Melaminove novice Iz vsebine: Uvodnik Upokojili so se Poslovanje družbe 14. skupščina družbe Zlato priznanje za inovacijo Škotska 8. pomladanski piknik Ogled kontinuirne linije Razvedrilo Uvodnik Upam, da se počasi le kaže svetloba na koncu tunela, kot to radi pravijo v zahodnem poslovnem svetu. V mesecu maju tako beležimo rahlo izboljšanje kar se tiče naročil predvsem v PE KI pa tudi majčkeno v PE LI. Programska enota OI pa obratuje že kar nekako ustaljeno na solidnem nivoju že od lanskega leta. Bistveno nam je uspelo zmanjšati naše zaloge surovin, polizdelkov in tudi gotovih izdelkov, kar se kaže v še znosni likvidnosti podjetja. Trdo smo se pogajali pri nabavi surovin in pomembno zmanjšali Drage sodelavke in sodelavci stroške zunanjih storitev. S sporazumnimi odhodi v penzijo pa se je precej zmanjšalo tudi število zaposlenih. Kakšen je bil finančni rezultat za maj bomo videli v naslednjih dneh, ko bodo izdelani računovodski izkazi. Če se bo vsaj bližal ničli, bo to že znak, da smo na pravi poti. Vendar ne smemo pozabiti, da nas v drugi polovici leta čakata tradicionalno slabša meseca avgust in december in moramo z varčevalnimi ukrepi nadaljevati. Vsekakor je pomembno, da nam je predvsem v PE KI uspelo osvojiti nekaj novih kupcev za produkte na bazi HMM-a in povečati prodajo epiklorhidrinskih smol. Upam, da se bodo počasi zganili tudi naši največji kupci filmov v Vzhodni Evropi. Zaenkrat teče v podjetju program skrajšanega delovnega časa, ki ga nameravamo tudi izpeljati do skupnih 6 mesecev, ki se iztečejo z avgustom. Potem pa se bomo odločili kako naprej. Upam, da se bo v začetku jeseni stanje naročil toliko dvignilo, da ne bo potrebno skrajšanega delovnega časa podaljšati še za dodatnih 6 mesecev. Vlada ja sprejela tudi ukrep o subvencioniranju čakanja na delo, ki pa je obvezno povezan z izobraževanjem delavcev na čakanju. O tem ali bi se vključili v ta program še razmišljamo, saj je potrebno prej narediti krajšo analizo efektov. Vsekakor pa gre tu le za manjše število zaposlenih. Bliža se nam poletni čas in prvi sodelavci že odhajajo na dopust. Glede na racionalizacijo števila zaposlenih z odhodi v penzijo je potrebno zelo koordinirano in usklajeno planiranje dopustov. Vendar si tudi v primeru eventuelnega povečanja naročil v počitniških mesecih ob tej situaciji ne moremo privoščiti dodatnih zaposlovanj. Zatorej apeliram na razumevanje delavcev, saj so vodje včasih v izredno težkih situacijah, ko je potrebno spoštovati dobavne roke, delavcev pa trenutno primanjkuje. Praviloma gre tukaj za sovpadanje dogodkov, ne pa za permanentno povečanje prodaje. Dokler pozitivni trendi niso popolnoma jasni in potrjeni, je tudi stroške dela treba strogo nadzorovati. V mesecu juniju začenjamo tudi z vodenimi ogledi nove kontinuirne linije KR-2 za vse zaposlene. Ta namreč sedaj že poizkusno deluje. Upam, da boste tako dobili vtis, kako pomemben projekt smo izpeljali in tudi dober občutek za našo nadaljnje uspešno poslovanje, ki nam ga omogoča tehnološka prednost pred konkurenti v Evropi in Ameriki. Vsem skupaj pa želim, da bi v teh poletnih mesecih dobro izkoristili zasluženi dopust in si okrepili telo in duha, da se bomo polni energije zopet podali v boj s sedmeroglavim zmajem - recesijo. Ogenj, ki ga bruha več ni tako vroč, z repom pa lahko oplazi še marsikoga in ga izbriše iz obličja zemlje. Toda mi se ne damo! Vaš direktor Rezultati poslovanja od januarja do maja 2009 V prvih petih mesecih letošnjega leta smo prodali za 10 milijonov EUR. V tem obdobju smo prodali 23 % na domačem ter 77 % na tujem trgu. Med proizvodnimi programi imajo najvišji delež smole z 69 %. Prodaja po posameznih mesecih se je gibala takole: VREDNOSTNA REALIZACIJA DRUŽBE ZA LETO 2009 4.000.000 3.500.000 3.000.000 2.500.000 CĆ g 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 lili □ 2009 □ NAČRT □ 2008 MAR MESEC Marija Zupančič Struktura prodaje po programih je sledeča: STRUKTURA PRODAJE Smole 69% Platno 10% □ Lesna □ Platno □ Smole □ Ostalo Lesna 21% Ostalo 0% PRODAJA PO TRGIH V LETU 2009 Slovenija 23% Ostalo 16% Indija " kalija 8% Nemčija 19% Nizozemska 3% "Češka 3% Romunija 2% Hrvaška Bolgarja 2% 5% 5% Poljska Avstrija 10% Upokojili so se V letu 2009 so se upokojili Vesna SEGA, Anton ROVTAR, Danilo HOČEVAR, Lazar VUKELJIĆ. Do upokojitve pa bo na čakanju na zavodu Dušan DEJAK. Vsi razen Lazarja so delali v proizvodnji v PE Lesna industrija in skupaj preživeli najprej zaprtje stare impregnacije in nato še stiskalnice. Skupaj so oddelali 137 let. Prvi med njimi je leta 1969 začel z delom mlad fant Dušan, za njim je leta 1972 prišla 19-letna Vesna, Anton je prišel leta 1977 in leta 1978 še Danilo, ki tokrat ni odšel kot je bilo to med leti 1966 in 1968, ko je bil zaposlen s prekinitvami 7 mesecev. Vsi so pustili v obratu Melapan svoj »pečat«, ki se ga bomo spominjali vsi, ki smo delali v tem obdobju. Za zaključek jim zaželimo, da uživajo v zasluženem pokoju, naj jim zdravje služi, da bodo lahko uživali v svojih hobijih in prejeli čimveč pokojnin. V fazi prehoda med upokojence pa so Franc MIKULIČ, Alojz BRUNEC, Janez KLUN, Rudi ŠMALC in Marija ZUPANČIČ, ki trenutno še koristijo dopust, od nas pa so že poslovili. Marija Jerbič 14. skupščina družbe V mesecu juniju 2009 je v Melaminu potekala že štirinajsta skupščina družbe. Na skupščini je bilo udeleženo 57,29 % kapitala. Prisoten je bil samo eden in to največji delničar naše družbe, to je NFD Holding, finančna družba iz Ljubljane. Skupščina je imela štiri točke dnevnega reda. Pri prvi točki je bil izvoljen predsednik skupščine, dva preštevalca glasov, notarka in zapisnikar. Pri drugi točki je skupščina odločala o pokrivanju čiste izgube poslovnega leta 2008 in podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe ter s tem potrdila in odobrila delo teh dveh organov v poslovnem letu 2008. Pri tretji točki dnevnega reda je skupščina družbe sprejela spremembe opcijskega načrta družbe. Pri zadnji, četrti točki dnevnega reda je skupščina imenovala revizorja družbe za poslovno leto 2009, in sicer revizijsko družbo KPMG Slovenija d.o.o. iz Ljubljane. V skladu s pravili Ljubljanske borze in Zakonom o trgu finančnih instrumentov je uprava družbe dne 12. 06.2009 objavila obvestilo o sprejetih sklepih 14. skupščine na spletni strani Ljubljanske borze in na Melaminovi spletni strani. Milena Klun Zlato priznanje GZS OZ Ljubljana za inovacijo »Kontinuirni postopek za izdelavo metilol melaminov HMM« Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) - Območna zbornica Ljubljana (OZ Ljubljana) vsako leto razpisuje natečaj za najboljše inovacije v ljubljanski regiji. Letos je na razpisu sodeloval tudi MELAMIN z inovacjo »Kontinuirni postopek za izdelavo metilol melaminov HMM«, katere avtor je mag. Primož Ogorelec s sodelavci. Komisija je izmed velikega nabora prijavljenih inovacij podelila 13 različnih priznanj in diplom pri čemer je »naša« inovacija prejela najboljše ocene in zlato priznanje. ČESTITAMO! Predmet inovacije je kontinuirni postopek za industrijsko proizvodnjo HMM, ki je v primerjavi z uveljavljeno prakso saržne proizvodnje ekonomsko ter ekološko sprejemljivejši. Kontinuirna linija za proizvodnjo HMM je sestavljena iz mešalnega reaktorja ter vakuumskega sušilnika, pri čemer kot produkt dobimo HMM v praškasti obliki. Kontinuirna linija za proizvodnjo HMM predstavlja zaprt tehnološki proces saj se edini stranski produkt (zmes nezreagiranega formaldehida in vode), obdelan s postopkom visokotlačne parne desorpcije, vrača nazaj v proizvodni proces sinteze amino-aldehidnih smol kot surovina. Tehnologija kontinuirne proizvodnje metilol melaminov je intelektualna lastnina tovarne MELAMIN in je patentirana: »Kontinuirni postopek za izdelavo metilol melaminov in njihova uporaba za proizvodnjo visoko zaetrenih melaminskih smol« je patentno zaščitena na Uradu RS za intelektualno lastnino ter z Evropskim patentom EP1607391. Le-ta predstavlja prvi kontinuirni tehnološki postopek industrijske proizvodnje HMM na svetu. Igor Mihelič w Škotska V mesecu maju smo z Društvom finančnih in računovodskih delavcev Kočevje obiskali Škotsko. Z avtobusom smo se peljali do Milana, od tam pa z letalom do Glasgowa. To arhitekturno mesto je bilo prva točka našega ogleda. Svojo podobo je do konca 20. stoletja neprestano spreminjalo, hkrati pa ohranjalo svoje najpomembnejše zgodovinske znamenitosti. Osrčje enega najlepših mest viktorijanskega obdobja je reka Clyde, ob kateri stojijo ostanki nekdaj močne ladjedelniške industrije. Ogledali smo si Glasgow Cathedral. Ta veličastna srednjeveška stolnica naj bi bila zgrajena na grobu svetega Munga, ustanovitelja Glasgowa. Stolnica je edina cerkev na kopnem, ki seje ohranila iz obdobja pred reformacijo._ močno začinjene drobovine, pomešane z ovseno moko. Nekoč so mešanico kuhali v ovčjem želodcu, sedaj pa jo pripravljajo v umetnem ovoju. Haggis je po sestavinah in okusu zelo podoben našim krvavicam. Drugi dan nas je pot vodila po slikoviti pokrajini proti Edinburghu. Prestolnica Škotske je eno najlepših in najbolj ohranjenih zgodovinskih mest v Evropi. Visoko na skalnati vzpetini se v vsej svoji veličini bohoti Edinburgh Castle (Edinburški grad). Osemstoletni grad je bil nekoč kraljeva palača, vojaška utrdba in bojišče. Danes so v gradu na ogled številne sobane in vojaški muzej. Vrhunec ogleda je Kronska soba, kjer so pod strogim nadzorom shranjeni krona, žezlo z blestečo kristalno kroglo ter meč. Poleg teh simbolov moči leži prav tako pomemben, vendar presenetljivo vsakdanji, nosilec škotske suverenosti - Kamen usode. Na tem kosu grobega rožnatega peščenca z železnima obročema na obeh straneh so štiristo let kronali škotske kralje. V Gallery of Modern Art (Galerija sodobne umetnosti) je v štirih nadstropjih zbrana duhovita, temačna, domiselna in presenetljiva sodobna umetnost z vsega sveta. Sprehodili smo se po lepo urejenem Botaničnim vrtu. V Edinburghu smo si ogledali še palačo Holyroodhouse (uradna kraljičina rezidenca na Škotskem), katedralo st. Giles, škotski parlament ter glavno ulico v mestu - Princes Street. Nastanili smo se v prijetnem hotelu tega največjega škotskega mesta. Od tu smo se vsak dan vozili na ogled prelepe dežele. Med drugim smo poizkusili tudi njihovo tradicionalno jed haggis, ki je narejena iz drobno nasekljane in Tretji dan smo se odpeljali na skrajni vzhodni konec Škotske v St. Andrews, ki je znan kot univerzitetno mesto ter po golfu. Prav tu je bil namreč ustanovljen prvi golf klub. Ogledali smo si star grad, ruševine stolne cerkve iz 12. stoletja ter ostanke pokopališča. Od tu nas je pot peljala do najmanjše destilarne viskija na Škotskem. Vemo, da je Škotska znana po proizvodnji viskija. Posebne značilnosti viskija oblikujejo razlike v sladu, šoti, vodi in sodih. Slad, ki nastaja iz ječmena, se suši v šotnem dimu. Po destilaciji pa pijača nekaj let zori v sodih. Kvaliteta in barva viskija sta odvisni od vrste hrastovega lesa, iz katerega delajo sode. Viski iz teh sodov tudi izhlapeva. Delavci v destilarni pravijo, da ti hlapi viskija pripadajo angelom. Zanimiv dan smo zaključili s tipično škotsko večerjo, predstavili so nam svoje narodne plese in nam zaigrali na dude, ki so škotski narodni inštrument. Za Škotsko so značilni moški v krilih (kiltih) ki pogosto igrajo na dude. Kilti so različnih barv in vzorcev. Po tem ločijo pripadnost k posameznim klanom. Večino je zelo zanimalo, ali so Škoti v kiltih res brez spodnjega perila. Prepričljivega odgovora nismo dobili. Četrti dan smo odpotovali na grad Stirling, ki se že stoletja dviga z vrha vulkanske vzpetine kot samotni stražar nad osrednjo škotsko ravnino. Zaradi strateškega pomena je bil prizorišče številnih bojev od 12. stoletja naprej, ko so angleške sile prodirale na sever in bile prisiljene k umiku. Na starem stirlingškem mostu je škotski narodni junak William Walace s svojo vojsko leta 1297 porazil Angleže. V gradu so na ogled sobane, kjer prikazujejo srednjeveško življenje in zanimive grajske kuhinje. Pod gradom je veliko pokopališče, na katerem so grobovi stirlingških veljakov ter vrsto starih nagrobnih kamnov. Od tu smo se odpeljali proti jezeru Loch Lomond, delu narodnega parka Trossachs. Na čudovitem jezeru je več kot trideset otočkov. Nekateri so naseljeni, drugi pa znanstveno raziskovalne točke. In še vtisi: Škotska je zanesljivo čudovita dežela, polna zelenih gričkov, rumenih polj oljne repice, velikih čred belih ovac, govedi. Ljudje so izredno prijazni in gostoljubni. Počutili smo se varno, za razliko od Lizbone, Pariza in Rima, kjer smo doživeli kar nekaj neprijetnosti. Zupančič Marija in Oberstar Sonja 8. pomladanski piknik Navkljub recesiji, ali morda ravno zato, smo imel 29.5. zdaj že tradicionalni piknik. Udeležba je bila po prijavah skoraj 100%, kar potrjuje, da večja kot je kriza, raje se ljudje družimo. Vse je potekalo po že utečenem redu. Velika atrakcija je bil Primož s svojim unikatnim ekološkim džipom. Kdor je želel, ga je popeljal po okoliških travnikih. "Natočil" je trdo gorivo in že so se odpeljali. V lepem vremenu smo do teme igrali odbojko. Sestavili smo kar šest ekip, ki smo jih šaljivo poimenovali. Končni vrstni red po odigranih kar nekaj serijah je bil: 1. Banditos (kemija 1.ekipa) 2. Ajvar (lesna 1.ekipa) 3. Fruc (storitve) 4. Poprčki (kemija 2.ekipa) 5. Sladkorčki (splošno kadrovski sektor) 6. Stil (lesna 2.ekipa) Prvo uvrščeni so za simbolično nagrado prejeli zaboj za gašenje žeje. Hrane in pijače je bilo dovolj, malo pa smo pogrešali harmoniko. Dan se je hitro prevesil v noč in s tem se je tudi končal naš osmi piknik. Mateja Bobek in Tanja Zajc Ogled kontinuirne linije V mesecu juniju smo začeli z vodenimi ogledi nove kontinuirne linije KR-2 za vse zaposlene. Dne 17.06.2009 je Bojan Briški popeljal k novi liniji prvo skupino iz uprave. Prisotnim je obrazložil delovanje linije, povedal kakšne so kapacitete le-te in pokazal posamezne tehnološke sklope. Prav tako pa smo si ogledali tudi nove destilacijske kolone. Ogledi bodo do konca leta organizirani za vse organizacijske enote Melamina. Datumi ogledov bodo objavljeni na oglasnih deskah. Andreja Bistrovič 8 SHIIB Razvedrilo Nagradni SUDOKU 1 8 6 5 2 4 9 5 1 4 1 6 4 8 2 8 5 1 9 6 1 7 9 7 6 5 8 4 8 3 5 6 Rešitev križanke so številke v rumenih poljih. Zapišite jih od najmanjše do največje, ter jih v zaprti kuverti pošljite do 18.7.2009 v SKS Mileni Klun. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: 1. nagrada 30 EUR, 2. nagrada 16 EUR in 3. nagrada 8 eUr. Vsak zaposleni lahko pošlje samo eno rešitev. Rešitev pretekle številke je bila PIRHI, izžrebani nagrajenci pa so: 1. nagrada Anton Selan 30 € 2. nagrada Romana Bojc 16 € 3. nagrada Senada Ramič 8 € Iz šutdije, ki jo je nraedil nkei porfesor iz Cambirdiga: slpoh ni vžano, v kaškenm vsrtnem rdeu so čkre v nkei bsedi, vžano je smao, da sta pvra in zdanja čkra na praevm msetu. Na pvri pgoled igzleda zleo knofuzno, vdnear je mžono kjlub tmeu barti. Rzalog je v tem, da mžogani ne brejejo vaske čkre psoebej, apmak bsedo kot cleoto. Znaimivo, mar ne! Med poletnim dopustom pa se pazite kombinacije tobogana in potapljača!!! Glasilo izdaja: Melamin d.d. Kočevje, Tomšičeva 9, Kočevje - Uredniški odbor: Andreja Bistrovič, Milena Klun, Janez Panter - Fotografije: Janez Panter, Igor Mihelič, Andreja Bistrovič, Zupančič Marija - Fotografija naslovnice: Janez Panter - Glavna in odgovorna urednica: Milena Klun.