Jasni in temni dnevi
(Fovest v pisniili.       Spisal Angelar Zdenčan
vu.
V Mcnišiji. dne 12. vclikega srpana  1885. Ljuba Mimica !
Olej, sedaj sva si začeli kar ob letu dopisovati. Jaz Ti piScm za god in Ti poSiljarn tisočero pozdravov. Želim Ti vse, kar si Tvojc srčece žcli. Sporočim Ti. da je Tvoj bratec na počitnicah. i'a žc po Ijubljansko govori in se gosposko nosi. Ko je prisel domov, se je Sel g. župniku pokaz.at. Pa pravijo. da jo mcnda pri prvih v šoli. Oh, čc bo gospod. kajnc, da girni tudi jaz za družico: Kajne, Ti boš pa kuharica? O blagor Ti! Ali nekaj mc skrbi! Pri nas so se pogovarjali, da ne bodo niogli naprcj Šolati
Janezka, kcr hiša propada. Pretečeni leden so 'prodali Tvoj oče gozd za I 3000 gld. Pa so spct vsc zaigrali. Potem so zopet po navadi razsajali. Malcri 1 so razrezali vso obleko. stolkli poročni prstan. razbili vrata . . . Sedaj jih \ bodo deli pod varstvo, kakor liudje pravijo.
Veš. pa Tvoja mati so rcs potrpcžljivi. Nikdar nič ne potožijo. če očc tudi vso noč razgrajajo. Zjutraj jim žc neso na posteljo črno kavo ali čaj. sploh kar si te\i. Toda oče, kornaj se naspe. pa hajd spet v gostilno. Jih žc slcdnji dan kliče kak zapel ivec. VeS. pa se menijo Ijudje, da jih ,,njih pri-jatelji" zelo sleparijo. Igravci se zmenijo in ogledalo tako postavijo. cia vidijo v njem očetove karte. Seveda potcm jc lahko izgtibljati.                            ,
Ne smeš mi zameriti, da Ti to pišem. Vem. da Ti je hudo, zato lc I moliva obe za očeta. Morda še ne veš, da je Pangretova lvaHka umrla. Bila 1 je Tvoja velika prijalcljica. Silno lepa je bila na mrlvaSkem odru: kakor j angelček. Mc deklcta smo ji zadnjo postcljico tako okrasilc. da je bila vsa 1 v cveticah, pa na smeh se je držala. Jaz bi tudi rada tako srečno umrla. Ali bi Ti ne?
PiSi kaj knialu pozdravljajoči Te
Anici Turk.
VIII.
Bistrica. dnč 20. velikeg;a srpana  1885. Mila prijateljica!
Žalostna scm bila Tvojega poroCila o naSih domaCih razmcrah. Vsaka Tvoja beseda mi jc bila kakor dvorczcn mcč. ki me je zbadal v dno du5e. Čeprav so moj oče na napačnem potu, vendar jih Ijubim, kcr so mi — očc. In ker jih nc izpreobrneva s tem. če pisariva o njihovih napakah. zato te prisrčno prosim. nc piši mi več o tcm. Lažje bom prenašala bolest, če ne bom vedela vsega. kako je. Raje moliva obe za njihovo dušo. Vem, da boš ustregla moji prošnji.
Janezck mi pogosto piSe in se dobro počuti v Ijubljanskem mestu. Tega pa nikakor nc pustim, da bi Sel iz šole. ker sc taka dobro uči. |az dam rada zadnji krajcar, ki si ga pri teti zaslužim, da bo le študiral naprej. Drugo leto — pravijo — bo šel tako in tako v tisto ubožno šolo. menda ji pravijo Alojzijevišče, pa bo z vsem prcskrbljen.
Pa kmalu bi Ti bila pozabila nekaj ^trašnega sporoCiti. Vež. v našem trgu je prcd kratkim strahovito gorclo.
Bilo jc proti vcčeru. Kar se oglasi krik Ijudi in župnijski zvon, ki oznanja stražno nesrcčo. Vsi hitimo prestrašeni venkaj: Krajčeva hiSa bilrt je že vsa v plamenu. Predno je prišla brizgalnica, sc je že vnela druga in tretja. Medtcm se jc stcmnilo, nebo je žarelo krvavordcče, da je bilo grozno gledati. Ljudje so vpili. kričali, jokali in vzdihovali. Tako strašncga večera še nisem doživcla. Nikdar ga ne pozabim. Ogenj se je Siril dalje, in cclo noč ga niso mogli pogasiti. Lc dvc hiSi sta bili vmes, pa bi bila tudi naša pogorela. Mi vsi smo nosili blago iz sob na dvorišče in na vrl. Oj, kakšne
—    43    ~^^^^^^^^^^^^^^H
razvaline so bile drugi dan. Skoda, pravijo. da znaša več stotisoč. l'ogorelo jc okrojj ^O velikih hiš in trgovin. Zažgal jo neki trg;ovski vajcncc iz scvraStva in mašCevanja do svojcga gospodarja. ki ga jc bil kot siroto vzel v svojo hišo.
Ali ni to jjnia nehvalcžnost ? Ootovo ga bodo hudo kaznovali. Pa kaj pomi^a, ko nc more škode  povrniti.  Jaz  som   pa  hvaležna  svoji teti za       m dobrote in slednji dan molim zaiije. Scdaj so sc Ijudje malo umirili: pozabili      I pa ne bodo dolgo onc noči.   Mi smo skoraj tri dni spravljali v sobe, kar      * smo v eni sami nofi iznesli na vrt.
Piši kai novic iz Menišije
pozdravljajoči Te prijateljiei
Mimici Dobravcc