelust sabo na svet. Kadar je žebe 4 ali 8 dni staro, se prikaže 3. kočnik in dvoje sprednjih zob, in po-redoma v stanovitnem času se prikazujejo potem drugi zobje, tako da v 4., 5. ali včasih še le v 6. letu ima konj vse zobe, in zdaj se sme še le reči, daje konj dora-stel. Naj bi si to kmetovivci dobro zapomnili, da bojo vedili: zakaj se jim priporoča, pred dopolnjenim 4. letom ne konja teško vprezati! — Starost se pri' nobeni živini tako gotovo ne spoznä, kakor pri konjih iz zob. To se bo natanko učilo v 2. delu „živinozdravstva".
V^ 5. ali 6. mescu svoje starosti preminjajo žebetji tudi dlako; zdaj še le se černo rojeni konji spremene v . belce.
Kadar je že konj 20 let star, je vsaki dan manj «a rabo, in le redki so taki konji, ki morejo se močno delati po 20. letu. Naj višja konjska starost je 40 do 50 let.
Raste pa konj perve leta takole: v per vem letu zraste za 15 pavcov, v drugem letu za 5, v tretjem za 3 pavce v četertem i pavec in pol, v petem le pol pavca. Tedaj'tudi to pričuje, da konj še le v 6. letu doraste. To vediti: za koliko mlad konj eno leto zraste, je posebno takrat dobro, kadar se za kakega konja par kupuje, ki pa si še nista enake velikosti, da se prevdariti more: ali si bota kadaj enako velika.
Konji se merijo po pesteh (ena pest ima4 pavce) in po čer t ah ali štrihih (ena čerta ali štrih je četertinka pavca). Naj manjši konj meri 7 pesti, naj večji 19.
Merijo se konji s posebno mero; naj bolj pripravna je tista, ki obstoji iz traka, kteri ioia na enem koncu me-singasto plošico, ki se vtakne na strani pod kopito sprednje noge in potem se trak nategne po nogi čez pleča do koma ali vidermaža in tam pogleda, koliko mera kaže; ravno tako dobra kakor ta mera je tudi thta, ki Damesto mesin-gaste plošice ima na koncu s svincom zaliti valjarček, kte-rega pa ni treba pod kopito vtikovati, ampak le tikoma kopita do tal spustiti; ker je valjarček težak ostane na tleh, in trak se potem kakor poprej nategne do koma. Kadar koli pa konja meriš, ga moraš postaviti tako, da stoji lepo na ravnem, da te drugač ne bo mera goljufala.
Pertiikovci se imenujejo tisti konji (poni ali kor-zikanci), ki merijo k večjem 10 pesti; majhni konji, ki merijo od 10 do 14 pesti, srednji konji, ki merijo od 14 do 16 pesti, veliki konji, ki merijo od 16 do 18 pesti, velikani pa tisti, ki merijo 18 do 20 pesti.
Zastran lastnosti konj je treba še veriiti, da konj za vprego mora biti drugač vstvarjen, kakor konj za ježo.
Dober jezden konj mora biti jelenu podoben, mora imeti majhno glavo , tanek vrat, široke persi, dolge noge, pa ne predolgih pišal in ne predolgih binceljnov; tudi ne sme biti trebušnat in pa srednje velikosti (15 do 16 pesti).
Konj za kočije, v kteri se vozi gospoda, mora biti večji in dalji,.in močneji v vslh delih.
Dober kmetijsk konj mora biti čverstega života, neprevelicega trebuha, širocih pers, širokega križa , ravnega herbta in srednje velikosti (okoli 15 pesti).
Ta mera je zedinjena s tisto, 3 ktero se goveja živina meri, da se zve, koliko bo imela zaklana mesä. Dobiva se p» ta mera, ki Je za ohoje pripravna, pri meni po 56 kraje.
Vozniški (furmanski) k o nj i morajo biti veliki, težki, terpežni, kakor smo jih brali popisane pri mnogoterih rodovih.
Drugi ali živinorejoi del.
§.11. Od plemenenja könj.
čeravno se kobila že pred pojati začne, je pravi čas vendar še le v 4. letu.
Pojatev terpi siiozi 8 ^ tudi včasih 14 dni. Če se je kobila obrejila, jenjajo vse znamnja, po kterih se to razodeva, in litere so, da je serborita, večkrat rezgeta, se večkrat poščiva in ji zlem teče iz sramnice; včasih je tako občutljiva na spolovilih, da se še vpreči nc da, zlasti, če ji kak jermen pride pod rep.
Pojajo se pa kobile v različnih časih, naj bolj spomladi od mesca marca do julija.
Če je kobila od 4. do 10. leta poredoma vsako leto žbe storila, utegne do 20. leta za pleme dobra biti, ako se sicer pridno glešta, ima dosti dobre klaje, in se z delom ne presili. Po čez se rajta na eno kobilo, da po 5 do 6 žeb^ na svet prinese, pa jih zamore tudi iO v vsem skupaj.
Žebec se sme še le v 5. letu po malem za pleme rabiti, v 6. pa je še le popolnoma žebcar. Na dan ima dosti eno kobilo, in ker na nektero mora dvalirat ali še večkrat skočiti, se šteje na enega žebca v 6 do 8 tednov k večjem 40 kobil. — Če se na to vižo ne presili in preveč ne zdela, zamore pri dobri klaji do 20. leta za pleme ^biti.
Žebci za pleme so cesarski ali pa tudi drugi, ne-cesarski; po naj novejši postavi zamore vsak gospodar svojega žebca spušati, ako je zalo pravico dobi!.
Naši konji so se po cesarskih žabcih že veliko zboljšali in zlepšali, čeravno tudi semtertje popačili, ker so gospodarji zanemarili poglavitno vodilo, da naj se vselej enaka živina plemeni z enako. Slabo je, ako gospodarju dopade aa njegovo težko kobilo lahdk žebec z drobnimi nogami. Iz take mešance ne bo nikdar nič prida. Tudi premlade kobile spačijo zarod. Zraven tega so nektere napake in bolezni nog, posebno krak (Späth,napčno Stichbein imenovan), ki jih žebe podeda po starših, zlasti po očetu. Naj se tedaj skerbno gleda na to!
§. 12. Od reje žebet,
Žebetanaj sesajo pol leta, ker še le takrat dobe vse» prednje zobe in zamorejo z materjo na sončno, suh« in hudilf-
vefrov obvarovano pašo iti. Pozimi pervega leta po odstavi naj bivajo v prostornih ne merzlih stalah, pa ne privezani; zjutraj in zvečer naj se jim da dobrega sena, kolikor ga hočejo jesti, opoldne se jim zna kako perišče ovsa dati; opoldne in zvečer naj se napivajo z čisto vodo.
V	drugem letu naj hodijo od srede mesca majnika do septembra na pašo na suhe travnike in take, kjer je kako drevje, da jih ^nce preveč ne pripeka; — pozimi druzega leta se morajo, če ima gospodar več žebet, žebeta možkega in ženskega spola že ločiti, sicer pa tako rediti kakor pervozimo, le da na teden vsako pol mernika ovsa dobiva. — V drugem letu se zamorejo žebci že rezati (kopiti).
V	tretjem letu se pasejo žebeta do pozne jeseni in dobivajo pozimi na teden polovico tiste mere ovsa, ki jo odrašen konj dobiva. Tudi v 3. letu še ni prepozno, jih rezati, ako ni bilo to že v 2. letu opravljeno.
V	četertem letu potrebujejo žebeta naj več ki a je, tedaj naj se jim zraven 14 do 16 funtov sena na daa tudi na teden I vagan (Ži mernika) ovsa da. Dosti in dobre klaje potrebuje mlada živina zato , da dobro k moči pride in se, kakor pravijo, prav uterdi,
Žebeta pa se morajo tudi čediti in rahlo strig-Ijati, da se dobro rede, ker koža ni mertev meh, ampak ima tudi pri mladi živini že veliko opraviti, da iz sebe iz-meče, kar ima skoz kožo ven priti. Če pa je ta vsa za-blatena in nečedna, kako je to mogoče? Grozno neumna vraža je, tedaj, ktera pravi, da žebetom sta kertača in strigelj škodljiva.
§. 13. Od klaje za odrasene konje.
Klaje se sicer konjem daje več ali manj, kakor je konj velik ali majhen, za lahko ali težko delo. Da se go s poda rsk kcnj pri moči ohrani, se mu rajta na dan 3 ma-seljce (8— 10 funtov) ovsa, 10 do 12 funtov sena in 2 do 4 funte rezance. Na enega konja se tedaj sme počez rajtati na leto 66 vaganov ovsa, 40 centov sena, 10 centov rezance. Za nastelje potrebuje konj na dan 5 funtov slame, tedaj na leto okoli 18 centov.
Iz te klaje se zamore od enega konja rajtati na leto 33 suhega, perhkega, ali 107 vlažnega, perlikega gnoja-
Zn srednjega jezdnega konja se rajta 6 do 7 funtov sena, 9 funtov ovsa, za velikega jezdnega konja pa ravno toliko sena, 13 funtov pa ovsa, za kočij-skega kcnja 9 do 10 füntov ovsa, za težkega vozniškega pa 14 do 15 funtov sena in 18 do 22 funtov ovsa.
Klaje naj se konjem trikrat na dan, da se jim na enkrat trebuh preveč ne nabaše.
^e se konjem namesto ovsa poklada kako drugo žilo ali zernje , je treba vediti, da (koruza), rež, ječmen, ajda, bob, in grahora na pol več zaležejo, kakor oves, zato je dosti, ako se s turšico i. t. d. futrajo, da se jim daje polovico manj, kakor ovsa. Vprežnim in težkim konjem dobro tekne turšica; bolj nevarno pa je fu-trali rež ali ječmen, ker po tem žitu rado konje napenja in kolje, da se jim želodec ali pa čeva razpočijo. Bes je , da v jutrovih deželah sploh futrajo j ečm en, na Angležkem bob, na Horvaškem, Slavonskem, v Serbii, Bošnii in na Ogerskem koruzo — pa živina mora že od mladega vajeha biti te klaje. Zakaj pa je oves naj bolja klaja za konje? Zato, ker se v želodcu ne s ki s a tako rad, kakor dru^o žito, in tedaj tudi ko'nj ne napenja.
Živo pa priporočamo , naj bi se konjem vsako žito in tudi oves na drobnozmleto (šrotano), zrezanco zmešano in enmalo pomočeno dajalo, zakaj če se zernje ne zmelje in morebiti celo ne pomoči, da bi se zmehčalo in potem lože prebavilo, gre po gotovih skušnjah desetina v zgubo. Nekemu konju se je dalo na dan 10 funtov celega ovsa, 15 funtov sena in 2 funta rezance — in ogledali so potem natanko blato njegovo in nabrali 1504 zera celega ov«a, ki so neprebavljene od njega prišle. Ker pa na en funt ovsa gre 15472 zera, je očitno, da je šel deseti del ovsa v zgubo na gnoj.
Tudi krompir redi' konja vagana krompirja sta toliko kakor 1 vagan ovsa"), pa konj se s krompirjem le sicer bolj spita, da je debel, ne pa močan, zato se taka živina rada. poti.
Korenje, dobro zrezano in z resanco pomešano, tekne posebno takim konjem, ki so po boleznih, posebno pljučnih boleznih, po kevžihu, naduhi in smoliki oslabeli in še kašljajo. 5 funtov korenja zaleže toliko kakor 1 funt ovsa.
O tava naj se konjem le varno in v sili daje, ker jim rada škoduje.
Trava jim močno tekne, da jih izčisti. Ce pa konji le samo zeleno klajo dobivajo, se radi potijo in oslabe. Presna Cfrišna) detelja pa jim je nevarna.
Poparjene, kuhane aH zavrele piče jim ne
dajflj.
Lanene preše (perga) so konjem močno tečne; po njih se jim dlaka lepo sveti. Angleži jim jih dajejo po 2 do 4 funte na dan.
S. 14. Strežba koqjein.
prevroč in soparčen, in s vi te I; okna pa naj bojo vselej tako napravljene, da konj ne gleda naravnost va-nje, ker to ga bliši in naredi očesne bolezni in nazadnje slepoto; okna naj bojo višje nad glavo ali pa od druge strani, da svetloba ritensko na konja pride.
Koliko pa en konj prostora potrebuje v stali? 6 čevljev na široko, saj 9 pa po dolgem ; visoka pa naj bo stala kakih 12 čevljev.
Treba je to razmero vediti tudi takim , ki si naprav-Ijajo novo stalo, da vejo po številu konj dosti veliko narediti.
Da je stala suha, polrebuje en konj, kakor smo že rekli, vsaki dan 5 funtov nastelje.
Štrigljati se mora delavni konj vsak dan enkrat. Poleti o veliki vročini jim tekne, če se kopljejo, toda spoteni in trudni ne smejo v vodo, kakor tudi ni dobro, jih po kopanji berž vpreči. Dva konja potrebujeta za postrežbo enega hlapca.
Pri konjih se tudi kovanje šteje k postrežbi. Pameten gospodar, ki za to skerbi, da se konju kopito ne popači in noge škode ne (erpe, si bo poiskal dobro izuče-nega kovača in ne bo svoje živine o tem prepušal moj-stru-skazu. Vsacih 6 tednov, ali če konj bolj težko dela, še bolj pogostoma je trela konja prekovati, če tudi podkev še dobro derži, ker v 6 tednih zraste toliko rogu, da ga je treba porezati, sicer kopito škodo terpi.
15. Koristnost könj.
Konj je za delo'; tudi gnoj njegov zaleže gospodarstvu. Od cerknjenega konja se porabi koža. rep, griva, pa tudi vsaka druga stvar se zamore k pridii oberniti tako, da je vsak konj naj manj HO gold, vreden, ako kdo zna od njega vse porabiti. Zaklanih zdravih konj meso je pa tudi za vžitek tako pripravno kakor vsako drugo meso.
Kar se tiče dela, zamore konj srednje velikosti, če dela 8 do 9 ur na dan in ima ponoči počitek, 17 centov peljati po dobri ravni cesti, po gladki železnici pelje 178 centov, po vodi pa vleče 1068 centov. Vozniki rajtajo po navadnih velikih cestah na enega konja po IJi do 15
centov, če le redkokterikrat priprege potrebujeje. Pri gospodarskih konjih se rajta za voz z dvema konjama na enega po 10 do 15 centov.
Za lahko vprego se sme konj v 4. letu, za težke dela pa še le v 5, rabiti.
NaAngležkem je bil enkrat en konj ž imenom E ki ips, ki je bil za jahati tak, da v 4 minutah in 45 sekundah je storil pot cele nemške milje, tedaj v eni uri pot od 12 nemških milj. S kterim koli so ga za stavo jahali, vse je pretekel in jih pustil deleč deleč zadej.
Od enega konja zampre gospodar na leto 107 centov sirovega, perhkega gnoja pričakovati.
Konjsko meso se je nekdaj in sicer noter do 9. stoletja sploh vživalo, potem je "bilo, da so ajde (pagane) ločili od kristjanov, kristjanom prepovedano. Ker pa dan današnji v kristjanskih deželah tega razločka ni več treba, se je spet konjsko meso, ako je bil konj zavolj nesreče zaklan, če si je, postavimo, nogo zlomil in je sicer zdrav bil. Po nekterih mestih so celo mesnice za konjsko meso napravljene. In zakaj bi se konjske meso ne jedlo? Saj je dobro in živina čedna bolj kakor vsaka druga domača! En konj da okoli 4 cente mesa.
B. Od r^je goveje živine.
Pervi ali natorozoanski del, eis s i
§. 16. Popis goveje nature. ff ä ' r«
Goveja živina se šteje li prežvekovavcoin, zato ker ima 4 želodce. Pervi želodec (vamp) je tako rekoč le shramba, v ktero goveja živina meče in spravlja, kar je klaje snedla, brez prežvekovanja; tii ostane nekolilio ur, da se enmalo zmehča; potem prestopa osvalk za osvalkom od te klaje v drugi želodec (avbico), ktera osvali za osvalkom podaja gori skozi požiravnik v gobec, da zilaj še le do dobrega presveči živina klajo, ki jo je pervikrat požerla brez prežvekovanja. Ko je klaja prežvečena bila, jo požre, pa zdaj ne gre v vamp ali avbico nazaj, ampak po posebnem žlebčku, ki se naredi o ti dobi, smukne prežvečeni in požerli osvalk naravnost v tretji želodec(pre-biravnik"), kjer pride tako rekoč v prešo, da odda bolj vodene dele, in potem prestopi v četerti ia pravi želodec (širšnek), v kterem se klaja še le prav prekuhuje ali prebavljujc, kakor v človeškem želodcu ali v želodcu tiste živine, ki ima le enoini želodec.
Posebna lastnost gdveje kakor vse prežvekvajoče živine je, da v zgornji čelusti spredej nima zob, ampak le prazen, gladek čelustnik, v spodnji čelusti pa ima nasproti "S prednjih zob. Kočnikov ima v vsaki čelusti na vsaki strani po 6. Smerček eirok in svitel je tudi le ti živini Jasten. Sicer ima goveja živina na vsaki nogi dvoje parkljev.
Divja goveja živina gre po plemenu v jeseni Cnesca septembra in oktobra), ko je poldrugo leto stara postaja; stori večidel le po eno tele, ki pri materi na paši sesa po 2 do 3 mesce. V" enem mescu dobi tele vsih 8 prednjih zob; vse kočnike pa še le v 6. letu. Iz t e g a j e očitno, .da goveda popolnoma dorasejo še le v 6. letu.
Starost iz zob spoznavati, uče natanko 2. bukve „živinozdravstva", tedaj tukaj le toliko povemo, da v la. letu so zobje še zlo pohabljeni (obnucani), škerbinasti in se majejo, v 16. letu padajo ven. Iz tega naj se uči gospodar, da čez 16. leto se ne splača več goveje živine pri hiši imeti, čeravno zamore starost 30 do 40 let doseči, ker brez zob ne more jesti in prežvekovati.
Kar pa zadeva majanje prednjih zob pri goveji živini, po.vemo tukej memogrede le to, da se to pri bolehnih ali bolnih govedih prav pogostoma primerja, ker pri goveji živini so prednji zobje tako rahlo vtaknjeni v če-lust, da se majati začno, če dlasna (^zobno meso) le enmalo ohlapne. Ni se tedaj zavolj tega koj hudega bati, zakaj kmalo se spet uterdijo, če se le dlasna okrepča in zobe spet močno objame.
Starost goveje živine se spoznava tudi iz obročkov ali rink na rogovih, čeravno ne prav za gotovo. Opira se pa ta znanost na to, da kravi po vsakem teletu se napravi pri korenini rogov en obroček. Ker pa krava navadno pervo tele v 3. letu stori, se šte.jejo obročki na rogovih, in številu obročkov se prišteje vselej še 3 Cto je, unih 3 let, ko se še Biso obročki delali), in to, ka^r ta rajtinga da, je število starosti.
Če je krava jalova ostala ali da ktero leto ni teleta imela, je med obročki več prostora kakor sicer, — če )a je krava zvergla, ni obroček po navadi očiten. — Pri )ikih se naredi p er vi obroček v 4. letu in vsako naslednje leto en nov, ki se do 9. leta očitno ločijo.
§. 11. Mnogoverstni rodovi goved.
Vse rodove zamoremo ločiti v trojne:
1} v dolinske ali ravninske,
2)	v planinske ali hribovske,
3)	v srednje ali navadne deželske.
§. 18. Dolinski ali ravninski rod.
Lastnost dolinskih rodov, ki od nekdaj bivajo po dolinah in velicih ravninah, je, da vse pri njih je bolj na dolgo stegnjeno; imajo namreč te goveda dolgo, ozko glavo, dolge, gladke, bolj ali manj proti spred zakrivljene rogove, ozke in bolj gladke ušesa, dolg in ozek vrat brez kreželjca ali le z majhnim kreželjcom, široke močne pleča, dolg ne preokrogel život, križ navzdol, dolg pa nizko nastavljen rep in visoke noge.
•Naj imenitniše goveda dolinskega rodu so:
j) holandske, frižiške, ki slove zavolj obilnosti mleka; «d tod tudi imenitni holandski sir;
2} poljske in ogerske goveda. Goveda te so sive barve, ki ali bolj na belo ali bolj na černo cika, imajo visoke nage, široke kovke; za mleko ni ne poljska ne ogerska živina; al meso nje je žlahno, spi ta ti se da kaj dobro, in za vprego ni močnejših goved. Če bi poljske in ogerske goveda še za mleko tako dobre bile, kakor so za, meso in vprego, bi prekosile vse druge nä svetu. Ogerske goveda se ločijo od poljskih.v tem, da so še bolj velike (na višjih nogah_) in da imajo večje in gladkeje rogove.
§. 19. Planinska ali hribovska živina.
Poglavna lastnost tega rodu memo doh'nskega je, da pri njem je vse bolj na kratko izdelano; glava je bolj kratka in debela, rogovi so kraji in bolj zad obernjeui, vrat je debel, život okrogel, križ-visok, rep kraji, debeleji in visoko nastavljen, zadnji del je močen.
Naj imenitniše goveda planinskega rodu so:
l}štajarske iz mircne doline. Te goveda so tako rekoč prestopek dolinskega rodu v planinski. Verjetno je, da iz bližnjih ogerskih ravnin so se zaplodile goveda t štajarske planine, in tukaj se je sčasoma izdelal poseben rod, ki slovi po svetu in ima z ogerskim.v barvi veliko erakost, pa tudi v tem,da ža mesnico in vprego so štajarski voli posebno dobri, verh tega pa so štajarske krave še kaj dobre mlekarce. Zavolj teh trojnih"dobrih lastnost stoji tedaj štajarska goveja živina iz mircne doline med vsimi našega cesarstva na pervi stopnji.
Goveda Iz mi'rcne doline so tamno-sive, pepelnaste barve, redkokterikrat bolj svitle, rumenkaste; okoli oči imajo bele okroge, in po teh senapervi pogled spozna pravi mircodolinski rod.
2)	Švaj carske g o ve d a slove po svetu posebno za-vol) obiinosti m I e k a, pa tudi dobrega mesa; v š v a j c i pa si • niso vse goveda enaite; tri plemena se dajo lahko razločiti: naj večja švajcarska živina je v kantonih Švic in Cug,
_ srednja v kantonih Apencel, Lucern in Cürih,
_majhna v kan tonih Unterwald en in Uri. Švicarski
rod je černorujave barve, glava ni posebno široka, in rep ni posebno visoko nastavljen,— V Berdu in Freiburgu je pa šekast rod, namreč rudeče-rujav z belimi lisami. Meso tega rodu je pa grobo in za molžo ne velja veliko.
3)	Algajski, svabski ali vorarlberški rod se vjema zlo s srednje velikim švicarskim, le da ima to posebnost, da te goveda so okoli gobca bele in sploh bolj svitle barve kot švicarske.
4)	Tiroljske goveda, niso velike, so večidel ru-deče, pa tudi kostanjeve barve, trebuh imajo okrogel, kožo debelo, za mleko so dobre; meso njih je grobo, bolj tamno-rudeče barve; jedo kaj rade in niso zberčne; tudi ob pičli klaji ne shujšajo hitro, ker imajo debelo kožo; ravno za-volj te debele kože pa so, kadar se pitajo, ob kratkem debele viditi.
§. 20. Srednji ali navadni deželski rod.
Goveda tega rodu se bližajo včasih bolj dolinskim, včasih planinskim, večidel so mešanica, ki si jo naredi vsaka dežela po svojem. Da v tacih okoljšinah, če gospodarji ne,ravnajo po vodilih umne živinoreje, se ne more nič žlah-nega narediti, vsak lahko sam previdi. Ako pa gospodarji ravnajo umno, da le dobre ir naj lepše domače, krave ple-menijo z lepimi, njim primernimi biki, pa zamorejo tudi iz domačega blaga dobro živino napraviti, in če stanovitno po teh vodilih delajo, si zamorejo izrediti tako rekoč svoj posebni rod , kakor se to vidi na nekterih grajšinah, ki so si iz domače osnovale prav lepo in dobro živino.
Popisa vunanje podobe deželskih rodov ne moremo bravcem podati, ker v teh rodovih ni nobene stanovitnosti oe v velikosti, ne v barvi, se v nobeni drugi stvari.
§. 21. Kteri rod je tedaj naj bolji?
Vsak ravno omenjenih ima svoje dobro, tako, daine moremo od nobenega reči: čez tega ga ni. »	'
Holansko-friziskije sicer pervi zastran okilnosti mleka, al več druzih rodov ga prekosi v sirovem masiu in gjpuj _ ogersko'poljski preseže v mesu, loji, koži in pripravnosti za vprego vse druge, mesar si tedaj ne more boljih goved želeti, kakor so ogerske; — švajcarska živina slovi zavolj obiinosti dobrega mleka, in je še vec obraj-tana kakor štajarska iz mircne doline, čeravno je tudi tä za molžo posebno dobra in zraven lega se rada spita; — dobre mlekarce so tudi tiroljske krave, in ker so bolj majhne in zadovoljne s slabo klajo, jih imajo v gora tih krajih posebno radi; tudi med domačo deželsko živino, če ravno je silo veliko slabe in zanemarjene med njo, zna biti dokaj lepe in dobre, in ta je za domačo rejo tudi zato naj bolja, ker ni tako draga kot ptuja.
Drugi ali žlvinorejni del,
22. Od plemenenja goved«
Naša domača zlo omehkužena živina se začne že včasih pojati, ko je leto stara. Pojajo se domače krave vsaki letni čas ; pojatev terpi 34 do 48 ur, in se v 3 do 3 tednih ponavlja, de krava ni pri biku bila ali pa če je ni pervi-krat ubrejil.
Nikar naj se ne pušajo junice prezgodaj po plemenu : pravi čas za majhne ali srednje krave je, kadar so eno leto in pol ali dve leti stare, — za veliko živino pa ne preden ni 2 leti, ali tudi 2 leti in pol stara.
Po teletu se poja krava spet že v 3 ali 4 tednih, če je tele bilo zgodaj odstavljeno in je krava dobro rejena. Al ne bilo bi prav, jo tako zgodaj spet pušati k biku, ker telečnik, komaj spraznjen, še ni tako k moči prišel, da bi mogel brez škode nositi že spet nov sad. Pred dvema mescoma po teletu naj se tedaj nikoli ne spuša.
Do 13. leta so krave za pleme pripravne, in ker je med enim in drugim teletom H mescov časa, zamore ena krava do 13. leta 11 telet storiti. Ker se pa živina vselej ne ubreji, se sploh šteje na eno kravo po 9 telet.
§. 23. Od izrejevaiua goved.
Teleta so majhne, srednje in velike; majhne se imenujejo, ki vagajo od 40 do 60 funtov, srednje od( 60 do 80 funtov, velike pa od 80 do 110 funtov.
S tretjim teletom pride Jirava še le do popol-ne molže, tudi so perve tri teleta majnse od po-znejih, za tega voljo je že star pa dober svet: pervih treh telet ne prideržuj si za pleme.
Dokler tele sesa, prihaja vsaki dan za poldrugi funt težje; zato pa potrebuje vsaki dan 4 bokale ali 10 funtov mleka. Če tedaj si sesajoče tele napravi 3 funte mesa, potrebuje za te 3 funte mesa 8 bokalov ali SO funtov mleka. Potem kakor je cena mleka in pa cena telečjega mesa, se lahko prevdari, kaj več dobička verže: ali da tele delj časa sesa ali da se prej odstavi.
Teleta za mesnico naj sesajo saj 8 do 14 dni, za pleme pa 6 do 8 tednov.
Poglaviten in lahak pomoček iz majhne živine večje pleme izrediti, je, da tele delj časa sesa.
Še ko teleta sesajo, se režejo (kopijo) junčiki, ker tačas se naj raje in naj hitreje zacelijo rane. Ako pa češ, da ti bo voi za vprego močen, daj ga rezati se le v drugem letu, da še poprej dovolj izrase.
Ako se teleta zgodaj odstavijo, se morajo s posnetim mlekom, otrobi, zmletim žitom, lanenimi ali ogeršičnimi prešami, s kuhano zmečkano repo in dobro mervo rediti. Če češ, da bojo telički dobro spitani, ne smeš zraven send skop biti z zmletim žitom, otrobi, moko ali s prešami.
§. 24. Od klaje za odrašeno živino.
Odrašeno govedo, če se kermi (futra") s senom, potrebuje za vsaki cent svoje žive teže 3 funte in pol sena; po tem takem govedo, ki vaga živo 3 cente, potrebuje 10 funtov in pol sena ali pakakošne druge piče toliko, da zaleže teh 10 Ya funtov sena; govedo 5 centov težko potrebuje 17 funtov in pol sena ali pa kakošne druge piče, da zaleže za 17 funtov in pol. Tako se zamere mera klaje za vsako živino po nji živi teži zrajtati.
Če se pa govedom sirova klaja (trava, frišna detelja) poklada, se ji je mora vsaki dan štirikrat več dajati, ker en cent ali 100 funtov frišne trave ali detelje tekne le toliko kolikor 25 funtov suhega sena; potem takem potrebuje govedo 3 cente težko čez 40 funtov frišne trave ali deteljeza živež i. t. d.	^
Ce se goveda redijo na paši, potrebuje živina v ravno omenjeni meri živeža, in le takrat se dobro počuti na paši, ce dobiva 3 cente težko govedo čez 40 funtcv trave, 6 centov težko čez 80 i. t. d.
Pomislite enmalo, dragi gosjiodarji, kako se počuti živina, ktera se na navadne spašnike (gmajne) goni? ali dobiva desetino tega, cesar pot-ebuje? Gotovo ne! Le strada tedaj, in gnoj trosi po ceslah. Očiten bi bil tedaj dobiček, da bi se spalniki, kar j« naj več moč, razdelili in v travnike ali njive prenaredili.
Če se pozimi goveda kermijo s korenstvom, naj velja gospodarjem za vodilo: da na 2 dela korenstva pride 1 del suhe klaje.
Če gospodar pozimi nič druiega ne poklada kakor sen-« in slamo, naj ravna vedno tako, da živina vsace-ga pol dobiva, to je, polovico sera in polovico slame.
Če se govedom daje mehka in bolj vodena klaja, kakor v žganjarijah, oljarijah, i. t d., se mora rsaki dan suhe klaje (sena ali slame) po velikosti živine 5 do 10 funtov dodajati.
Kako se sploh seno z drug^ pičo namestuje, to je, v kolikšni meri, smo povedali na sirani 17.
25. Strežba govedom. .
Po velikosti živine potrebuje eno govedo v hlevu 4 do 5 čevljev širokega prostora, lO io 12 pa dolzega. Visok naj je^hlev 10 do 12 čevljev.
Če se goveja živina redi znirej v hlevu, potrebuje noč in dan 8 do 12 funtov nastelje, — če gre na pašo, pa 5 funtov. Sploh se more reči, di eno govedo potrebuje na leto okoli 30 centov nastelje.
Tudi za govejo živino je skerketi, da je v primeri},o gorkem hlevu, ker za mleko je to posebno važno. Ce ima gospodar gorkomer, naj ga jrinese večkrat v hlev, da presodi po njem gorkoto, ali pa po svojem lastnem občutku, česar se človek lahko navadi, ako v svoji izbi pozimi pri različni toploti presoja občitke gorkote in jih primerja s stopnjami na gorkomeru.
Za vole in jaloro živine je pozimi dosti, če je 15 stopinj gorkote v hlevn, — molzna in pa mlada živina potrebuje 17 ali 18 stopinj, da je vesela in pridno molze. , Le v primerni gorkoti je dosti mleka, zakaj mraz stisne tako rekoč vse mlečne žile skupaj.
§. 26. Od koristi krav.
Naj večji dobiček, ki nam ga krave dajejo, je mleko, Ni vsaka krava dobra za molžo, —pa tudi krava ni vselej kriva, ako ne molze dobro. . ;.	. ; ,
Da veliko mleko gospodar dobiva, je treba:
1) da ima kravo dobrega, mlečnega rodii, 2) da ji dosti in dobre klaje daje, Jj da je hlev do> stojno gorak, 4) da se živina pridno snazi, 5) da je hlev čeden in suh, o) da se živina trikrat na dan pa vselej do dobrega, to je, do jiadnje kapljice po, molze in 71 da se ž njo prav prijazno ravna.
IJnanje znamnja dobre molzne krave so; dobra mlekarca ima lahko glavo, širok gobec, tanke rogove, je prijaznega krotkega obraza, ni debela ampak bolj suha, kožo ima bolj tdnko, ki se rada premise, vratu je slokega, života okroglega, herbet je raven, mlečne žile pod trebuhom so debele, posoda (vime) je velika, mehka ne mesnata; tu in tam itoajo tudi dolg in tanak rep za znamenje mlečne krave. Neki gosp. Qu en on je mlečnost razsojeval potem, kako leži kravi dlaka pod ritjo in med stegnoma in je imenoval to dlačjo ogledalo,-in po ti različnosti, kakor je tu dlaka položena , je rekel od ene krave, da je dobra mlekarca., od druge da ne. Al skušnje niso poterdile teh znamenj popolnoma.
Od mleka in sira bomo tukaj še navedli, kar lepo popišejo gosp. fajmošter Zalokar v ^umnem kmetovanji".
ij Mleko. Perve dni, po rojstvu teleta ima krava nar več, pa še bolj vodenega in nekako slanega za izčišo teleta namenjenega mleka, potlej pa malo manj, pa bolj mastnega. Tudi raste mleko pri kravi, dokler krava doraste; doraste pa od 6. do 8. leta; to je, v tem času ima dobra krava od teleta do teleta več mleka, namreč pri drugem teletu več, kakor pri pervem; in pri tretjem Yeč kakor pri drugem i. t. d. Ko je pa 7, 8 let stara, «stane po tem mleko pri tisti meri. Po 3, teletu začne trava naj bolj molsti.
Če bolj je krava od mladega dobro oskerbljena, rejena, snažena, privajena bila, več mleka'ima po tem, če tudi «daj še dobre klaje in obilo dobiva in se ji dobro streže, in je že sama na sebi mlečna. Če pa je krava že od mladega zanemarjena, zapuščena, zastradana, tepena bila, bolj vse v nji zasuhoti in zastane. Vidimo to pri kravah, ktere so se v mladosti celo poletje po golih srenskih spašnjah lačne klatarile, in iz paše revniše kakor na pašo hodile; nasproti pa poglejmo lepo rejene, zale telice skerbnih in umnih gospodarjev, ki niso svoje živine zanemarili, kako lepo, kako koristno živino imajo ljudje po^ druzih krajih, v Bvajcu, v Tirolih, na Holandskem, v zgornjem
^tafjafskem, na Laškem i. t. d. koliko dobička jim da. 2nano po vsem svetu je oMengraško sirovo maslo; znani so laški in švajcarski siri. Kaksin komaj verjetin razloček ie med" kravami na zgornjem Nemškem, na Holandškem, na Laškem pri Lodi, Milanu i. t. d. kjer nektere krave po spričevanji Majarja in dr. Burgarja po odstavi teleta en dan po'25—33 estrajskih meric (firklov^ mleka dajo, iz kterega vsaki dan nar manj tri funte masla lahko pride in še enkrat toliko in še več sira — in pa med kravami pri nekterih kmetih , ki v nar boljši mojži, komaj dve do pet meric dajo! Tako deleč so prišli kmetovavci z umnostjo, pridnostjo in skerbnostjo! Ali se ne da tudi pri naših kravah kaj poboljšati ? Krava, ktera skozi celo leto toliko mleka ne da, da bi klajo plačala, naj se ne ob-derži, ampak naj se vpita in mesarju proda, in gospodarji ali gospodinje, kteri ne znajo boljši živine si napraviti, škoda, da so gospodarji ali gospodinje.!
Dobra krava mlekarca da nar več dobička ondi, kjer se dobro mleko lahko in drago proda, postavimo, pri mestih ali blizo mest, in to je nar boljši beratija, ker tako pride mleko dražji od masla in sira. Pa tudi v stranskih krajih, kjer se mleko ne proda, je mleko dober vžitek pri domu, in se dela iz njega maslo in sir, ki se lahko prodasta, in ostanjki tudi še zaležejo, posebno za mlade prasce in za odrašene svinje.
Krava po odstavi, ko še nar bolj molze, se na dan po trikrat, zjutraj, opoldne in zvečer pomolze; štiri mesce pozneje pa le dvakrat, zjutraj in zvečer. Zjutranja molža da več in boljšega mleka.
V vimenu je spodej bolj vodeno, zg o rej bolj mastno mleko. Kdor čisto ne izmoIzuje, ima slabse mleko. Skušnja je prepričala tiste, kteri so hotli to natanko ve-diti. So molzii v več posod. V pervi posodi je bilo malo smetane, v drugi več, v tretji še več, in v zadnji nar več, dasiravno vse posode enako velike, enako polne in vse mleko od ene krave. Kdor tedaj čisto ne izmolzuje, zgubi nar boljše mleko; pa ta zguba ni edina škoda, ampak zastalo mleko napravlja marsiktere bolezni, ktere nevedni ljudje raji copernicam, kakor svoji lastni zanikernosti pripisujejo. Dober gospodar in dobra gospodinja tedaj ne pustita ne kaplje mleka v vimenu, in skerbno gledata na snaž-nost posode, vimena in mleka.
Iz mleka se dela maslo in sir.
2. Maslo. Iz mleka se maslo počasi primiroma samo , loči in naverh gre, in naredi klobuk, to je, smeleno, iz
■ 4 .
ktere se maslo vmane. V to je freba pravšnje g or k o te itt časa. Pravšnja gorkota je 8 do 1-ž stopinj Romirjevih. "V veči gorkoti se mleko prehitro, skisa in sterdi, da maslo nemore več nakviško: v manjši pa je premerzlo, in maslo v mleku zastane in ne more^ iti do čistega naverh, in se smetena prav ne naredi. — Cas pa, v kterem se to samo od sebe godi, je 36 do 48 ur, kakor je namreč zrakgor-keji ali hladneji. Taka smetena je kisla in debela, in tako tudi mleko poleti oboje vkup in vsako posebej prijetna hladna jed v vročini.
Pozimi pa, in včasih tudi poleti, se tako ločenje masla od mleka da tudi posiliti, in mlekarce naše devajo polne latvice poslanega mleka po kruhu ali pa scer po mali kurjavi v enmalo gorko peč, da gre maslo v latvici pri malo večji gorkoti od zunanje prej na verh in se tako naredi sladka smetena, in tako mleko imenujejo pregreto, in ga porabijo pri hiši za žgance, za kašo, za močnik i. t. d. Sem djal, da postano mleko se v peč dene, ne prec po molži; ampak po molži naj mleko v mlečnem hramu v latvicah pri miru stoji, pozimi kacth 24 ur, poleti 12, da se smetena naredi, in kar še manjka, jo gorkota v peči na verh požene. Potlej se v shrambo na hlad postavi, da se smetena sprime in sterdi. Vse to je prav in koristno, ker pregreto, sladko mleko je boljši od skisanega.
V plitvih latvicah se ločenje masla od mleka bodi v peči ali v hramu vse bolj popolnoma zgodi, kakor v globokih , ker ima maslo manj napotja in bližej na verh.
Sladke smetene je manj od kisle, pa je bolj mastna, če se po neumnem v peči ne sožge, da je černa namesl runrena.
Da je smetena čedna in čedno mleko, da muhe, šurki, pajki, miši in drugi merčesi va-njo ne pidejo, se morajo ne le take shrambe z vso skerbjo snažiti in čediti, ampak tudi še okna in latvice z redkim sitom ali kaj tacega zakrivati.
Kdaj smetano posnemati in kako maslo iz nje dobiti ?
Takrat, kadar je vse maslo na verhu, predin se mleko zgrize, ne prej ne poznej. Če^ bi prej, bi bila smetena dobra , pa premalo bi je bilo. Če poznej, bi se dobila slaba ne dobra smetena in manj, ker zgine v gazji podobi. Če je v hramu smetena,naj se posnema nar pozneje do48ur; če v peči, berž ko se shladi.
Posneta smetena se v pini mane, da se maslo od mleka popolnoma loči, da se maslo spopade, mleko pa odstopi.
Tacih pin je več mnoge naprave. Pa tudi v vsaki posodi se da maslo vmeti, postavimo, v latvici.
Smetena se ne vmane, če Je pregorka, ali prehladna, ali prestara, ali od nezdrave živine. Če je pregorka, se ji merzle vo<le da; če prehladna, se ji malo kropa prilije; če prestara, naj se v koscih med mlajši pomeša; če pa od nezdravih krav, naj se za kaj druzega porabi, ne za ljudi'.
Vmeto sirovo maslo v naših krajih na ognji stajajo, ga sole in hranijo ali pa prodajo; v druzih deželah pa sirovo maslo še od mleka in vodenih reči' bolj izpirajo tako dolgo, da- samo maslo ostane; z vodo pa ga ne čistijo, ampak premetajo in stiskajo, da od sebe da, kar maslo ni; potlej ga solijo, na vsaki funt 1 lot soli, ga v posode stisnejo, in ali za-se hranijo, kolikor potrebujejo, ali pa prodajo; in se tako sirovo maslo ravno tako dobro celo leto ohrani, kakor stopljeno in še boljši. Pri topljenji gredo pri 10 funtih trije v zgubo. Cena pa topljenega ni veči od sirovega : tedaj pride pri topljenem v zgubo kurjava in maslo,
Koliko masla je v mleku?
To se ravna po času in klaji. a) Molža po odstavi je manj mastna, potlej starji mastnejši. A) Dobra redivna klaja ne da le več mleka, ampak tudi mastnejšega. c) Starja molža in dobra klaja v hlevu: detelja navadna, metelka, turška, grašica, zelnato perje, koruza; zunaj pa tudi še dobro tolsta, zelena, sladka paša spomladi ali v jeseni— danar več mleka in nar mastnejšega. Slamnata klaja pozimi da clo malo , in tudi nemastnega. Navadno je v iO mericah dobrega mleka 1 funt masla; včasih pa tudi v 7 mericah, in včasih da od 10. do 17. meric 1 funt, kakor je čas in klaja.
3. Sir. V mleku je vselej narveč vode; v 100 delih je vode 85 do 90, in včasih še več; drugo je maslo in sir, V 100 funtih mleka je 7 do 8 funtov sira, in 3 funte masla; včasih je masla manj in sira več; in tudi, kadar je druzega več, je se ve da vode manj, če je namreč gosleji mleko , kar .se pri starji molži in suhi paši godi.
Maslo se loči od mleka, kadar gre v latvici na verh, in se smetena posname, kakor smo prej povedali. Mleko pa se od vode loči, ko se po kakošni kislini zgrize ali vsiri. Znano je, kako berž vsaka kislina mleko vsiri, posebno zgreto. Ko sir iz posodß pride, ostane voda z imenom siratka, v kteri je še malo sira, ki se pri precejanji skozi gost pert prestreže, in potlej je v siratki nekoliko mlačnega sladkorja in solnatih r§či, sladkor se dobi, ako siratko tako dolgo pokuhujemo, da se vodena reč shlapi in sladkor osta-
.
ne, ki se na zadnje še izčisti, da je bel. IzlM^ z ogljem i. t. d. kakor drug sladkor.	< - • ' '
Kako sir delajo?	/ ' ' ' '
V raznih krajih delajo sir po razni segi m mnoge baže. Je sir tolst, ko se opresno mleko, to je, mastno, prec po molži širiti dene; in je sir napol tolst, ko se današnje opresno mleko, in pa poprejšnje že posneto siri; in pust, kadar zgolj posneto mleko širimo. Če hočemo posebno tolst sir imeti, pridenimo opresnemu mleku še nekaj smetene.
Sir delajo iz sladkega in kislega mleka. Pokus se ravna po lastnosti mleka ali paše, in gostota manjša sli veča pride od ravnanja-in gorkote, v kteri se sir manj ali bolj stisne, in je se ve da na tem veliko ležeče. V vsakem kraji ga nekoliko drugači delajo in ima po tem svoje ime, laški, švajcarski, holandski sir i. t. d.
Bomo tukaj povedali iz dr. Burgerjevih kmet. bukev. II. del. stran 241, kako delajo na Laškem sloveči parme-zanški sir. Gospod dr. Burger, ki je to delo poleti 1828 na več kmetijah na Laškem sam ogledal, popisuje to ravnanje tako:
Nar prej so pripravili sirov ali pa prekajeni seien! telečji želodček, v kterem je posesano in že zgrizero mleko bilo, so ga razrezali in nekaj dni v primerni vodi namakali. Po tem, ko je bilo snočnje o petih zvečer, in današnje od treh do štirih zjutraj pomolzeno mleko posneto, so ga v bakren kotel zlili, in pod kotlom podnetili, da je bila gorkota ali toplota od 20 do 24 stopinj, to je, malo veči od zdravega, mfadega človeškega života. Po tem iso labo, to je , s telečjim želodčikom skisano vodo v mleko vlili, pomešali, kotel zakrili in ogenj pogasili. V eni uri blizo je bilo vse sosirjeno.
Zdaj pa so pod kotlom vnovič zakurili, in sir s kol-com hiteli mešati , in berž ko je bilo že vse dobro zdrobljeno, malo žefranovega prahu primešali, da je sir farbo dobil, kakoršno sicer le mastin sir ima. Še zmiraj so kurili, in sir še z drugim kolcom, ki je na koncu okrožik imel, da dnu kotlu škode ni bilo, mešali in mešali, dokler ni bil sir, kar nar bolj moč, zdrobižen, in ko je ta plojdra čez in čez tako vroča bila, da roka ni terpela, od 42 do 44 stopiij Rom., so kotel od ognja potegnili, in ogenj z vodo pogasili. Zdaj so pustili to kako četert ure pri miru stati, in je v tem času ves sir na dno šel.
Po tem ko so siratko toliko ocedili, da je je malo še Čez sir stalo, je šel sirar in toliko jnerzle vode prilil, da
so roke lahko terpele, ter na to sir z obema rokama zgrabil in stisnil, potlej čedin pert pod sirom na dnu kotla prepeljal , ga vzdignil in sir v rešeto zvalil, kjer je nekaj ur ležal, da se je ocedil.
Zdaj pa so sir iz rešeta vzeli, in s pertom vred v lesen obod djali, pa ne stiskali ali obtežili. Štiri dm so ga tukaj obračali; čez štiri dni pa ga poverhi solili, in tako skoni 40 dni v hladnem, suhem in tamnem hramu vsaki dan obračali. Na to je bil zadosti terd, da je bil v shrambo prenesen, kjer so ga, poverhi z lanenim oljem mazali in se vsaki dan obračali.
Taki hlebci so od 40 do 90 funtov tehtali, in je tak sir od leta do leta boljši bil, dokler ni bil 4 leta star. Cent tacega štiriletnega sira so po 200 lir ali dvajsetic na mestu prodajali.
V druzih krajih pa sir na sapi suše.
Pri nas delajo sir iz kislega, in sladkega, pregretega mleka, ko mleko kuhajo in sladkemu kislega pridenejo, da se sosiri. Potlej ga še gorkega zdrobe in osole, in ga ali v hlebce stisnejo in posuše, ali pa za potvico in štruklje porabijo.
Tako nam krave dajo teleta, mleko, maslo in sir.
Na zadnje pa že stare ali jalove krave, ko so dostale. vpitamo in mesarju prodamo.	i
Krave malokje vprezaja, ker delavne krave malo mleka imajo. Vendar so skušnje učile na Ogerskem in v druzih deželah, da tudi krave se znajo s pridom vpregati brez velike zgube na mleku, ako se namreč le enkrat na dan vpregajo, dobro kermijo, in-4 tedne pred teletom in 4 tedne po teletu ne vpregajo.
Da bi krave v eno mer več molzle, jih svetujejo nckteri rezati (to je, jim iz trebuha izrezati oba jajčnja-ka). Iker krava začne po 3. teletu naj bolj molsti, pravijo, da sedaj naj se režejo, da se potem ne bojo več pojale ia. vbrejile in tako ne ob tisto mleko prišle, ob ktero pred to-. letom vselej bolj ali manj pridejo ali celo popolnoma. Mi-I| slijo še, da rezane krave so mlečen studenec, ki nikdar nd'' vsahne. Pa se motijo! Brejost je vselej nov poganjk mleč-' nosti. Dr. Princ pravi, da v 5. letu kastrirane (rezane)^ krave molzejo eno ali 3 leti obilo, in ko nehajo molsti, še pa odebilijo. On tudi pravi, da ta operacija ni nevarna, čeravno od druzih strani vemo, da p o I ov i c a rezanih krav pogine. Pameten gospodar ne bo poskušal kaj tacega, kar je ravno tako negotovo, kakor v loterijo staviti.
Pred nekimi leti se je tudi mahoma hrup zagnal, da krava se da brez delile molsti, ako se le neke novo znaj. dene cevke (mlečne cevke Imenovane) v vsak sesec vtaknejo teče potem mleko samo po sebi iz vimena. Re,s, da tece,'p^ tako popolnoma se vime ne izprazne po tel\ cevkah \ kakor če dekla molze ali tele sesa. Le kadar je vime bolno (oteklo in boleče) in je vendar treba rahlo mleko iz njega spravljati, svetujemo take košene cev-cice, kijih imajo strugarji (drakslarji) na prodaj.
§. Raba in korist volov.
Voli so za vprego, pitanje in gnoj.
Da je vol za vprego posebne pripraven, mora imeti majhno bolj zastavno glavo, močen vrat, široke persi, raven herbet, širok križ, močne precej visoke noge.
Kdaj je vol za delo pripraven? Za lahko delo se zamore rabiti, kadar je 3 leta dokončal, za težko vprego je pa še le v 5. lelu in potem sterpi dobro do 12. leta. Ni pa dobička, če gospodar vola čez i2. leto vprega, ker potem je že prestar, da bi se lahko spital in meso nepitanih volov je zmiraj manj vredno. V 6. letu pitajo naj bolj take vole, ki se kot pitanci mesarjem prodajajo.
Vpregajo se voli na več viž : v jarm , komat i. t. d, V komat vola vpregati, je naj bolje, čeravno je komat dražji od jarma. Da so stari stari naši očaki začeli vole za rogove vpregati, jim ne smemo zameriti, ker pred sto in sto leti ni nobeden kaj druzega vedil, kakor to, da vol ima naj večjo moč v rogovih (v glavi)vidili so vola z rogovi suvati in prebadati to in uno stvar — in mislili so si berž : „lejte! kakošno moč ima ta živina v glavi". Res, da ima vol veliko moč v rogovih, to je, v glavi, — pa še veliko večjo ima v persi h. Če se vol vprega za rogove, vleče le z glavo in vratom, in si strašno napenja vse žile, ker se mu vidi že na očeh, in ker ne more glave prost vzdigniti, se zalivajo možgani s kervjd, da marsikter vole je za to že hipoma poginil na cesti, zlasti ob hudi vročini. Komat, prav narejen, je tudi za vola prava oprava; — v komatu vleče vol s persmi in s celim životom, veliko lože vozi inveliko več peljati zamore.
Vprežni voli se tudi kujejo, da parklji njih škode ne terpe. Kako se kujejo, smo učili v 1. delu teh bukev (v nauku od podkovstva).
Da vol vročino težje prenaša kakor konj, je treba gospodarju vediti, kakor tudi to, da potrebuje časa zajed in več počitka, ker prežvekuje.
Voli Cpä krave) se pitajo, da se debeli in mastni po višji ceni prodajo.
Ktere lastnosti naj ima pitavna živina, smo že govorili v „živinoreji sploh".
Znamenja posebne, da je govedo zSt pitanje pripravno, so: širok k o m (viderraaž), širo k križ, tanke, p I o š n j a t e in krepke kosti. Če je vol debel in okrogel v členih nog, se nikdar ne bo dal dobro spitati.
Pitati se dajo voli na dobri mastni paši zunaj hleva, še bolj v hlevu ali s suho klajo, ali z mehko pico, kakor v olarijah, žganjarijah i. t. d., ali tudi z zeleno in sirovo klajo vmes suhe.
Navadno se äpita vol v 4 do 5 mescih (16—20 tednih). Za velicega vola se potrebuje v tem času kakih 35 centov merve ali pa manj, če kaj pese, repe, krompirja in korenja, oblojeno z žitno debelo moko pitamo. Pitajo tudi po-malem, kadar je žito po ceni, z ječmenom, ovsom, z režjo, s koruzo na debelo zmleto. Merva in rezanica ste zmiraj poglavitna klaja, vse drugo je bolj, toda dobra, priklada. Da po malem soli pitancom dobro tekne, smo že govorili na svojem mestu.
Gospodar, ki živino pita , naj ima zmiraj tablico pred seboj, in naj rajta: kako se mu bo naj boljši splačalo, živino pitati. Po dozdanjih skušnjah se iz 100 funtov sena in druge klaje enake vrednosti naredi 8 funtov mesa in loja. Po tem zamere lahko zrajtati: kako se mu splačuje pitanje, naj le prerajta: p o čim. je merva i. t. d. — počim pa meso, Iflj in koža.
Mesarji kupujejo živo živino in jo presojujejo, ko jo ogledujejo in ošlatujejo po rebrih, ledji, persih in pri repu. Zveden mesar se ne bo lahko okupil, ampak jo bo precej natanko zadel, koliko bo imela ž a klana mesa in loja.
To mesarsko težo (to je, težo čveterih četert) natanko zvediti, pa nam pomaga neka mera, ktera se pri meni dobiva za 54 kraje. Po ti meri zmeri gospodar svojo živino, ki jo misli prodati, po dolgem in širocem, in potem le pogleda v priloženi listek— in vedil bo, koliko ima živina mesa.
Tuii gnoj, ki ga gospodar dobiva od goveje živine, je velike vreden za kmetijstvo , tedaj se med dobičke, ki jih donaša vol gospodarju, mora tudi ta šteti. Od srednje-
fa, dobro rejenega vola se rajta na čez 150 centov perh-ega, sirovega gnoja.
' ~ >j ■ I i ^	., ■■
■ - - ----- ;!
C. Od reje oväe.
Pervi ali natoroznanski del,
§. IVatora ovčja.
Tudi ovce se kakor goveda štejejo v versto p rež veko vavne živine in sicer tiste, ki ima flvoje parkljev na vsaki nogi. Ovca ima bolj zakrivljene rogove in okroglat gobec, pa nima brade, kakor koza. Tudi ima ovca še dve posebnosti: pod vsakim očesom v notrajaem kotu je koža tako v gubo položena, da je kakor mali žlebček, — nad par kij i pa je majhna luknjica, ktera je iztok krajkega podkožnega kanalčka, iz kterega rosi neka lojnata tekočina, ir če se ta sterdi, ima podobo červiča, da nevedni ljudje res mislijo, da se Je čer v zaredil ondi; to pa je vselej pomota.
Pravde: ali je naša domača ovca posebna sorta, ktere divjega očeta več ne poznamo, ali pa da izvira cd muflona ali od sibirskega ali afrikanskega argali-ta, natoroznanci še niso do konca dognali. Nam živinorejcom pa za to tudi ni dosti mar. Ovca v prostem stanu se plemeni na pozno jesen, je čez 5 mescov (<il do 22 tednov) breja in rodi navadno eno jagne.
Kar zobe vtiče, jih ima kakor goveja živina, in tudi sprednje mlečnike spreminja v stanovitne, kakor una; drugi ali stanovitni sprednji zobje so podobni lopaticam, in tako vidimo, da ovca v 2. letu ima dvoje lopatic, v 3. letu čvetero, v 4. letu šestero, v 5. osmero, V 6» letu ima popolnoma vse zobe, in takrat je ovca popolnoma dorasla, v 7. letu začneta sred ni k a škerbinasta prihajati, v 8. letu druga dva, srednikom bližnja, in tako pride vsako leto versta na bližnja dva vsake strani, da so v 12. letu vsi sprednji zobje že tako za nič, da se ne plača ovce rediti čez i2. leto, čeravno zamore 20 let stara postati.
Ovca ima malo kervi; nje koža je zlo občutljiva in mnogim boleznim podveržena; sploh je slaba in plaha žival, ki se zlo boji bliska in treska, in ni je živine, ki bi mogla tako malo mraza in moče preterpeti, kakor ovca. Navadne bolezni dvac so gljiste in červi, kise ji zaredijovmno-zih delih života.
§. 29. Od ovčjih rodov.
Ni nobene domače živine, ki bi imela toliko razločkovj kakor ovca. Poglavitni razločki so v volni, v velitostij v rogovih, v repu.
Kakor se tiče volne, se ločijo ovce v take, ki imajo ž I ahn o in v take, ki imajo borno (grobo) volno.
K ovcam z žlahno volno se štejejo španjske, ki se tudi imenujejo merinoške. Besedo merino izpeljujejo nekteri od morja — po tem bi se merinoške imenovale pomorske, drugi od merino, to je, kodrasto, — ^o takem bi se imenovale kodraste i. t. d. Te naj žlahnejše ovce so srednje velikosli, po 60 do 80 funtov težke, iraajo žlahno in gosto volno, ki je zlo mastna oljnata; za tega. voljo se te ovce rade vpraše in so potem umazane vidi-ii; naša borna ovca nima v volni veliko oljnatega, se tedaj ne umaže tako lahko.
Na Španjskem pa imajo tudi ovce z borno volno, pa te se ne imenujejo merinos ampak kur os.
Saksonci so si zapltidil iz Spanjskegažlahne merinoške ovce, in ker jih oni še z večjo skerbjo opravljajo, slove saksonske dan današnji bolj kakor španjske. Cesarica Marij a Terezija je v letu 17C3 tudi v naše cesarstvo pripeljati dala te žlahne ovce in iz Mannersdorf-a in Hotič-a so se zaplodile potem po Austrii, Češkem, Mar-skem, Ogerskem 1. t. d. Lep oven tega plemena še zdaj velja 3000 fl. in še več.
Ovac z borno (grobo) volno je več sort:
1) navadna ali nemška ovca, bela pa tudi černa,' 60 do 80 funtov težka; volne daje po 2 do 4 funte; '
3) resica ali lineburška ovca, ima sivo, rujavo ali černo borno volno; je naj manjša sorta in živi na line-burški planjavi od resice (resja);
3)	angležka ovca z dolgo, srednjo in kratko volno; med temi slovi Bak vel ova ovca, ki nima rogov, je kratkih rog, ima aalo volne, ki pa je svitla kot svila: med vsimi ovcami se ta sorta da naj bolje spitati; ovni se spitajo do i 20 funtov in dajo do 34 funtov loja.
4)	o g er s ki cakelj ima borno volno pa dolgo, da visi do tal;
5)	laška ali bergamaška, je naj večja, pa iiima rogov, ima borno in dolgo volno in je zlo rodovitna;
6)	guineška ovca je velika, ima dolg rep, ima dlako namesto volne;
Tj.peržiška in kinežka ovca imate kepo masti natiest, repa.
Še več druzfh sort je, pa za nas nimajo ne te neun», nobene važnosti.
30. Od plemenitve ovac,
Ovce perskajo v prostem stanu jeseni in to Itrpi 24 do 48 ur, kteri čas se ne sme zamuditi.
Kteri letni čas pa naj se pušajo ovce po plemenu? in kdaj je bolje? Dolga pravda meid živinorejci je bila zavoljo tega; sedaj pa je sklenjeno, daje naj bolje, da se pušajo po plemenu mesca decembra (grudna), ker ■ potem pridejo jagneta spomladi na svet; spomladi zamo-rejo kmali na pašo iti in takrat raste žlahna trava, ki jim naj bolje tekne. V taci h krajih pa, kjer je spomlad kasne-ja, naj se plemenijo še le mesca januarja ali svečana.
V čedah naj bode plemenjenje v 8 do 9 tednih končano ; v tem času se šteje na mladega ovna le Ü5 do 30 ovac, na starega pa 30 do 40. Oven naj se loči tisti čas od čede in naj boljše je, ga k vsaki ovci posebej spustiti; vsaki dan enkrat je dosti, zlasti če je ee mlad.
Ovca je za pleme še le pripravna, kadar je poldrugo leto ali 2 leti Stara. Na Španjskem jih spušajo še le v 3. letu zato, ker le po preteklem drugem letu se ve pri ovci: ali ni vertoglavka, to je, ali nima nagnjenja do tiste ovcam zlo nevarne bolezni, ki se vertoglavnost imenuje. Do 11. leta so ovce pripravne za pleme. Oven pa naj^skakati začne v 3. letu in je za pleme do iSi. leta.
Če želi gospodar ovac si prirediti z žlahno volno, naj gleda 1) da si ovca in oven nista v letih, velikosti in volni preveč navzkriž ; ovni z redko, dolgo in tanko volno naj se nikar ne pripušajo, ker pri mladih od tacega ovna se volna rada „cvirna"; 3} nikar naj se ne spušajo preveliki in predebeli ovni; 4) pred 3. letom ne spušaj nikoli ovna po ple^menu.
Če si gospodar izbera jagneta za pleme, naj ve, da dolge in tanke ušesa pri jagnetih so znamnje žlalme volne, gole ušesa znamnje redke, zlo cbrašene pa goste volne.
§.31. Reja jagnet.
Jagne naj sesa 3 do 4 mesce, pa že čez 14 dni naj se vadi lahko prebavljive klaje, to je, otrobov, kratke, sladke merve i. t. d. Dokler jagneta še sesajo, naj se, kadar so 8 do 10 tednov stare, kopijo (režejo). Tem kakor tudi mladim ovcam se odsekajo repi, da volne tam ne oserjejo.
Kadar so jagneta odstavljene bile, naj se puste poleti na suh in soačen pašnik, pozimi pa denejo y
hlev, v kterem je 40 do 18 stopinj gorkole; kakor hlev ne sme tako vroč biti, 3a bi toplota v njem presegla 15i stopinj po Romirjevem gorkomeru, tako tudi ne sme nikoli v njem tako merzlo biti, da bi gorkomer jjadel pod ničlo. Za8 jagnet se rajta prostora 36 štirjaških čevljev; z «ervo in slamo naj bojo obilno oskerbljene.
Kadar so jagneta leto stare, se morajo ovni od ovac ločiti in za vsako živince v hlevu prostora od 6 štirjaških čevljev odločiti.
Po gotovih skušnjah je poterjeno, da ena ovca srednje velikosti ali 60 funtov težka potrebuje na dan JJ funta dobre merve; če se jim poklada frišna trava, detelja, grahorca, potrebuje pa eno živince iO funtov takesirove klaje. V Rohsburgu na Saksonskem rede ovce v hlevu samo z deteljo, po 8 do 10 funtov na dan. Po čez. se zamorereči, da 10 srednjih ovac potrebuje toliko klaje kot eno srednje govedo.
Kaj pa je bolje: ovce na paši Imeti ali v hlevu jih rediti ?
Marska kmetijska družba je o (em po mnozih skušnjah takole razsodila:
Paša je za ovce naj bolja in tudinaj bolji kujj stane; — kdor je persiljen ovce v hlevu rediti, naj jim daje sirove detelje (navadne štajarske, nemške ali turške), grahore, trave, zraven pa nekoliko suhe klaje; — če je delj časa deževno vreme, naj se jim daje le-merva fseno); jagneta v hlevu rejene postanejo veliko močnejše kakor na jaši, in koštruni se spitajo tako, da se zamorejo koj zadati; — pri reji v hlevu se pri 10 ovcah za 6 funtov volne več dobi, — volna pa postane na paši lepša; — od ene ovce v hlevi rejeni se dobi' S do 3 cente gnoja več kakor če hodi na pašo.
Če pa grejo ovce na pašo, je treba vediti, da mora biti pašnik popolnoma suh; na le nekoliko močirni paši se mahoma zapasejo in zbolijo ali celo počepajo; na jašni-ku mora biti nekoliko drevja zasajenega, da ob hudi vročini jih ne-prepeka sonce, ki jim je zlo škodljivo; — dokler je rosa, ne sme ovca na pašo; — če se pust«ovce čez sternišče ali deteljša, se morajo hitro čez gnati in po-pred se jim mora sulie klaje dati; — če so ovce dehč od doma na paši, se jim morajo napraviti šupe, da se us avijo ob deževji pod streho; — po potih, kjer je veliko prahu, naj se nikar ne ženejo na pašo, zakaj frah, moča, vročina in slaba klaja je čvctero nar hujih sovražnikov, ki žugajo ovcam nevarnost.
Pijače potrebuje ovca na dan 1 do 2 bokala naj čistejše vode. Če ni vod» čista, je tudi žejna ovca pila ne bode. Naj bolj jih pa žeja po detelji, grafiori, ječmenu, ovsu, bobu in krompirji; —ni i: ar jih tedaj km al o napajati po takošni klaji, da se preveč ne napijo, ker preveč vode jim škoduje.
Če je, kakor smo že povedali, sol vsaki domači živini koristna, je ovcam zares potrebna, da jih varuje mnogoterih bolezen, ktere izvirajo iz mehkužne natsre njihove. Za jagneta se rajta 1 do S funtasoU na leto, odraše-niin ovcam in ovnom pa 3 do 4 funte.
Koliko prostora potrebuje j a g n e v hlevu, smo že rekli; za vsako odrašeno živino je treba 7 do 8 štirj. čevljev, za ovce matere z jagneti vred pa 9 do 10štirj. čevljev. Gare naj. so tako napravljene, da si ovca s klajo ne oskruni volne. Nastelje se na eno ovco rajta na ieto naj manj poldrugi cent.
§. 32. Korist oväc.
Ovce nam dajejo volno bolj ah' mai\j žlahno, kakor je rod ovčji. Z veliko natančnostjo so zrajtali, da ž lah na ovca daje po čez na leto, prav čedno oprane volne 2 funta in 6 do 8 lotov; 100 neoprane volne pa da 36 funtov oprane. Če volno operajo že na živini, kakor je sedaj sploh navada, da 6 funtov in 5 lotov neoprane volne da Ž funta in 24 lotov oprane. Ovce z borno ali dolgo volno pa dajejo več volne: od 4 do iO funtov, če se drakrat štri-žejo. Svetovali so nekterl žlahne ovce večkral kakor enkrat na leto striči, ali skušnje so pokazale, da to ne stori dobro, ker veliko več tacih, ki so jih dvakrat strigli, je počepalo, in zraven lega se jim mora še več klaje dajati, da se ohranijo pri moči, ktera se jim jemlje, ako se stri-žejo dvakrat. Saj se tudi tiči le enkrat na Iplo movsajo! Nežlahne ovce se strižejo sptmladi in jeseni, včasih celo vsake kvatre, tedaj štirikrat na leto. Strižejo žlahne ovce večidel spomladi, kadar mraz mine, da se mehkužna žival ne prehladi. Preden jih strižejo, jim opero volno ali pa z gor-ko vodo ali pa merzlo v potokih. Imajo za to nalaš narejene škarje, ki gladko strižejo, da strižec pragov ne dela in da se volna vkup derži kalor kožuh, kteri se po delu zvije in kodeli enako poveže in hrani. Če je človek priden, utegne 15 žlahnih ovac na danostriči, nežlahnih pa še več.
Tudi žlahne ovce nimajo po celem životu enake volne J ni povsod enako lepo, ampak se očitno loči v tiojno: naj
lepia je spredej po herUu na vsaki strani do trebuha ia na vsaki strani vratu; - manj lepa je na zadnjih ledrih, po trebuhu, po glavi in satilniku, — naj slabeja je po nogah , persih, pod trebuhm in po repu.
Netere ovce imajo uavado, da si volno pukaj» in jo jedo; vzroki tega so: če ovce ne dobivajo nič slame za klajo in tudi soli ne; pri nekterih je pa to le gerda lavada (razvada).
Tudi mleka nam oajejo ovce, iz kterega delajo do-, ber sir. Očje mleko je nastnejše od kravjega. Če pa je ovca za volno, ni za nlekoin tudi za meso ne. Nitiče ne more dvema gospodarjena služiti.
Za meso so tudi ovce dobre; meso posebno ,agnjet je žlahno.
Kosmate kože s« za kožuhe^oguljene za tank) usnje ali tanko jerhovino.
Gnoja se pridela od ovce po čez na leto le kakih 12 centov. Ovčji gnoj kakor kozji CP^^gaJ je m(čen in rodoviten iu se posebno senožetim prileze. Dobralavada je, da ovce tam pa tam postavljajo v ograje po seiožetih in jih pušajo noč in. dan,da pognoje zemljo, kjer stije, na Notrajnskem okoli Bistrite pravijo temu ^s kožarjem gnojiti" fkozar se pravi taki ograja), na Nanosu pa ntk pravijo „ovce so v mandergi'; po nemški se pravi to ,,pfeichen".
D. Od reje koz.
Pervi ali aatoroznanski del.
§. 33. Natora kozja.
Tudi koza se šteje v versto prežvekovavcev n je z ovco v tako bližnji žlahfi, da kozel ovco vbrejiti zimore, zato so stari natoroznanti kozo in ovco šteli v edino pleme; novejši živinoznanci pa so povzdignili koz» v lastno pleme.
Koza in kozel ima(a po dvoje (včasih tudi čvetero) kvisko in nazaj zavitih ngov, imata brado in dva podiradka (Glöckchen) in pa podol^ato-okrogle gobčnice. Naša domača koza izvira od tiste sorte, ki živi po perzijanskih gorah in se bezoarskJ koza imenuje.
Z ovco sije koza v tem enaka, tla ima enalo število zob, ki pridejo in se preminjajo ravno takrat kakor pri ovcah ; tudi plemeni se takrat in čas brejosti terpi ravno tako dolgo; sploh živi kakor ovca. Razločuje se pa koza od ovce v tem, da je koza rodovitniša, kgr koza nivadno
stori po dvoje ali troje kozličev; kozel je silno pohotna žival, tako, da ie med dojivno živino ni cez-nj; — koza ima vec mleka, pa se ne spita tako lahko kakor ovca in tudi kozje meso je manj okusno ; — koze so močnejše, živejše in manj mekužne od ovac, tudi žive dalje časa; med debelo in gladko dlako ima koza kratko in mehko; — koze nimajo pod očmi tistih žlebčkov in nad parklji ne tistega podkožnega kanalčika, kakor ovce.
§. 34. Od kozjih rodov..
Razun pritlične (Zwergziege), siriške, guinea k e, arabske ali zgornjo-egiptovske koze sta se posebno dva rodova, ki prekosita zavolj žlahne dlake vse ■druge, namreč: angorski in kašemirški (^tibetanski). Angorska koza se nahaja vLevanti, posebno okoli mesta Angora imenovanega; je večja pa krajša od navadne, ušesa iraa dolge in pobešene , rogovi nje so bolj plošnjati; dlaka je 8 do 9 pavcov dolga, kodrasta, bela icot sneg, svitla in žlahna kakor svila. Kašeniirška ali tibetanska živi v visocih gorah jutrove Indije; nje dlaka je tako žlahna kakor svila, zato vKašemiru in Tibetu narejajo mnogo žlahno blago ix nje, in odtod ime te koze.
Dragi ali živinorejni del.
35.	Od plemeiijeiija koz.
Koze Se plemene v jeseni, večidel mesca listopada; mladi pridejo potem mesca aprila na svet. Do 14. leta jc koza za plenie; vendar rabijo koze navadno v ta namen le d.& 7., k&^h pa </« 3. leta. KozUči za. pleme odločeni se puste 6 tednov sesati, sicer pa le po 3 tedne.
36.	Od reje in strežbe.
Klaja je za koze zlo enaka kakor za ovce; le da listje in berstje in mlade veje germovja in drevja zlo rade jedo, pa tudi kožo mladega drevja objedajo, — zato so silno š k odlj i ve inladi h os ti, in za tega voljo so tudi po pos t a vi prepovedane v gojzdih z mladim zarodomjdrevja. Pasejo se po stermih bregih in dolinah, pozimi pa jedo mervo, slamo , zelstvo in korenstvo, naj raje pa žito. Sol imajo tudi kaj rad^ in jja, dobro tekne.
kozo se rajta 4 funte merve na dan; 4 do 5 koz se da rediti namesto ene krave. Pczimi naj- se jin^
zraven merve daje hrodelj, to je, listje jesenovo, jel-ŠjEvo, topolovo in druzega drevja, zakaj če se kozam tbč-krat preminja klaja, toliko bolje se počutijo. Pomij se ne dotakne koza, ako ni bila že od mladega na nje navajena.
Prostora-v hlevu potrebujejo koze toliko kakor ovce. Hlev za koze mora biti pa posebno suh in ne prevroč, ako češ od njih lepe, mehke dlake dobivati.
§.37. Koristnost koz.
Nobena žival ne verže v primeri s tem, kar za živež potrebuje, gospodarju toliko dobička kakor koza.
Koristne so pa:
1) zavolj kozli če v, kteri se mesarjem lahko prodajajo, ker njih meso je pr^v dobro in zdravo;
3) zavolj mleka; sploh se zamore reč/, da ena koza da na leto okoli ilaO bokalov mleka, tedaj 3 koze toliko kakor srednja krava. Ker pa se namest ene krave lahko redi 5 koz, je dobiček očiten. Mleko je za sir prav dobro;
3)	zavolj mesa. Meso kozličje je dobro in okusno, kakor smo že rekli; pa tudi kozlovemu mesu se zamore vzeti tisti zoperni kozlovski okus, če se kozli ne pitajo in ne koljejo takrat, kadar naj bolj smerde, to je, ne na pozno jezen kadar perskajo, — ampak spomladi. Če se tudi rezani kozli v jeseni pitajo, vendar le smerde ta čas;
4)	zavoljo kož, ki so zlo obrajtane, ker se dela žlahno usnje iz njih, korduansko imenovano zato, ker iz-pervega so le na Španjskem v mestu Kordovanu znali umetnost, iz kuzjih kož žlahno usnje stroiti;
5} zavolj dlake, če je koza žlahaega angorskega ali tibetanskega rodii.
6) zavoljo gnoja; če so koze skoz 6 mescov v hlevu, narede vsaka okoli 12 do 16 centov perhkega gnoja, — na paši pa 6 do 8 centov, tedaj se rajta, da od ene koze pride na leto 18 do 5i4 centov gnoja, tise kakor ovčji posebno prileže senožetim.
li i -r-r
E. Od reje prešicev.
Pervi ali natoroznanski del. §,38. »fatora prešičev.
Prešič spada v versto tiste dojivne živine, ki ima več parkljev, ali po novejši zverstbi v versto živine z debelo kozo. Prešič ima 4 parklje na vsaki nogi, vendar dva zadnja sta tako kratka, da se ne dotikujeta popolnoma tal; glava je dolga, nosnice tudi dolge in ozke , zato se prešič hitreje kakor vsaka druga domača živina zaduši', ako ji nos zateče; konec nosa je rivec, s kterim rije po zemlji, da si v divjem stanu išče červov in druzega živeža; zob ima sprednjih 10 do 14, teslov 4, kočnikov S4 do 28, koža je debela s šetinjami; koža ga rada serbi, zatega voljo se rad valja po mla-kuži, ne pa iz gole ijesftažnosti; želodec ima majhen, ki je zlo človeškemu podoben; požrešen je neizrečeno; prešič sne vse, kar koli dobi, mnogoverstne sadeže, korenike, travo, červe in kakoršni koli merčes, polže, merho, celo človeško in živinsko blato. Prešič ima rad gorko.
Svine se bukajo, kadar so 8 ali 9 mescov stare, mesca listopada ali grudna, je 4 mesce breja in stori po 6 do 14 mladih, ktere sesajo 6 do 8 tednov. Mlado prase prinese že na svet drugi in tretji kočnik, vse 4 tesla. V 5. letu ima vse stanovitne zobe, tedaj dorase prešič v 5. letu. Kadar se stara, prihajajo sprednji zobje tum-pasti, tesli pa dalje in bolj zakrivljeni — potem se nekoliko dolučuje starost prešičev. HO let zamorejo sicer doživeti, vendar za rabo niso dalje kakor do i2. leta, ker potem je meso bolj terdo in manj okusao. —
§. 39. Od prešičjih rodov.
Iz začetka so vsi prcšiči divji bili; iz divjih merjascov in svin so se pa po različnih deželah zaplodlli različni rodovi.
Vsi domači rodovi se verstrjo v 5. poglavitnih : namreč ogerski, poljski, francozki, laški in kitajski.
Ogerski rod se nahajo po Ogerskem, Moldavi, Valahii, Bosni, Serbii, Horvatii in Slavonii; ta rod je že zlo bbderžal postavo divjega prešiča, ker je stegnjenega života, kratkih nog, je sive farbe in ima večidel kodraste šetine; obličja je bolj divjega. Ogerski prešič je za tega voljo zlo obrajtan, ker se zlo rad spi ta ti da; v 2. letu pitan se ffb kratkem času spita do 3 ali 4 centov; slanine (špeha) ima zlo na debelo, ki je nekako mehka pa zlo okusila.
I
poljski rod, doma na Poljskem in v Galicii, ima herbet bolj ozek, daljo glavo in vrat, gladke šetlne uma^ zano bele ali sive farbe, zavihan rep. Poljski rod qe velik, posebno rad je, je terdne natore, slanina njegova je čver-sta (jederčasta).
Francozki rod se je zaplodil tudi po Laškem, zato sta si ta dva rodov» zlo enaka, sta velika in stegnjena, imata ozko glavo z dolgim rivcom, in dolge, pobešene ušesa; pr' nas imenujejo laški rod tudi paduanski. Lastnost tega rodu je, da počasi raste, v 2. in 3. letu se pa spita od 4 do centov.
Tudi a n g 1 e ž k i prešič je tema zlo enak, ima le bolj raveii herbet, je sicer velik, čeravno so noge viditi bolj kratke.
. Kitajski rod, ki se je že tudi tam pa tam toda le redko po naših deželah zaplodil, se loči od vsih druzih , da je sila majhen in tako kratkih nog, da se s trebuhom skor po zemlji plazi; glavo ima majhno, rivec sila kratek, ušesa špicaste in kviško stojepe; vrat je a debelji in močneji takor pri vsih drusih rodovih; p o erb tu je večidel gol in rep ima kratek. Ker je kitajski rod sila majhen, tudi spitan ne vaga lahko čez Ü eenta; svinja je pa tako rodovitna, da stori od 10 do 24 mladih na enkrat.
Kdor si hoče s pridom prešiče rediti, naj si izbere take,kteri hitro rastejo, kiso zlo požrešni vb sedajo dobro spi t at i, zakaj le s temi lastn3stmise splača klaja na nje obernjena.
Med všimi tu imenovanimi rodovi je ogerski (hor-vaški) prešič naj bolji^ le poljski prešič prekosi oger-skega v tem, da še silaiše žre in je bolj uterjene natore. Sicer pa moramo tu spet ponoviti, da domače pleme, če ima dobre lastnosti, je tudi vsega priporočila vredno.
Drugi ali živinorejni del.
§. 40. Od pleinenenja prešičev.
K ter o mlado p rase naj si gospodar obderži za plemet "" " ' ' " aj bo Vesele, žive natore, bi-
; uiiauo prase svmjica, naj se gitua ua lu, ua ima na^ J iOsescov, ker po scscih se ravna število mladih, zakaj mlado ostane celi čas pri tistem scscu, ki si ga je izperva odbralo; kolikor ima svinja mladih čez število sescov, to-
5
liko jih nima prostorna na maternih persih. Še na to je gledati pri reji prašičev, da ne obderžiš nikdar tacega za pleme, čigar oče ali mati sta bila ikrova.
Domače svinje se bukajo že mnogokrat v 3. ali 4. mescu; ali takrat jih pustiti po plemenu, spači celi rod. Svinje majhne sorte naj se ne pušaj« pred 8,in velike ne pred 10 mesci, — saj tudi divje svinje se ne bukajo pred, in umen gospodar mora na to gledati, kar dela natora.
Domače svinje se bukajo vsaki letni čas, in 3 do 4 tedne potem, ko so vergle, se bukajo iznova. Pa ravna naj gospodar tako, da mladi pridejo o gorkejem letnem času na svet. Če ravna gospodar po vodilih natore in pusti svinjo k merjascu mesca grudna (decembra), bo starka storila mlade mesca aprila, in konec maj ni k a ali rožnika se zamore svinja spet ulrejiti, in ima vdrugič mlade konec^septembra ali v začetka oktobra (kozoperska).
Če se praseta lahko prodajajo, se splača gospodarju, ako skerbi zagoraksvinjak,da tudi pozimi starka mlade ima. V tacih okoljsinah zamore svinja v 2 letih Škrat vreči.
Pervikrat ima svinja navadno le 5 ali 6 mladih , po-,tem pa se množi število njih od 8 do i2 in še čez, kakor je pleme. Od 3. do 7. leta js svinja naj bolj rodovitna. Čez 8. leto ni dobro svinje za pleme obderžati, čeravno je do 13. leta rodovitna, zakaj pozneje se le težko spita in tudi meso je grobo.
Kadar je svinja storila, naj se gled», da mladih ne požre; iztreba naj se pa dovoli, ker je zlo požrešna nanjo in jo tudi brez škode snestizamore. Kako naj se mladih privadi svinja, ako jih ne pusti' tesati, smo povedali že v bukvah od porodov, kjer smo rekli, da je dobro, da se mlado živince z oldm ali žganjem po životu namaže, starka pa tudi z ravno tistim okoli gobca, da se tako rekoč duh med njima zenaci.
Že v malo dneh začno mladi s starko vred jesti in se tedaj zgodaj privadijo druge piče in odvadijo maternega mleka; brez škode se tedaj dajo s 4 tedni odstaviti. Če pa češ mladega za pleme rfbderžati, naj sesa 6 do 8 tednov.
Če merjasček ni za pleme. naj se, dokler sesa ali pa 2 do 3 tedne po odstavi kopi ali reže.
Merjasec Je za pleme še le ugoden, ko je leto dora-stel. 35 do 30 svinj se šteje na enega merjasca, ako ima v enem mescu na nje skakati; Č3 je pa čas- skoka čezr dalji čas razširjen, mu jih tudi 50 do 60 ni preveč, le na to je paziti, da k večemu dvakr»t na dan skoči.
K večemu do 4. leta je merjasec za pleme pripraven.
§.41. Od reje in «treibe prešifce\.
Prasci ostanejo 6 do 8 tednov pri materi, kaior smo že reiili,'in se sčasoma odstavljajo po tem ko so ss navadili jesti. Mleko, kruh, močnik i. t d. so njih perva jed; in že odstavljeni tudi nekaj časa tate reči večkrat na dan dobivajo, da bolj rastejo, potlej pa zelenjavo in terje reči.
Gorkota je prascom posebno potrebna, ker še odra-eeni mraz težko terpe; torej morajo iobro nastlano posteljo imeti, kjer se vkup vležejo, da se grejejo. To jim je pred odstavo še bolj potrebno.
Kakor vsaka žival, nar bolj pa mlada, dobrega zraka potrebuje, tako tudi prasci. Torej je trebi, da je snažno v hlevu in v koritu, ker prasci za leasee suh in snažen kraj ljubijo in v mokrem ne zaspe. Tuli sprehoda in zunanje paše jim je trebi, da zdravi ostanejo in rastejo.
Odstavljeni prasci potrebujejo, iakor vse mlade živali, večkratne in boljše paše memo starb, da berž in bolj rastejo. Bolj odraščeni pa se rede, kakor stari, ali doma, ali pa zunej na paši, ali pa na obojem. Dokler jii ne pitamo, je dosti, če jih tako redimo, da ne shujšaj(, ker so silno požrešni, jedo, kar je, in jih je lahko reditL 5. del piče v primeri z njih žive teže jmje takrat z (dosti.
Pri svinjski reji pa je treba sledeče vodila pred o(mi imeti:
Če svinje doma redimo, ne saejo biti vedno zaperte v svinjaku, ampak pri hlevu bodi 3grajen prostoi, da se včasih sprehajajo. Tudi je dobro ako se včasih k (pijejo.
Odstavljeni prasci naj imajo pjseben hlev, mj so ločeni od matere, da jo pozabijo.
Hlev in korita naj so snažni, in ves hliv bodi enmalo zvikšan od tal, in ta ko narejen, da se mokrota oceja, da ne bode živina v mlaki.*) To-"" rej naj se tudi vsaki daa nastilja, lar boljše z listjem, da leže na suhem in na gorkem. Snjžnost je tudi prešičem silno potrebna.
Da se jim jesti siratke, mlekav pomijih z otrobi in obrezki, in vmes kakšno korenstv» i. t. d. To se jim daje vsaki dan zjutraj, opoldne ii zvečer, vmes pa tudi še kaka zelenjava, salata, detelja i. t. d. Ravne tako se
•) Naj bi se svinjaki pač povsod tako naiejali, da stoje enmalo nad tlami, da se scavnica vedno is njih laKvO odteka!
**) Ce se presiei pitajo posebno s siratio, se štejejo na enoletnega prašiča 3 krave.
jim daje trikrat jesti, če tudi na pašo gredo, in opoldne in zvečer domu pridejo.	,	, .,
Če se jim gorka jed daje, ne sme nikoli vroea biti, ker bi jim zlo škodovala.	.
Če so svinje v gojzdih v žiru, ^ ) ali na planinah, ali sicer po veličih dobrih spašnjah tako, da več mescov domu ne pridejo, je dobro skerbeti^ da se zvečer v kakšno ograjo zaprč, da se ne zgube, m če je moč', da v listji in na suhem leže.
Ker so svinje grozno požrešne, se ne smejo doma nikoli spred oci pustiti, da v škodo ne zaidejo, aii pa v hišo ne pridejo ir morebiti kakšnega majhnega otroka ne ogri-zejoj kar seje že večkrat zgodilo.
Pozimi naj bodo hlevi s kakšno rečjo, slamo, sir-kovno, koruxovno, terstovino i. t. d. za pa ž eni, da sever in burja hleva ne.premrazita, kar svinjera hudo dene; ampak da so na gorkem, in dajo se jim po trikrat na dan pomije, s siratko, olupki, in kaka repa ali drugo korenstvo vmes. Žita pa rejenim svinjam dajati je potrata in zguba.
Da presice, ktere so breje in proti koncu zime ali v začetku pomladi mlade imajo, več in krepkejšega živeža potrebujejo, nas pamet uči.
Koliko svinj naj redi gospodar? Toliko kolikor jih pre-r edit i more, in za kolikor mu dobiček kaže. Veliki posestniki zamorejo več živali rediti; majhni posestniki naj je toliko rede, kolikor jim je brez škode mogoče. Dobiček je zadnji in pravi namen živinoreje.
Če imamo majhne prasce in se dobro plača jih že od matere prodati, jih prodamo. Tri, štiri tedne stari so dobri za mizo. Take je mati vpitala.
Če hočemo pa odraščene »svojim prizadevanjem s pitat i, je dobro prej presoditi: koliko popolnoma vpitanih za boh potrebujemo in jih vpitati zamorenio; potlej pa pre-umeti, kaj se ]'ože in bolj proda: boh ali na pol vpitano svinje? V^časi je gotoviši dobiček svinje na pol vpitati, ker na pol pitanje terpi nar manj tretji del manj časa in je toraj manj nevarnosti, in navadno hitrejša in gotovša prodaja.
Vse zdrave svinje mlade in stare se dajo na pol ali popolnoma vfitati, in sem vidil boh ae št^ "leta starega prasca 6 pavcov debelega. Lišpave svinje niso zdrave in se ne dajo dobro vpitati.
*) 30 vaganov želoda» ki ga dobimo od 24 do 30 hrastov, ali pa 22 vaganov žira je zadosti za popolno spitanje prešiča v gojzdu. «ü®) Na pašnikih je treba jim rinke skozi rivee vtakniti ali porungeij privezati, di zemlje, det^Ijiše i. t. d. ne zrijejo preveč. !,
Vendar navadno mjadiče le napol pitajo j starce pa popolnoma ali na boh. Čez tri leta staro svinje ima terje meso in ni več dobro napol vpitano.
Merjasca in presjco je treba prej kopiti, prede» se pitata, ker se scer ne dasta prav vpitati, in merjasec inia neprijetno , smerdljivo meso in boh.
Če se svinje na dobri paši v gojzdih, v žiru ali kjer bodi pasejo, se večidel že na pol vpitajo ali pa še bolj, in se za peršute precej lahko iz paše prodajo; če jih pa hočemo za boh oberniti, jih je treba doma z žitom ali drugo dobro rejo dognati.
Kadar svinje doma pitati začnemo, jih v hlev zapremo in bolj poredkim iz hleva izpušatno. Po enega ali dva v en hlev denemo. üobro nastlano in malo mračno bodi v hlevu, da rajši Ifžijo In se tako bolj debelijo.
Od začetka dobe pitanci bolj redko in slabšo jed; počasi pa gostejšo, in proti^zadnjim nar boljšo, ter zernje, koriizo ali kaj druzega. Če se jim koren^tvo daja, mora obloda bolj moknata biti, in dovolj je morajo dobivati. Petkrat na dan jim pokladati, imajo dosti.
Pervih šest ali sedem tednov zlo in veliko jedo, potlej pa manj, in na zadnje celo malo. Na pol se vpitajo v 8 do 12 tednih, popolnoma v 15 do 18 tednih.
Nekteri s sirovim pitajo, nekteri pa s kuhanim. Kuhano je tečniše in taka jed bolj v meso in mast gra. Zernje pa se prej kak dan namoči, da je tečniše. Vroč» kuha je svinjam škodljiva.
Če bi se primerilo, da bi se z nerodnostjo kako svinje zapitalo, ga je treba en dan ali še več postiti.
Pitati se dajo svinje vsaki čas leta; vendar je od sv. Miljela nar bolji čas ža to, ker imamo tačas že več zre-r lih reči, ki jih nar lože in z nar večim dobičkom za pita-r nje porabimo, in pa ker tudi mi imamo od takrat že več časa.
Perve tedne se pitanje svinjam nar bolj pozna; takrat rastejo in se širijo, pozneje gre to bolj počasi.
Če hočemo vediti koliko dobička se pripita, je treba svinje pred pitanjem stehtati, in spet potlej ko je dopitano, in se bo preumelo, koliko da je zdaj težje, in koliko je vredno, kar se je za pitanje porabilo, in koliko da pravi dobiček znese.
§. 42. Korist prešičev.
Od prešičev imamo dobro prijetno meso, boh za zabelo in za druge potrebe, in Šetinc in kožo.
Nobena žival se tako berž in tako popolnoma ne vde-beli od svinjeta, in razun kravjega masla ni nobena mast
1,: in «reo liiiHcivsi linhiin in	vnr>..»
L..____________
okoli 30 centov od enega prešiča.
F. Od reje perutnine.
§. 43. Od reje kokoš.
Puta znese zunaj tistega časa, ko se movsa, kar v jeseni kake 4 tedne terpi, in pa zunaj merzle zime, skor vsak dan eno jajce,tako dana leto jih znese lOOdo 160. Kadar jih je 16 do 18 znesla, hoče piščeta valiti; da pa tega ne stori, naj se za lekaj dni zapre in dobro redi',, potem bo jela spet jajca leči.' Da puta pridno jajca nese, ji je treba dobrega, ne prestarega petelina; z ŠO putami ima en petelin dost opraviti.
Spomladi in poleti se podtakne puti pol!<2dol5 jajc, ktere zvali v 20 do 22 dnevih. Jajca, ki so premastne, to je, takošne, ki imajo zlo rumen rumenjak niso za izvaliti tako dobre, kakor z bolj bledim rumenjakom.
Kakor hitro so izvaljene piške se osušile, se vzamejo K gnjezda in denejo v gorak kraj, dokler ni puta vsih izvalila ; potem se ji cela drušinica izroči. V 6 tednih večidel piščeta ne marajo več za mater svojo, ampak so samosvoje.
Da imajo piščeta bolj okusno meso, se kopijo ali režejo; režejo se pa ne le petelinčki, da so potem ka-puni, ampak tudi putke, da so kapunke ^pularde). Čas za kapunjenje je navadno, kadar so petelinčki in putke 6 tednov stari; petelinčku se odrežejo jajca, putki se pa iz trebuha izreže jajčnjak. Kapunjena žival se dene v prostoren hlev, vode se se ji da, da pije pridno, in poklada se ji za živež zrezane zeletjadi (solatnega perja) zmešane z otrobi. Kapuni in kapunke se pitajo kakih lO ali 14 dni.
Na Štajarskem redijo posebno dobre kapune, ki imajo tako žlahno meso, da štajarsiii kopuni slovijo delječ po svetu.
Neko posebno imenitno in veliko pleme iz Kitajskega so začeli ploditi tudi v naše kraje, ki se imenujejo Kohinhinske piščeta.
§. 44. Od reje gosi.
Kadar sta gos ali gosjak 10 mescov stara, sta za pleme; plemene se večidel mesca svečana; na 5 do 8 gosi
se šteje en gosjak. Gos znese 10 do 20 jajc; kadar kaže, da hoče valiti, se ji podloži i3 do 15 jajc, ktere izvali v 29 do 33 dneh. 2 ali 3 leta stare gosi valijo bolj pridno kakor mlade, — čez 3 leta starih gosi pa ni dobro imeti, ker potem je njih meso preterdo.
Mlade goske morajo biti na gorkem; zrezana zelenjad, kakor koprive in drugo zeleno perje, se jim naj bolj prileze; večkrat naj se se jim doda še otrobov; v gorkem vremenu jim tekne tudi paša, pa varovati jih je treba, da ne delajo škode. Goska 4 do 6 tednov stara ima že toliko perutm'n, da plava po bajerjih, jezerih i. t. d. ker po vodi se voziti, je pol njih življenja. Spitajo se v 8 ali 3 tednih v čednih hlevih ali same po sebi ali pa tudi po sili, da se bašejo (šopajo) s testom ali s koruzo, bobom, grahom, ki jih je pa treba pred namakati.
§. 45. Od reje rac.
Kakor s gosmi, tako se ravna tudi z racami, le da je racman 8 do i2 racam kos, da raca znese po 40 do 60 jajc , da jih izvali v 28 do 32 dneh in da mlade račice, kadar so teden aH 2 tedna stare si že same v vodi živeža iščejo in da ni potem za njih dosti skerbi. Tudi race grejo rade na pašo na travnike in njive, kjer jih je pa tudi treba varovati, da ne delajo škode.
§. 40. Od reje pnranov.
Purica ali indijanska kokoš zleže mesca aprila in maj-nika 25 do 30 jajc, od kterih se jim pa le po 15 do 20 podloži za izvaliti, kar je opravljeno v 28 dnevih. Mlada žival se pita pervih 1'4 dni s frišnim sirom ali skuto, tudi z razrezanimi terdo kuhanimi jajci. Na 8 do 12 puric se šteje en puran. Reja puranov se splača le, če se jih ved skupej redi.
47. Od reje golobov.
* Golob in golobica živita sparoma. Golobica izleže navadno po 2 jajci, ktere koj izvali. Vali jih 17 Jo 18 dni; mladi golobčiki so skoz 8 dm slepi in še le čež 6 tednov postanejo samosvoji; ko so 5 ali 6 mescov slari, se že plemehijo in so zlo rodovitni.
Noben pameten gospodar ne bo terpel golobov pri sv6ji hiši, zakaj škoda, ki jo delajo po strehi in na polji veliko preseže dobiček, ki ga mu sicer prinašajo. ^
K a z a r^^
Pefvi del.
iöd živinoreje sploh i

Predgovor. . . ........»j ' ^ • •
Različnost živine............• . v
Od razločkov plemenjenja ....... . i k <
Kaj je namen umnega plemenjenja.....% '
Kak) si zamore gospodar dobro in lepo živino iz domače izi^t
Kaka pa, če domačo plemenimo s ptujo.....
Skefb za mladega v matemem telesu ......
Sketb za mladega dokler sesa.........i
Skerb za živino po odstavi do pervega plemenjenja .
Skerb za odrašeno živino...........
Od hrane ali klaje ............
Od rabe živine........ . . . .
Dragi del.
Od živinoreje posamno:
Od reje k6nj...............27 — 40
Od reje goveje žiVino............41 —
Od reje ovac............, . . 46
Od reje koz............T, . . 61 —-
Od reje prešičev......... . . J . .64 —
Od reje perutnine........... , . . 70 —
Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.