LOVENSKI GOSPODA Izhaja vsako sredo Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, četrtletno 11 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela atran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, strani din 250 —, «d. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Dr. Anton Korošec V žalost se je zavila Slovenija. Izgubila je največjega svojega sina v sedanjosti. V soboto, 14. decembra, ob 7. uri zjutraj je prenehalo biti plemenito srce dr. Antona Korošca, našega narodnega voditelja. Kako ne bi mati plakala nad izgubo takšnega sina! Saj je dr. Korošec Slovenijo ljubil nad vse. Ona je bila cilj njegovih želja, njegovih teženj, njegovih naporov. Za njo je govoril, za njo pisal, za njo delal, za njo se mučil, za njo trpel. Slovenija je bila prva briga in edino veselje njegovega življenja. S Slovenijo žaluje vsa Jugoslavija. Dr. Korošec ni bil samo slovenski, mar« več tudi jugoslovanski politik. Obstoj, razvoj in napredek naše narodne jugoslovanske države mu je bil tem bolj pri srcu, ker je bil do dna duše preverjen, da je usoda Slovencev tesno povezana s Hrvati in Srbi ter da je obstoj našega naroda najboljše in morda edino zagotovljen v močni jugoslovanski državi. Zato je bila njegove iskrene ljubezni in požrtvovalne skrbi deležna tudi Jugoslavija. Vse svoje velike državniške sposobnosti je voditelj Slovencev postavil v službo naši skupni državi, ki bo zlasti v zapletenih in nevarnih razmerah sedanjega časa težko utrpela njegovo izgubo. Temu prepričanju je dal izraza naj-pristojnejši činitelj v državi knez-namestnik Pavle, ki je po smrti Koroščevi ob 11. uri prispel v sobo, v kateri je voditelj Slovencev izdihnil svojo dušo, ter globoko presunjen stoječ ob njegovem mrtvem telesu vzdihnil; »Njegova izguba je velika izguba. Z njim nisem izgubil samo velikega državnika, temveč tudi dobrega osebnega prijatelja!« Očeta slovenskega naroda ni več med nami. Šel je od nas naš prvi boritelj in zaščitnik, zagovornik naših pravic, branitelj in dobrotnik vseh tlačenih, trpečih in ubogih. Mar je čudno, da je nedopovedna žalost zajela slovenska srca? Mar je čudno, da so solze zalile oči tisočerim in tisočerim? Mar je čudno, da je na ustnicah tisočerih v teh dneh plavalo vprašanje, bodisi izgovorjeno bodisi nemo: »Kaj bo z nami?!« Žalost je upravičena, toda imeti mora svoje meje. Ne sme se sprevreči v malodušje. Dr. Korošec ni poznal malodušja ter mu je bil nasprotnik. Vedro, brez vse črnoglednosti je zrl v svet in našo slovensko bodočnost. Kdor bi se vdal malo-dušju, bi se pregrešil zoper spomin dr. Korošca. Bog Slovencev ne bo zapustiL Kakor nas je ohranil doslej, bo za nas vodil brigo ter nam pomagal tudi v bodoče. Mal narod smo, pa nam je Bog dal velike može. Dal nam je škofa Slom-šeka, dal dr. Kreka, dal dr. Korošca. Vsi so prerano zapustili svoje ljudstvo. In vendar se niso popolnoma ločili od njega. Njihov duh plava nad nami oživljajoče, bodreče in tolažeče. Njihova molitev spremlja življenjsko pot našega naroda in njegove države. In v tem smislu kličemo: Slava spominu dr. Korošca! Živela Slovenija! Živela Jugoslavija* êÊL-M i i .i mm TURQUIE S0P0UMII PALESTINE 5u«z\ EGYPTE Mafrique^PHÍ y///////////////////////7^W^k OCCIDENTALE TRANCAIS! Massai SOUDAN; CONGO BELGE .GABOUN W///À Na bojiščili velika razgibanost Boji med Italijani in Grki v Albaniji Slabo vreme ovira prodiranje »Slov. gospodar« je poročal o velikem napredovanju Grkov na celotni albanski fronti. Od našega zadnjega poročila je zavladalo na pretežnem delu albanskega bojišča skrajno slabo vreme. Po hribovju je visok sneg, po ozkih dolinah pa blata do kolena. Radi nezadostnih dovozov vojnih potrebščin ni misliti na hitrejše prodiranje Grkov ne v smeri proti Elbasanu in ne proti Valoni ob morju. Zasedba važnih izhodiščnih točk Na južnem frontnem odseku so napredovali Grki z zavzetjem dveh važnih izhodiščnih točk: naselja Kodra pri Tepeleniju in kraja Koljice, ki leži na vzporedni cesti, vodeč proti mestu Berat. Oba kraja ležita v dolini reke Vojuše, ki se izteka v morje severno od Valone, in sta velikega pomena kot izhodiščni točki za nadaljnje napredovanje grške ofenzive, ki se bo usmerila na jug proti Valoni in severno proti mestu Berat. Albanski petrolejski vrelci Na severnem frontnem odseku severno in severnozapadno od Podgradca so se Grki utrdili na novo osvojenih položajih. Italijani so poskušali tam na več mestih protinapade, a se ni posrečilo nikjer italijanskim četam, da bi potisnile Grke iz enkrat zavzetih postojank. V teh bojih igra zelo važno vlogo »evzonski nož«, to je dolg bajonet, s katerim koljejo evzoni (kraljeva garda) nasprotnike v napadih in protinapadih. Italijanski odpor postaja na severu zelo močan ter trdovraten, ker so zašli v nevarnost zelo važni in pomembni petrolejski vrelci v dolini reke Devoli. Iz več sto vrelcev črpa Italija svoje poglavitne zaloge petroleja. Italijanska država je naložila težke vsote v te vrelce, ki so dajali v mirnem času 15.000 ton petroleja mesečno, kar znači polovico celotne potrebe Italije. Od vrelcev vodi 120 km dolg petrolejski vod do malega petrolejskega pristanišča južno od Valone. Odkar je prekinila angleška pomorska zapora vsak nadaljnji uvoz petroleja v Italijo, je italijanska vlada v zadnjem letu vložila izredno veliko truda, da je izpopolnila albanske petrolejske naprave ter jih je zavarovala proti napadom. Za čiščenje albanskega petroleja poseda Ita lija v Livornu in Bariju velike čistilnice, katere stalno obiskujejo angleški bombniki ter jih skušajo rušiti. Prodiranje grških čet v dolino reke Devoli v območju petrolejskih vrelcev je napotilo italijansko vrhovno poveljstvo, da je poslalo v ta odsek močne okrepitve, da bi zaustavile prodirajoče Grke. Kakor hitro pa bodo Grki napredovali v dolini reke Škumbe, bodo albanski petrolejski vrelci ogroženi tudi z vzhodne strani. Na tem odseku se bodo bili še zelo hudi in krvavi boji. Angleška ofenziva v 4frild Nevaren položaj za Anglijo po zlomu Francije Po izpovedi angleškega ministrskega predsednika Churchilla v parlamentu 10. decembra je spravil zlom Francije položaj Anglije v Sredozemlju v resno nevarnost. Italijani so začeli iz svoje afriške kolonije Libije pod poveljstvom maršala Grazianija resno ogrožati Egipt in Sueški prekop. Angleška nadoblast nad Egiptom in Suezom je bila še tem bolj v škripcih, ker je bil angleški otok vsak čas izpostavljen možnosti nemškega vdora. Od oktobra dalje, ko je posetil angleški vojni minister Eden Egipt, so bila poslana vrhovnemu poveljniku angleških čet generalu Wawellu znatna ojačenja kolonialnih čet iz Avstralije, Nove Zelandije in Indije. Angleška pomoč Egiptu je sestavljena iz vojaštva, ki je že dolgo v aktivni službi in dobro preizkušeno za gibanje na puščavskem ozemlju. Ko so bila angleška ojačenja v Egiptu pripravljena za ofenzivni sunek, tedaj je prišel italijanski napad na Grčijo. Angleži so bili prisiljeni, da so poslali s svojih afriških oporišč velike sile svojega v^stva Grkom. *-> so jim pomagali pri obrambi domovine in v sedanji ofenzivi. Šele decembra je bilo številčno stanje angleškega letalstva v Egiptu toliko okrepljeno, da je bila možna ofenziva pod poveljstvom angleškega generala Wilsona. Italijanske priprave z- pohod v Egipt in Suez Italijanski maršal Graziani je začel kmalu po vstopu Italije v vojno ob strani Nemčije in po izločenju Francije ogrožati angleško afriško posest od severa iz Libije in angleški Sudan od juga iz Abesinije. Najnevarnejši napadi Italije na Egipt in Suez so bili naperjeni iz Libije ob morski obali, tírazianiju je uspelo, da je zasedel severnoafriška angleška pristanišča: Sollum, Bukbuk in Sidi Barani. Od te zadnje važne postojanke se razprostira proti Egiptu široko puščavsko ozemlje brez vode, ker j Angleži uničili vse studence. Radi po manjkanja vode in cest skozi puščavo se je mor. i maršal Graziani dobro oripraviti na pohod preko nuSfoveke Sahare. Prvotni načrt italijanskega prodiranja ob morski obali proti Ale' "-'ií je onemogo- čalo angleško vojno brodovje in letalstvo, ki sta obstreljevala ter bombardirala vsako večje zbiranje čet in motoriziranih oddelkov. Radi omenjenih nepnlik se je Graziani s svojimi številnimi kolonialnimi četami močno utrdil po ozemlju nekaj deset kilometrov južno od pristanišča Sidi Barani. Na vrhovih obalnih vzpetin proti omenjeni luki so prve ¡postojanke italijanske vojske, ki obstojajo med drugim iz šestih močno utrjenih taborišč. Italijanska vojska v teh taboriščih predstavlja po svoji sili dve veliki armadi, ki sta po številu znatno močnejši od angleških čet. Angleški bliskoviti sunek Napadalno gibanje angleške vojake se je začelo 7. decembra zvečer, ko so se oddelki pehote v sodelovanju z motoriziranimi edini-cami pomaknili preko' 150 km puščavskega sveta — pod zaščito teme v 13 km široko »ozemlje brez gospodarja«, ki je doslej ločilo oba vojna tabora. V največji tajnosti so se poskrile angleške čete v tako dobro skrite postojanke, da jih italijanska izvidniška letala preko 8. decembra niso odkrila. V noči na 9. december so se Angleži neopaženo približali italijanskim postojankam in so začeli zgodaj zjutraj z po nemškem vzorcu izvedeno bliskovito ofenzivo. Italijanska najbolj južna taborišča so bila v presenečenju zavzeta. Nato so predrle angleške motorizirane čete italijanske postojanke ter odbrzele s podporo letalstva in streljanja iz topov angleških bojnih ladij na zbirališča italijanskih čet do obmorske postojanke Bukbuk (zapadno od Baranija). Vzhodno od Sidi Baranija so osvojile angleške čete v silnem zaletu Maktilo, katero je poprej topništvo angleških bojnih ladij silovito obstreljevalo. Na ta način so zašle italijanske čete v od Angležev ustvarjeno zanko med omenjenima mestoma in so bile obkoljene z glavnim oporiščem Baranijem, katerega so Angleži zasedli dne 11. decembra. Ob tej priliki je bilo zajetih in razpršenih pet divizij ali veliko več kot en armadni zbor z vsem vojnim materialom od tankov pa do popolnih baterij protiletalskih topov. Pri prvem angleškem ofenzivnem sunku proti Sidi Barani ju je padel — kakor je »Slov. gospodar« poročal že v zadnji številki med Kratkimi tedenskimi novicami — poveljnik libijskih čet general Maletti. Z divizijami vred so ujeli Angleži tri generale. Poleg omenjenih treh generalov sta bila pri nadaljnjem prodiranju zajeta še dva italijanska generala. Vseh pet so Angleži z letali prepeljali v Kairo. Takoj po zasedbi Sidi Baranija so Angleži nadaljevali pohod proti zapadu v smeri proti italijanski Libiji. Kakor je ugotovilo angleško letalstvo, so dolge kolone italijanskega moštva in prateža v gibanju, toda kakega Zemljevida k bojem v severni AiriKi. Levi zemljevid kaže severnoafriški ouseK, na katerem prodirajo Angleži iz Egipta v Italijansko Libijo (na karti Cirenaica). — Na desnem zemljevidu sta vidna celotni Egipt, Libija in francoska Afrika, hz katere ko na pohodu čete »svobodne Francije« pod poveljstvom generala De Gaullea proti zahodnemu delu italijanske Libije. — Opomba. V poročilu o bojih omenjamo kraj Bukbuk, na zemljevidu pa je kraj zaznamovan z Bagbag. zbiranja Italijanov za obrambo in zaustavitev angleške ofenzive ni opazilo. Istočasno kot na severu, so začele na jugu ¡pohod v italijansko Libijo čete »svobodne Francije«, katerih vrhovni poveljnik je znani francoski general de Gaulle. Vojaški pomen zasedbe Sidi Bar unija Sidi Barani so zasedli Italijani pred tremi meseci kot brezpomembno in skoraj opuščeno angleško kolonialno pristanišče. V treh mesecih je bil Sidi Barani spremenjen v močno utrjeno pomorsko in kopno oporišče, ki bi naj služilo armadi maršala Grazianija kot izhodišče v pohodu na Aleksandrijo in Sueški prekop. Izguba Sidi Baranija z ogromnimi zalogami vojnih potrebščin, ki so bile tamkaj nakopičene, pomeni za italijansko afriško armado hud udarec. Živimo v dobi, ko se razvija v svetu orjaška borba med velesilami. Ta tekma in borba se vrši na kopnem, na vodi in v zraku z vsemi vrstami najmodernejšega orožja, ki ga je izumil človeški duh. Spričo te vojne, vršeče se med velikimi silami, ne smemo pozabiti neke druge velesile. Ta nima ne tankov, ne topov, ne bombarderjev, ne vojnih brodov. Njeno orožje je duhovno. Ta velesila ni omejena na ozemlje kakšne države ali skupine držav, marveč sega preko mej vseh držav do skrajnih pokrajin zemlje. Ni enovita v notranjosti, marveč je razdeljena na tri tabore: na vojskujoča se tabora držav in na tretjo skupino nevtralnih držav. Ta velesila je tisk: Tisk je danes najvažnejše obveščevalno sredstvo, ki nese vesti iz domovine in tujine po vseh krajih do zadnjega gorskega naselja. S tem ,ie ustreženo eni najelementarnejših (prvinskih) zahtev razmišljujočega duha. Človek hoče doznati za vse važnejše dogodke ki se dogajajo v lastni in v drugih državah ši-rom sveta. Poučen hoče biti o vsem do naj novejših dogodkov. Takšna je človeška narava. stari Grki so se, ko so se sestali n11 ulici ali cesti, po običajnem pozdravu vpra šali: »Kaj je novejšega?« Njihova radoved nost se ni zadovoljila z novicami, marveč je zahtevala tudi najnovejše. Časnik nam poroča o vsem, kar se dogaj. doma in v tujini ter v svetu. Danes je to po sebno važno, ker se z nečuveno, prej neznane naglico dogajajo stvari, ki so odločilne važnosti za bodočnost. Ako je že prej vsak količkaj izobražen človek potreboval časnik, ki ga je obveščeval in poučeval, ne bi danes smela biti nobena družina brez takega lista. Izgovor, da ni denarja, ne drži. Za tednik zmore naročnino vsaka družina. Koliko deti" rja zavržejo ljudje za nepotrebne, celo slabe reči, kakor za pijančevanje, za igre, za zabave, za plese itd. Korist, ki jo ima od časnika po-edinec in vsa družina, je tolika, da se sploh ne da preceniti v denarju. Če to trdimo, smo si v svesti, da velja to samo za dobre časnike. Slabi listi in slabi časniki povzročajo veliko škodo v duhovnem Za naš lisi! in moralnem oziru, ki se sploh ne da preceniti z merilom plačane naročnine. S slabim čtivom se oslabljujejo in uničujejo vera, krepostnost in poštenost, torej dobrine, ki se ne dajo nadomestiti, in kojih izguba pomeni za človeka največjo nesrečo za čas in večnost. Veliki slovenski prosvetitelj škof Anton Martin Slomšek, ki je eden izmed največjih in najpožrtvo-valnejših prijateljev slovenskega tiska (slovenskih knjig, časnikov in listov), je izjavil tole ostro sodbo: »Najhujše zlo naše dobe je popačeno in zlorabljeno časnikarstvo in njega sad razširjanje zlobnih knjižur in pohujšljivih dnevnikov.« Ker so slabi listi, dnevniki in tedniki največje zlo, je dolžnost vsakega kristjana, ki mu jo nalaga zapoved ljubezni do sebe in do bližnjega, da izdelkom slabega tiska — ne-krščanskim knjigam, časnikom in listom —- brani vstop v lastno hišo in v hiše drugih. Škof Slomšek veleva, da je treba proti takšnim knjigam in listom nastopati kakor proti kužnim smetem. V njih so zastrupljeni, pogubljenje in smrt noseči bacili. Kateri oče in katera mati bi mogla biti tako brezvestna do lastnih otrok, da bi jim dovolila ali celo predložila hrano, ki je — da se poslužimo Slomše-kovih besed — z duhovnim strupom pomešana? In kakšno je tisto rodo- in domoljubje, ki z razširjanjem protiverskega in protikrščan-skega čtiva ubija med ljudstvom, osobito med mladino vsak idealizem ter uničuje življenjsko silo naroda?! Rodo- in domoljubni, s pravim krščanskim duhom prešinjeni časniki so prava dobrota za ljudstvo. Seznanjajo ga z vsem, kar je potrebno in koristno, poučujejo ga v krščanskih resnicah kot življenjskih smernicah, vzgajajo az Tarpjgein ašo leožo! Rdeča, hrapava in spe kana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zali je potrebno, da jo krepi"! i, in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuj 3 »Euccrii-t in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča ;n ji zvišuje odporno silo. Zs'o uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! Ura, ki vedno prehiteva. To velja samo za eno uro, in sicer za uro v mestni hiši v Gerlitzu na šleskem. Tista ura vždno prehiteya in nikdar ne kaže pravega časa. Gerliška mestna ura namerno prehiteva še danes, ker je to spomin na dogodek iz leta 1453. Nobeni občinski očetje ne morejo vsem občanom ustreči. Ce enim ugode, drugim ni kaj prav. Tako je med občani vedno nekaj neza-dovoljnežev. Isto je bilo tudi v Gerlitzu. Nezado-voljneži so leta 1453. sklenili, da bodo pobili vse občinske očete in da bodo odslej v občini tako vladali, kakor je njim prav. Sklenili so pobiti vse občinske očete pri izhodu iz občinske hiše točno opoldne. Neki ne-zadovoljnež, ki ni bil tako hudo nezadovoljen, Slasovi »z drugega $ veda« »Naju ne, pač pa grofove. Pod tistim stavkom je bila letnica iz sedemnajstega stoletja. Tako imajo tiste besede bolj skrivnosten pomen in '"tičnik je imel namen, v članih grofovske družine vzbuditi vero v sodelovanje nadnaravnih moči.« »To bi bil višek podlosti!« sem ogorčeno odvr 1. Detektiv ni odgovoril. Nekaj časa je molče sedel, zatopljen v razmišljanje. Potem pa je dejal: »Pokaži mi še enkrat tisto kroniko!« Podal sem mu knjigo. Nato je stopil k oknu in pozorno primerjal zadnji stavek z ostalim besedilom. Čez čas se je obrnil k meni in me vprašal: »Je zadnji stavek pristen?« Nekaj časa sem gledal, nato pa odvrnil: »Zdi se mi, da je.« »Da, zdi se, toda vedeti moraš, da se s pomočjo kemičnih sredstev da doseči to, da tudi nova pisava izgleda stara. Jaz skoraj glavo stavim na to, da se je v tem primeru to zgodilo. In če je tako, je vprašanje, kdo je bil pripisal ta stavek? To je morala biti oseba, ki pozna zgodovino grofovske družine.« Jaz sem ga osuplo pogledal in skoraj s strahom vprašal: ■Ali misliš, da je celo v grofovi družini sami kdo ...« Stavka si nisem upal izgovoriti do konca. Šnips je skomizgnil in odgovoril: »Ne moremo vedeti. Zločinci se najdejo v vseh družabnih krogih in v tem primeru vsi znaki kažejo, da imamo opravka z zločincem, ki brez dvoma zavzema visok položaj in je zelo prebrisan.« Jaz sem se spet podal na delo, Šnips pa je odšel. 4. Minilo je nekaj dni, ne da bi se zgodilo kaj posebnega ali da bi Šnips odkril kaj važnega. Bilo je soparnega, oblačnega večera. Šnips in jaz sva v knjižnici delala. Detektiv je pozvonil in naročil slugi, ki je vstopil, naj prinese steklenico penečega vina (šampanjca). Služabnik je prinesel vino in ga položil na mizo. P--njegovem odhodu sva sedla k mizi. Šnips je nekaj čas-:, molčal, potem pa je naglo pogledal in si položil kazalec na ustnice, kakor da bi mi hotel ukazati, naj molčim. Sam pa mi je začel razlagati neko jezikovno stvar. Pri tem je s svinčnikom, ki ga je držal v roki, kazal na ko-vinasto vedro, v katerem se je hladila vinska steklenica. Vedro je bilo svetlo in v njem so se videla vrata, ki so bila za najinim hrbtom. Vrata so bila zagrnjena s težko zaveso. Jaz sem pozorno nogV "idel, kako se jfc njega in njegovo miadino v krščanskih, človeka vrednih krepostih ter tako najbolje utrjujejo osnovo njegovega narodnega in državnega življenja. Tak list je »Slovenski gospodar«, zvesti spremljevalec slovenskega ljudstva na njegovem težkem življenjskem potu že dolgih 74 let. Mnogo se je spremenilo v tem času, »Slovenski gospodar« pa je ostal zvest svojemu programu: širiti med ljudstvom pravo izobrazbo, varovati ga pred nevarnostjo okužbe s protiverskimi in protikrščanskimi bacili, po- speševati njegove gospodarske interese, braniti slovensko zemljo in nedotakljive pravice našega ljudstva do nje, širiti med vsemi sloji, zlasti med mladino, pravo narodno in državljansko vzgojo. Zato naš list zasluži vsestransko podporo slovenskega ljudstva in vseh njegovih stanov. Agitirajmo za širjenje našega lista! Malenkostno zvišanje naročnine, ki je bilo potrebno radi vsesplošnega podraženja, ne sme nobenega odvrniti. Zvestoba starih naročnikov, pridobitev novih bo našemu listu v zaslombo, našemu ljudstvu pa v dobro. T. D.: Peri Jrušhiti in zattrugah naj sodelujejo ¿udi člani! Ne obrekuj tega, kar si volil! Kamor se ozremo, vidimo pri našem zadružnem in društvenem življenju prav isti pojav. Na občnem zboru se imenuje odbor, izvolitev je navadno soglasna, brez vsakega ugovora. Toda ko gredo člani z občnega zbora, zine vsak na široko ter obira in kritikuje vse od kraja, od predsednika do zadnjega odbornika, kolikor se le da. To obiranje in obrekovanje leti na odbor skozi vse leto do naslednjega občnega zbora, kjer so pa spet vsi tiho ... Slep bi bil, kdor bi tega ne opazil, če se količkaj udeležuje društvenega življenja. Tu ni nobene izjeme. Prav v vseh organizacijah naletimo na isti pojav. Volijo se odbori, pododbori, nadzorstva, pregledniki. Vsak ima pravico predlagati in govoriti, kaj mu je prav in kaj ne. Kdor je na občnem zboru tiho in se strinja z odborom, naj bo tiho tudi med poslovnim letom. Med letom z odborom sodeluj! Z odborom se naj vsak član društva ali zadruge med letom strinja vsaj v tem, da bo sodeloval. Naj vsak ve, da breme, ki ga nosi odbor, ni lahko. Nanj lete očitki od vseh strani. Če se kaj podvzame ali predlaga v korist članstva, je kriv tisti, ki je predlog podpisal, to je predsednik in tajnik; če se kaj ne posreči izpeljati, je kriv predsednik in tajnik. Skratka: na odbor lete očitki od strani članstva in ostale javnosti. Toda ugovore in kritiko od drugih bi človek še prenesel. Boli pa kritika — ki največkrat niti ni stvarna — od Btrani članstva, ki je odbor volilo. Do vodstva ima vsak član dolžnosti Vsak član kakršnega koli društva ali zadruge naj ve, da ima do vodstva in odbora tudi svoje dolžnosti. Ako odbor sklene, da se bo v okviru društva vršilo to in to — n. pr. tečaj, zborovanje, predavanje, poučni izlet itd. — in je članstvu razposlal vabila, je vsak član moralno dolžan, da se odzove. Saj že olika zahteva, da moraš na vsako pismo odgovoriti, pa četudi ti ga je poslalo društvo, v katerem si vpisan kot član. Prav tako kot odgovarjaš posameznim osebam in svojim dragim, si dolžan odgovoriti na vsako vabilo društva, pri katerem si včlanjen. To je častna dolžnost vsakega člana. Ker se teh dolžnosti skoraj noben Maršal Graziani, vrhovni poveljnik vseh italijanskih čet v severnoafriški Libiji član naših organizacij ne zaveda in jih ne izpolnjuje, je precej naših organizacij — po krivdi članstva — več ali manj zaspanih, saj pri dremajočem članstvu, ki ne da glasu od sebe, tudi vodstvo in odbori nimajo veselja do dela. Načela in ideje organizacij smo dolžni braniti! Poleg odziva na vsako vabilo je pa vsak član ene ali druge organizacije ali zadruge tudi vedno dolžan proti vsakomur braniti ugled vodstva organizacije, kjer je včlanjen posebno pa ideje in nazore, ki jih vodstvo zastopa. Koliko je članov, ki so prave mevže. Ne znajo biti moški ter trepečejo pred vsakim, ki si drzne vpričcvnjih blatiti organizacijo, kateri pripadajo. Pri napadih večinoma molče, oziroma še pomagajo, namesto da bi branili ugled organizacije in s tem svoj ter ugled vsakega člana. Naj vsak ve, da dotični, ki n. pr. napada,, sramoti in omalovažuje kmeta in njegove organizacije, sramoti obenem narod in njegovo kulturo. Zato naj vsak gleda, da bo v vseh takih primerih ravnal tako, kot to zahteva vest in značaj moža, ki hoče nekaj veljati Bodimo res pravi člani! Z željo, da bi se vsak član društev in zadrug zavedal svojih dolžnosti, sem napisal te vrstice. S tem bo vsak pomagal nositi breme vodstvom društev in zadrug, ki je težko in trnjevo. Vsak, ki je vpisan v to ali ono društvo ali zadrugo, naj bo res pravi član, živ kot ogenj v izpolnjevanju svojih dolžnosti do organizacij, katerim pripada. Iz naših društev in zadrug naj izginejo taki člani, ki so kot živi mrliči, in od katerih ni prejeti glasu. Če bodo vsi člani vršili svoje dolžnosti, bodo naše organizacije ugledne in močne, z organizacijami bodo ugledni in močni tudi člani. Vedno in povsod naj bo geslo članov naših organizacij in zadrug: Ne rušiti — temveč graditi! ■G zavesa na vratih nekoliko razgrnila, v odprtini pa se je prikazala glava grofa Hermana. S pogovorom sva brez presledka nadaljevala, ker nisva hotela, da bi grof vedel, da sva ga opazila. Ko je Šnips končal z razlago, sem mu jaz odgovarjal Grof naju je opazoval kakih pet minut, potem pa se je tiho umaknil. Ko sem se prepričal, da je res odšel, sem dejal: »Grof Herman je vtihotapil kroniko!« »Iz česa sklepaš?« »Ali ni jasno? Kak pomen bi drugače imelo zanj prisluškovanje? Prepričati se je hotel o tem, ali sva že našla kroniko in kako mnenje imava o stvari.« »Mogoče pa je tudi ravno nasprotno.« »Kaj ?« »Da grof tebe smatra za zločinca, mene pa za sokrivca.« »Ravno okoliščina, da me je on pri očetu osumil, kakor sem ti bil povedal, me potrjuje v sumnji, da je on krivec in išče žrtev, kateri bi mogel naprtiti 3voje «ločine.« »Iz tebe govori ogorčenje nedolžnega, toda zamisli Be v položaj. Sam priznavaš, da je nesreča prišla v hišo po tvojem prihodu. Tudi si mi povedal, da je grof Herman zelo ljubil svojo sestro Judito. Oboje govori za to, da je grofova sumnja pristna.« Nič nisem odgovoril, todp zase sem bil prepričan, da je grof Herman krivec in sem sklenil, da bom budno zasledoval nadaljnji potek dogodkov. Šnips je spet preštudiral tloris gradu. Vmes si je nekaj zapisoval v svojo beležko. Jaz ga nisem motil. Tako sva sedela skoraj do polnoči. »Ali se spominjaš,« se je tovariš nenadoma oglasil, »da sem predvčerajšnjim izrazil začudenje nad tem, da se je ta nenavadni glas po vsem gradu enako močno slišal vkljub debelosti sten in oddaljenosti posameznih prostorov ?« Prikimal sem. »Mislim, da sem našel razlago za ta pojav. To ne bi bilo mogoče, če ne bi bili vsi grajski prostori v nekaki medsebojni zvezi.« Debelo sem ga pogledal. »Ali misliš, da je med vsemi prostori v gradu neka zveza ?« »Da. O tem me potrjuje tloris. Sobe grejejo tako zvani ruski kamini (odprte peči). V kaminih so prej kurili z drvami, kar je imelo za posledico veliko porabo sobnega zraka. Zadnja leta je drva izpodrinil premog, ki pa tudi porabi mnogo zraka, razen tega povzroča neprijeten duh. Za odstranitev te neprijetnosti imajo kamini odprtine za zračenje. Odprtine posameznih kaminov so običajno speljane v večjo skupno odprtino.« Peljal me je h kaminu, ki je bil v knjižnici. »Tu se lahko prepričaš o moji trditvi. Če potisneš Naročnina »Slovenskega gospodarja« v letu 1941. Celoletna naročnina 38 din, polletna 20 din in četrtletna 11 din. — Vsi celoletni naročniki, ki plačajo v decembru 1940 ali vsaj v januarju 1941 celoletno naročnino ali isto doplačajo, imajo pod dosedanjimi pogoji zavarovan svoj dom v slučaju požara za 1000 din. uiajiiiiMJBn^ < se je premislil. Nii se mu zdelo prav kar tako pobiti občinske može. Nezadovoljnežev pa tudi ni hotel izdati. Zato si je pomagal z uro. Porinil je uro za tri četrt ure naprej. Misleč, da je točno dvanajst, so. šli mestni očetje domov že ob četrt na dvanajst in so ostali živi. V spomin na to mestna ura še danes ne kaže pravega časa, ampak je vedno nekoliko naprej. Grški ministrski predsednik kot pilot. Sedanji predsednik grške vlade Metaksas je tudi vnet letalec, saj zelo se za letalstvo zanima. Nekoč pa o teh stvareh ni Imel prav dosti pojma, kakor se vidi iz naslednjega dogodka, ali pa je bil tako zelo po-zrbljiv. Nekoč, ko še ni bi" j—'»dsednik vlade, general pa že, je obiskal Po Jugoslaviji Poslali predsedniku turške republike generalu Izmet Ineniju najmodernejši salonski vagon z lokomotivo, o kateri pravijo, da je najmodernejši izdelek te stroke. Vagon in lokomotivo je izdelala nemška tovarna v Kasselu, ki izdeluje še 30 lokomotiv za Turčijo. Seveda bodo Turki lokomotive in vagone, ki so jih naročili že pred časom, dobro plačali. mm i ji iinnnjwmjmiMi.miiiMiiMiwi ini,i «g-Mik« Pri regulaciji Dravinje v gornjem toku je pričela banska uprava z zidavo škarpe v Bo-korini nad Zrečami pod Vidmarjevim lesnim skladiščem. Soteska je tu najožja in je tok izpodjedal cestišče. Obenem bo struga dvignjena v obliki dvojnega vodopada. Po izvršitvi teh del se bo regulacija Dravinje nadaljevala navzgor proti toku reke. Dobro kupčijo je naredil neki mesar, ki je ob priliki železniške nesreče pri Blanci kupil od železniške uprave vagon razbitih jajc za 3500 din. Pri prevzemu jajc je ugotovil 12.000 komadov celih, za katere bo izkupil mnogo več. Koruzo z razbitih vagonov je pa kupil tamkajšnji župan po 2 din kg in jo je razdelil revnim občanom. Ni nesreče brez sreče! Požari V glavnem izvoznem rovu kočevskega rudnika je začel tleti premog, ki povzroča dim. Zidarji, delavci in strokovnjaki so nevarnost obzidali in ogenj zadušili. Gre za običajni rudniški pojav brez večje nevernosti. Pri posestniku Antonu Mihovcu na Martinhri-bu pri Dol. Logatcu na Kranjskem je do tal pogorel velik gospodarski kozolec. Gasilci iz Dol. Logatca so preprečili razširjenje ognja na hišo. Dva dr?na roparska napada sta bila izvršena v okolici Marbora. Na Tržaški cesti, na mestni meji, so štirje napadalci vrgli s kolesa 29 letnega trgovskega slugo Ferdinanda Kranerja s Pobrež-ja. Vzeli so mu kolo in aktovko, njega samega pa tako nabili, da se je moral zateči v bolnišnico. —■ 55 letnega posestnika Jožefa Vrabla je pa napadla skupina neznancev na poti s Pobrežja domov v Gruševo. Napadalci so mu vzeii suknjo in klobuk ter ga tako pretepli, da je na cesti obležal in so ga morali z vozom prepeljati v bolnišnico. Domneva se, da gre v teh primerih za organizirano razbojniško tolpo, ki jo bo treba po-loviti in s tem ljudem zasigurati varnost. V pijanosti posurovel deiavec je v neki gostilni v Ribnici na Pohorju z nožem nevarno ranil Alojza Kopa iz Josipdcla. Nevarno ranjeni Kop je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico. Vino In žganje je kradel hlapec Jož:f Ščap svojemu gospodarju župniku v Kančovcih (Sv. Benedikt) v Prekmurju. Za tatvino je bil obsojen na štiri in pol meseca zapora. Odvetniku izropali hišo. Odvetnik dr. Šalamun iz Ptuja ima pri Sv. Vidu v Halozah pri vinogradu gosposko hišo, ki se zapira z zelo težkimi vrati. Neznani storilci so pa kljub temu vlomili v hišo in jo izropali. Odnesli so tri težke bele odeje z žigosano številko 918 in raznih drugih predmetov v skupni vrednosti nad 10.000 din. Radi ženitve ubil brata. Poročali smo o roparskem napadu v Sp. Staršini pri Podlehniku v Halozah, katerega žrtev je bil Janez Drobni«. Sedaj je pa 13 letni nekoliko slaboumni pastirček pri Drobničevih, Viktor Vrečer, orožnikom pri- pozabil vaše vljudnosti, s katero ste me opozorili na mojo pomoto.« In i je odprl Metaksas vrata iz kabine, stopil pa je — v morje. Stroj, ki bo preštel zvezde. Kar predrzna je misel na to, da bi kdo mogel prešteti vse neštete zvezde, ki je z njimi okrašeno nebo. Pa so vendar učenjaki, ki ¡menijo, da tudi to ni) nemogoča stvar. Takšno nalogo si je zastavilo harvvardsko vseučilišče v Ameriki. Namenilo si je sešteti vse zvezde, iz katerih je sestavljena Rimska cesta na nebu, razen tega pa tudi še vse tiste, ki spadajo v tako imenovano »petnajsto vrsto«. Kar s prostim očesom seveda tega ni mogoče izvesti. Treba bi bilo poklicati na pomoč posebnd tehnično pripravo, stroj, primer fižol. Ti predmeti odskakujejo ter rešetko tresejo. Tako nastane glas, ki je tako nenavaden, da ga v prvem hipu ne moremo določiti. Sicer pa bova videla.« Začudeno sem ga gledal. »Kaj nameravaš storiti?« »Najprej moram najti odprtino, skozi katero je neznanec spuščal fižol. Skozi odprtine kaminov tega ni mogel storiti, ker se te odprtine navzgor zavijajo in so preozke za to, da bi roka mogla seči vanje. Od grofa Aleksandra bom moral dobiti dovoljenje za preiskavo sob, ki so sosedne z glavno zračno odprtino.« Še isti dan sva govorila z gospodarjem. On je rade volje dal dovoljenje. »Kar jutri boste lahko izvršili preiskavo,« je dejal. »Mi smo povabljeni v sosedni grad. Ker bomo vsi odsotni, boste mogli svoje delo brez ovir opraviti. Želim vam mnogo uspeha!« 5. Grofovska družina se je naslednjega dne res odpravila. Detektiv se je takoj podal na delo. Jaz sem bil razburjen, ker sem čutil, da stojimo pred važnim odkritjem. Šnips pa je ostal miren kakor vedno. »Najprej bova preiskala sobo grofa Hermana,« sem pripomnil. Detektiv je odkimal. »Temeljito morava delati,« je dejal. »Po vrsti bova šla. Po tvojem opisu glasu sklepam, da je moral fižol padati iz precejšnje višine. S preiskavo bova torej začela v najvišjem nadstropju, kjer so sobe grofice Avrelije, grofa Aleksandra, igralnica grofa Bernarda in lovska soba grofa Roberta. Ostali prostori ne pridejo vpoštev, ker so oddaljeni od dotične odprtine.« Podala sva se v najvišje nadstropje. Kmalu sva ugotovila, da samo štirje prostori pridejo vpoštev. Na moje začudenje soba grofa Hermana ni bila med njimi. To me je močno razburilo, ker sem bil prepričan, da je on krivec. »Sobe gospodarja in gospodinje lahko izpustiva! Te ne pridejo vpoštev.« »Misliš?« se je nasmehnil detektiv. »O nedolžnosti grofa in grofice seveda niti najmanj ne dvomim, toda v njune sobe ima dostop vsa služinčad.« »Imaš prav!« sem odvrnil. Šnips je postopal zelo natančno. S kladivcem je trkal po stenah. Največ pozornosti je posvetil stenam ob zračni odprtini. Tudi tla je preiskal. Odgrnil je preproge, legel na tla, trkal in prisluškoval. Odprl je omare, predale, skrinje in vse preiskal. Zdelo se je, da bo ves trud zaman. Dve sobi sva že preiskala in sva vstopila v razkošno opremljeno lovsko sobo grofa Roberta. Prvo, kar je zapazilo detektivovo oko, je bil droben fižol, ki je ležal blizu kamina na koži severnega medveda. »Tako, tu smo na pravi sledi!« je pripomnil detek- znal, da se ni Izvršil roparski napad, ampak da je Janeza Drobniča ubii v prepiru njegov nekoliko omejeni brat Andrej Drobnič. Janez Drobnič se je namreč hotel oženiti, brat Andrej je pa temu nasprotoval. Ko sta brata 19. novembra zvečer ribala zelje, sta po spitju dveh litrov vina spet začela prepir radi Janezove ženitve. Prepiru je sledil pretep, pri katerem je nekoliko slaboumni in močnejši Andrej obdelal brata tako, da je umrl, pa tudi sam je dobil precejšnje poškad- Po $ v e i ti Zedinjenje s katoliško Cerkvijo izkazuje zadnja leta prav lepe rezultate med kristjani na malabarski obali (v južnozahodnem delu Indije). Tam prebiva poleg katoličanov obeh obredov (rimskega in siro-kaldejskega) tudi okoli 400.000 kristjanov-razkolnikov. Med temi se jih je v teku zadnjih deset let pridružilo katoliški Cerkvi 50.000 ljudi, in to poleg laikov tudi štirje škofje in več stotin duhovnikov. Med spreobrnjenci lepo napreduje versko življenje. V dobi desetih let sta bili zgrajeni dve semenišči za vzgojo duhovnikov. Duhovnik — žrtev komunistov. V letošnjem poletju so ubili komunistični vojaki kitajske- Spomin^ajmo se v molitvah rafniSii Smrt vzornega družinskega očeta. Pri Sveti Marjeti ob Pesnici je v 64. letu starosti umrl posestnik in mizar Franc Polič. Pokojni je bil vzor krščanskega družinskega očeta in dolgoletni naš naročnik, Pokopali smo ga 9. decembra ob veliki udeležbi skoraj vsega spodnjega dela župnije, kar priča o njegovi izredni priljubljenosti. Ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovil v zelo ganljivih besedah g. župnik. Nai rajnemu sveti večna luč — preostalim pa naše so-žal je! Smrt znanega godbenika. Pri S v. A n i v Siov. goricah je po kratki bolezni dne 4. decembra mirno umrl dobri oče, skrben gospodar ter po vsej Štajerski znani godbenik Avguštin Kramberger. V svojem službovanju je bil premeščen iz Maribora k Sv. Lenartu in od tam v Mursko Soboto. V Soboti je bil upokojen, nato se je podal s svojo družino v svoj rojstni kraj. Letošnjega maja mu je umrl oče, ki mu je zapustil lepo posestvo, katerega je v tem kratkem času pridno obdeloval. Pol leta je gospodaril, pa se je spet oglasila v hiši smrt ter s strupeno koso prerezala nit mladega življenja. Rajni je bil star šele 43 let in je zapustil sedem otrok. Bil je zveš; naročnik »Slov. gospodarja«, žalujočim ostalim naše sožalje — rajnemu pa naj bo lahka žemljica, ki mu pokriva prerani grob! Smrt vnetega cerkvenega pevca. Pri Sv. Juriju ob Taboru je umrl vnet cerkveni pevec be. Ubijalec Andrej je poitem pastirčku strogo j ■/ ,» A A I zabičal, da so Janeza ubili razbojniki in da mora ;. E»B*í5Siíe «x.,Dn,e 13" d®cerabra Je romunska vlada prepre- ročajo listi, se na fronti na Kitajskem bori pet ZZ™^^* t P^f* i u i i i-ai j u -i i on j iP° romunskem uradnem poročilu neka tuja dr-japonskih katoliških duhovnikov, okrog 20 du-J^ Aretirali so mnogo komunistov. Država je hovmskih pripravnikov m veliko število kato-Jbila v pripravljenem stanju liških laikov. Mnogo jih je že padlo na bojišču.? v glob)llí 300 m je nastaIa v romunskem rud-Med padlimi je tudi sin znanega voditelja ja-Jnlku Lupeni eksplozija plina. Vseh rudarjev je ponskih katoličanov admirala Yamamota. ¿ bilo v ogroženem podzemlju 300. Od teh so izkopali doslej 51 mrtvih ter 15 ranjenih. Angleži poročajo, da so v prvih treh dneh ofenzive v Afriki zbili 41 italijanskih letal, sami pa da so v tem času izgubili štiri letala. Po najnovejših poročilih so prodrle angleško Martinkov Polde. Hudo se nam je zdelo, J čete za umikajočimi se Italijani do meje Italijan ker je tako mlad, komaj v 27. letu, in poin upovjske kolonije Libije. Nadaljujejo se srdite borbe in ter nad moral vse pustiti in slediti svoji materi,¿Angleži izvajajo silen pritisk ki je unirla pred kratkim, v večnost. Kako je bil pokojni Polde priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležila množica ljudi. Spremili f*ft$i»08>EMF, ŽfflF W DEKLETA, Vaš list je 4 Pišite po eno brezplačno številko, v kateri bo neko posebno razveseljivo pismo za Vasi UPRAVA MARIBOR, KOROŠKA CESTA 5 ki sta ga že izumila učenjaka Machuskey in Scott. Stroj deluje čisto sam in ne potrebuje človekove pomoči pri štetju zvezd, človeško oko je v njem nadomeščeno s fotoelektrično celico, ki proizvaja, če je osvetljena, električni tok. Če to ploščo osvetli zvezda, jo stroj avtomatično zapiše. Pivo je škodljivo za srce. Zdravniki so že clavno ugotovili, da alkoholne pijače škodljivo delujejo na srce. Čeprav vsebuje pivo najmanj alkohola, je vendar med vsemi alkoholnimi pijačami srcu najbolj škodljivo. Pivo namreč ne samo da zaradi vsebovanega alkohola škoduje srcu, temveč povzroča nabiranje masti okoli srca, kar je že samo po sebi srčna napaka. Statistika tistih dežel, kjer popije- tiv. Nato je začel s kladivcem trkati po steni okrog kamina. Na obeh straneh kamina sta viseli dve večji sliki, ; ki sta predstavljali prizore z lova. Ko je Šnips eno izmed j njih snel, sva zagledala razpoko, ki bi jo mogli spraviti i v zvezo s starostjo gradu. Toda v tej razpoki je tičal - lijak iz papirja. »Pritisni uho h kaminu!« je elel detektiv. Nato je spustil fižol v lijak. Čez nekaj sekund sem zaslišal glas, ki je bil podoben tistemu usodnemu glasu, samo da je bil bolj slaboten. »No?« je vprašal Šnips. »Ali je to isti glas?« »Isti!« sem presenečeno odgovoril. »če bi namesto enega spustil v globino polno prgišče fižola, bi se glas stoterno ojačil. Tako sva rešila skrivnostno uganko ...« Po teh besedah je ravnodušno obesil slik" na prejšnje mesto. »Neverjetno!« sem zamrmral še vedno poln začudenja. »Zakaj? Dotičnik je nekoč slučajno odkril to razpoko in je morda iz golega igračkanja spustil vanjo kak droben predmet. Pri tem je postal pozoren na glas, ki ga je predmet pri padcu povzročil. Potem je prišel na misel, da bo to okolnost porabil za svoje zločine.« »Krivec je torej grof Robert?« sem vprašal neverjetno. »To še ni gotovo,« je odvrnil detektiv, Id je medtem V nedeljo sp angleške radijske postaje izdale uradno poročilo, v katerem je bilo rečeno, da je bilo doslej v bojih v Afriki ujetih nad 26.000 italijanskih vojakov. Amerikanci so razširili v svet vesti, da so po večjih mestih Italije izbruhnili nemiri in poboji. Italijansko uradno poročilo pravi, da so to čisto navadne laži, ki hečejo škodovati ugledu Italije. Vodja Nemčije Hitler je v torek opoldne govo-i ril delavcem v neki berlinski tovarni za orož:e. J Med drugim je tudi dejal, da bodo Nemci znali f >reprečiti vsako angleško izkrcanje in napad na i Nemčijo. ^ Predsednik francoske vlade Petatn je odstavil ^Lavala kot podpredsednika vlade in kot svojega ^naslednika. Lavala so oblasti aretirale. Na Lava-¿ENAtlovo mesio ie bil poklican Etienne-Fiandin. - Posmrtne ostanke reichstadskega vojvode, sina Napoleona I., ki so bili shranjeni v kapucinski grobnici na Dunaju, so prepevali 12. decembra v Pariz. • • Točno sto let po Napoleonovem pogrebu, namreč julija letošnjega leta, je stal v Invalidskem domu v Parizu ob Napoleonovem grobu velik mož iz mogočna sosedne države. Francija je obho ala 15. decembra stoletnico prenosa smrtnih ostankov cesarja Napoleona naparte z otoka Sv. Helene na Francosko. WEjjiBWi.mwj ". > ■ " premetaval obleko v omari. »Toda zdi se mi, da je on je kmalu dodal in pri tem vzel iz omare lovsko suknjo. »V žepu je za kakega pol litra fižola.« Fižol mi je pokazal, nato pa suknjo obesil na prejšnje mesto. »Tu si bova morala natančneje vse ogledati,« je še pripomnil. Po vrsti je še pretaknil vse kote in preiskal vsak predmet. V enem zaboju je našel škatlo, v kateri so bile razne dragpcenosti. Med drugimi predmeti je bil tudi neki prstan. Detektiv ga je ne'.:aj časa ogledoval, ne da bi ga bil vzel iz škatle, potem pa je rekel: »Glej, kak prstan!« Prstan je bil res nekaj posebnega. Predstavljal je kačo, ki-se je dvakrat ovijala okrog lastnega telesa. Iztegnil sem roko, da bi si prstan natančneje ogledal. »Pazi!« me je opozoril detektiv. »Rajši ga ne prijemi ji! Takoj ti bom povedal nekaj zanimivega.« Nato je sam zelo previdno vzel prstan v roko in ga je ogledoval skozi povečevalno steklo. »Tako, tako!« si je medtem godel. Če v nekaj časa se je obrnil k meni in dejal: »Ta kača je mrtva — pa vendar živa.« »Kako to misliš?« sem začudeno vprašal. »Ta kača lahko piči in njen pik je smrtonosen,« je začel razlagati. »Glej, ta glavica je premakljiva.^ Če potisnem plavico nekoliko n" i ^n, se prikaže oster jeziček.« opisi bo ga na zadnji poti vsi cerkveni pevci ter se od svojega zvestega pevskega tovariša poslovili z ganljivo pesmijo v cerkvi in na pokopališču. S pesmijo je živel svoja mlada leta in s pesmijo je tudi odšel s tega sveta. — Dragi Polde! Počivaj sladko in pri Bogu prepevaj večno slavo, kakor si jo rad prepeval tu med nami. Mi pa Te bomo Ohranili v večnem spominu, dokler se zopet po smrti ne združimo in bomo zopet skupno Bogu «lavo prepevali. Počivaj v miru! — žalujočemu očetu in sestram, ki so izgubili v Poldetu edino oporo, naše sožalje! Ali si upate pridobiti »Slovenskemu gospo- darju« vsaj enega novega naročnika? H&rčai jL.a.iog,io, bivši sel uaiijansKega generalnega štabi"., ki je pred kratkim odstopil D Slovenggraški okraj Razbor pri Slovenjgradcu. Pred kratkim se je posilovil od nas g. župan Ivan Knez, p. d. Skobir, ki je županoval naši občini dolgh 16 let. S svojo družino se je preselil na novo kupljeno posestvo v daljnih Libeličah, kjer je otvoril gostilno. Poleg občanov, katerim je dobro županoval, ga bo zelo pogrešala cerkev sv. Uršule, katere ključar je bil, vodil je pa tudi cerkveno gostilno. Na njegovo pobudo je cerkev dobila nov tlak, pa tudi sicer je veliko storil za čast božjo. G. županu želimo, General ti go (Javailero, novi šef italijanskega generalnega štaba da bi se na novem domu v Libeličah prav dobro počutil! Dravsko polje Sv. Janž na Dravskem polju. Sneg je pokril naše vrtove in polja, zato smo sedli za peč in prav pridno čitamo ter tudi pri sosedih agitira-mo za naše katoliško časopisje. — Da bo Božič bolj vesel, priredi Dekliški krožek igro »Med trnjem in osatom« dne 25. decembra. Igra j« lepa petdejanka in že sedaj vabimo mlado in staro k vprizorltvi! — Mladina naše fare, in t« fantje, prav pridno obiskuje prekoristno kmečke nadaljevalno šolo v št. Janžu in Sv. Marjeti Imamo dva tečaja, za vsako občino in šolski oko* Dr. Ernest Wetter, novi predsednik Švice za 1941 ..juoijše nemško lovsko letalo »Messerschmidt«. — Najhitrejši trimotorni nemški bombnik. Pri teh besedah je glavico premaknil. Nato je nekaj časa gledal skozi povečevalno steklo. Potem je steklo izročil meni in dejal: »Glej!« Sklonil sem se k prstanu in sem gledal skozi povečevalno steklo. Videl sem droben žebljiček, ki je imel za las debelo cevko. Na konici se je svetlikala majhna kapljica ... »S tem sva našla zadnjo rešitev uganke,« je pripomnil detektiv. »Da pa prideva do popolne gotovosti, bova naredila poskus.« Glavico je potisnil na prejšnje mesto, prstan vtaknil v žep in sva šla na dvorišče. Detektiv je naročil hlapcu, naj mu prinese kako mačko. šnips je mačko vzel v naročje in jo nekaj časa božal. Nato sva kakor slučajno šla proti parku. Detektiv se je spotoma igračkal z mačko. Ko sva bila na samem, je vzel prstan iz žepa, si ga nataknil na prst ter mačko trdo prijel za noge. Nato jo je izpustil. »Mačka niti enkrat ne bo zamijavkala,« je dejal. »Vsa priprava je tako fino narejena, da žrtev ne čuti niti najmanjše bolečine, ko se žebljiček zapiči v kožo.« Mačka je nekajkrat skočila, potem pa je obležala — mrtva... »Tako, zdaj sva popolnoma na jasnem,« je resno dejal Šnips. »Zdaj morava še zločinca razkrinkati!« »Ali je grof Robert?« sem vprašal. »Vse kaže, da je on. Ker je potomec stranske vrste, nima pravice do dediščine. Jaz sem prepričan, da bi pomoril vse člane grofovske družine, da bi se tako dokopal do grofovskega imetja.« Bil sem nad vsem tako presenečen, da nisem mogel spraviti besedice iz eebe. Molče sem strmel v detektiva. »Še eno uslugo mi boš naredil,« me je vzdramil detektiv. »Ostro bova mcrala paziti na to, kdaj je grof Robert določil svoj naslednji zločin. Ko bova opazila ta prstan na njegovi roki, bova morala takoj nastopiti, da preprečiva nadaljnji zločin. En rokostisk tega zločinca zadostuje za usmrtitev tretjega člana grofovske družine. Prstan sva odnesla nazaj v sobo ter sva tam vse tako uredila, kakor je bilo prej, nato pa sva napeto čakala na povratek grofovske družine. V prvem mraku sva zaslišala drdranje grofovskih voz. Čez eno uro se je oglasil zvonec, ki je vabil k večerji. 5. Ravno sem hotel zapustiti svojo sobo, ko je vstopil Šnips in mi nekoliko razburjeno sporočil: »Grof Robert si je nataknil prstan. Mudi se! Bodi tako prijazen in me za nekaj minut opraviči. Jaz moram izvršiti neko delo.« Nato je naglo odšel. Ravno smo sedli za mizo, ko je nenadoma zadonel jo več piva kakor drugih alkoholnih pijač, nam pokaže, da je tam mnogo večji odstotek na srcu bolnih kot drugod, kjer popijejo manj piva. V Nemčiji umre 6,3% ljudi zaradi srčnih bolezni. Na Bavarskem ln v Mona-kovem, kjer popijejo največ piva v vsej Nemčiji, je smrtnost zaradi razširjenja srca in drugih srčnih bolezni rekordna. Tam umre namreč 12,5 odstotkov ljudi radi srčnih bolezni, torej še enkrat toliko kot drugod v Nemčiji. Zdravniki zatrjujejo, da je vse te srčne bolezni povzročilo prekomerno zauživanje predobrega bavarskega piva. Smrt največjega človeka na svetu. V Ameriki je nedavno umrl najvišji človek na svetu, 22 letni Robert Pershing Badlow. Ta mož je bil visok 2.70 metra. ASPIRIN Pazite na Bayer-jev križ! |lš posebej. Vodita Ju požrtvovalna gg. učitelja Jože Kmetec in Maks Bevc. Zamisel teh tečajev je treba podpirati, ker sta za naš kmečki napredek velike važnosti, želeti pa je, da bi se tudi za dekleta začel podoben gospodinjski tečaj, kar bi bilo primernejše, kot pa hoditi v Rače. Ptujsko polje Sv. Vid pri Ptuju. Spomina vreden je bil praz-jiik Brezmadežne v naši župniji. Pod Marijino zastavo je pristopilo zopet deset deklet. Ganljiv je bil sprejem, ko je pri pozni sv. maši g. p. Inocent, duhovni voditelj Marijine družbe, v lepih besedah orisal pomen Marijine družbe v današnjih časih za mladino. Popoldne po večernicah pa je bila prav lepo uspela akademija v Slomšekovem domu. De-klamacija in govor g. p. Daniela, tukajšnjega župnika, vse je bilo posvečeno Njej, pri kateri se zbira naša mladina. Sledila je krasna igra »Prelepa Igra o Marici in hudiču«. Vsi igralci so svoje vloge izvrstno izvedli. Za Božič pa pripravljajo naši po vsem ptujskem polju znani pevci Lavtižarjevo spevoigro »Grof in opat«, za katero je veliko zanimanje. Zasneženi in ojeueneli križ v vk»o«íui guiuu Sv. Marjeta niže Ptuja. V soboto, 7. decembra, je prilično toplemu popoldnevu sledil večer z nenadno nevihto, z bliskom, gromom in temu je sledila snežna ploha. Bliskanje in grmenje je za sedanjo dobo bilo nekaj nenavadnega in so se ljudje temu močno čudili. Sicer je bil prejšnji teden prav zimski, precej mrzel in suh, da je bila zemlja pomrznjena. Bil bi primeren čas za občinsko tlako, za toli potrebno popravilo občinskih cest, ki so radi celoletnega deževja mestoma v res slabem stanju. Pa zdi se, da je tako: po lepi cesti bi rad vsak hodil in vozil, le za popravo istih ni pravega navdušenja. — Fantovski odsek in Dekliški krožek sta priredila za Marijin praznik lepo akademijo. Želeti je, da bi tudi drugi fantje in dekleta stopila v naše katoliške mladinske vrste. Kajti dolžnost mladine je, ne samo naše prireditve gledati, temveč kot člani in članice tudi >delovati! Slovenske gorice Sv. Marjeta ob Pesnici. Poleg ostalih se je oženil vrl cerkveni pevec, član Fantovskega odseka Joško Grahernik. Za družico na življenjski poti si je Izbral domačinko Marijo Valentan iz vzorne krščanske družine. Slovesnost poroke je povzdignil lep nagovor g. župnika in pa izbrano petje cerkvenega pevskega zbora. Mlademu paru želimo na novo ustanovljenem domu obilo sreče in božjega blagoslova! — Kakor čujemo, pripravljajo Prosvetno društvo, Fantovski odsek in pevci za Štefanovo po večernicah v šoli Jurčičevo igro s petjem »Domen«. Na igro že sedaj opozarjamo domačine in okoličane! Sv. Lenart v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« je vprizorilo z dobrim uspehom veseloigro »Čudoviti možic Golem«. Na praznik Brezmadežne je pa pokazal Dekliški krožek uspeh svojega dela čez poletje in jesen z lepo telovadno akademijo, na kateri so bile na sporedu poleg telovadnih točk tudi deklamacija, govor, simbolična zborna deklamacija in odlomek Janko Mlakarjeve igre : Magdina žrtev«. Zlasti lepo in z umetniškim občutkom je bila izvedena simbolična vaja »Slepec«. V nedeljo, 22. decembra, bo pa zopet vprizorilo Prosvetno društvo »Zarja« lepo in pretresljivo igro »V temoti«, katere snov je vzeta iz današnjega življenja, a je sicer globoko resna. Predstava bo že to nedeljo namesto na Štefanovo, da bodo družine iahko obhajale lepi božični družinski praznik oba dneva nemoteno v ožjem krogu doma. Udeležite se te predstave v čim večjem številu! Po možnosti bo na nedeljo nato ponovitev. S!ovemka SCrafina Mu. sba Sobota. Blaž Bertečič, ki je v oktobru na Bi nkovem dvorišču v prepiru z mesarskim nožem zabodel svojega tovariša Jurgliča, je bil na tukajšnjem okrožnem sodišču radi uboja obsojen na devet let ječe. — Ker tukajšnji tovarni perila Šiftar in Cvetič ni moreta dobiti dovolj surovin. 3ta skrčili obrat r i tri dni v tednu. — Občinski ->dbor je na zadnj seji sklenil, da cigani okoliških vasi ne bodo več smeli zahajati v soboške šole. Prizadeti so < iganski otroci naselij v Črne-avcih, Veščici in 1'ušči. — Na mesto premešče-■lega orožniškega kapetana Milosavljeviča je prišel k nam major Friderik Leman. — Letošnji Miklavžev semenj je bil zelo živahen. Najbolj so sejmišče založili čevljarji in prodajalci ajdovega paena (kaše). — Nedavno so dijaki soboške trgovske šole v proslavo 150 letnice vprizoritve Linhartove igre »Matiček se ženi«, ki je bila prva slovenska igra, vprizorili to igro na našem odru. — žigosanje in pregledovanje sodov bo v Soboti 10. in 11. januarja, 10. in 11. februarja ter 10. in 11. marca 1941. Sirom Prekmurja. V nedeljo, 8. decembra, je v Mariboru praznoval 25 letnico osamosvojitve in plodnega dela ugledni beltinski rojak mizarski mojster Štefan Koter. želimo mu še druge jubileje! — Razpisano mesto pogodbene pošte v Bo-doncih je dobila domačinka Matilda Vukan. — Zveza združenih delavcev v Soboti bo 27., 28. in 29. decembra priredila strokovni tečaj za delavstvo vsega Prekmurja. Zanimanci naj se javijo pismeno. — Prosvetno društvo v Beltincih je priredilo nabiralno akcijo za prostovoljne darove, s katerimi bodo obdarovani za Božič otroci revnejših družin. v dinarski kraji Sv. Florjan pri Rogatcu. Zahvaljujemo se višji šolski oblasti, da nam je poslala novega šolskega upravitelja, ki je bil na naši šoli zelo zelo potreben, in eno novo učiteljico, tako da je po več letih zopet prišel red na našo šolo. Najlepša hvala pa gre g. ravnatelju Gračnerju, ki se je zavzel za našo šolo, kjer se je pouk začel šele z novembrom. Laški okraj Sv. Miklavž nad Laškim. Državni praznik zedi-njenja smo na naši šoli 1. decembra proslavili na lep in slovesen način. Tudi udeležba od strani va-ščanov je bila številna, tako da je bila šolska soba nabito polna. — Naše šolsko poslopje je bilo postavljeno leta 1885., poprej so duhovniki pouče- Umrl je zaradi zastrup-Ijenja krvi, katero je povzročil železni obroč, ki ga je nosil na nogi. Kljub temu, da so se zdravniške veličine zavzele za tega edinstvenega moža, je 200 kg težek orjak umrl v največjih mukah. Zdravniki trdijo, da je Badlow eato tako rasel v nebo, ker je ena možganska žleza nenormalno delovala. Čudna bolezen v Ma-džuriji. Iz Pekinga poročajo, da se je v nekaterih pokrajinah Madžu-rije pojavila neka doslej neznana kužna bolezen. Po telesu bolnika nastanejo večji izpuščaji, v katerih so kot dlaka tanki črvički. Več bolnikov je že umrlo, ostale pa rešujejo na ta način, da izpuščaje prerežejo ter odstranijo črvičke. tisti strašni glas. Družba je otrpnila od groze. Jaz grofa Roberta nisem izpustil iz vida. Ko divji je skočil pokonci in je hotel oditi iz obed-nice... V tem trenutku se je pojavil Šnips med vrati in mu zastavil pot. »En trenutek, gospod grof!« je dejal hladno. »Jaz bom družbi prej podal neko pojasnilo.« Grof Robert se je vrnil na svoj prostor. »Gospoda moja, pomirite se!« je začel detektiv. »Ta glas vas je zadnjikrat strašil. Sicer pa, če bi bili slutili, kako je nastal, se ne bi bili dali motiti pri večerji. Za povzročitev tega glasu zadostuje prgišče takega fižola.« Vsi so ga gledali kot človeka, ki se mu blede. On pa je mirno nadaljeval: »Tokrat ta glas ne pomeni smrti kakega otroka vaše družine, čeprav si je smrt, kakor vidim, spet izbrala žrtev...« Pri tem je zapičil svoj pogled v prstanec grofa Roberta, ki je bil bled ko smrt. »Smrt vaših otrok, gospod grof,« se je obrnil detektiv k hišnemu gospodarju, »je povzročil pik majhne kače, maihne zlate kače, kakor vam to grof Robert lahko — dokaže...« Zdaj so vsi pogledali grofa Roberta, ki je nepremično sedel in preplašeno gledal. Nenadoma pa je potegnil z desno roko po levi. »Gospod, vi govorite v ugankah!« se je oglasil grof Aleksander. »Ali ne bi hoteli govoriti bolj jasno?« »Morilec se je sam sodil...« je nadaljeval detektiv in je pri tem pogledal grofa Roberta, ki je v tem trenutku omahnil in obležal na tleh. »Vse drugo vam bo povedal moj prijatelj. Moja naloga je končana. Dovolite mi, da. jutri zjutraj odpotujem ...« V splošnem razburjenju je Šnips neopaženo zapustil obednico. Jaz sem moral še isti večer grofovski družini opisati vse natančno. Ko sem se pozno v noč vrnil v svojo sobo in legel k počitku, je nekdo potrkal na vrata. V naslednjem trenutku je vstopil grof Herman. »Oprostite, da vas motim!« je začel z negotovim glasom. »Neko stvar moram popraviti.« Prožil sem mu roko in se nasmehnil. »Gospod grof, vse vem. Človek se lahko moti. Midva sva drug drugega sumila: Jaz sem začel sumiti v tisti noči, ko ste za zaveso prisluškovali.« Nato sem mu vse natančno opisal. Nazadnje sva s' podala roki in se ločila kot dobra prijatelja. Čez tri dni so truplo grofa Roberta položili k počitk'.; v grofovski grobnici. Grofovska družina mu je izkazal zadnjo čast kot svojim članom in nihče ni zvedel, z:] kakšne zločine se je pokoril s svojo prostovoljno smrtjo. vali v cerkveni hiši, sedanji mežnariji. Šola je razred in v takem stanju je še sedaj. Leta 1906. je začela nadzorna oblast siliti občino, da ... u^.o, vojna in razne druge ovire pa so preprečile, da bi se šola dozidala. Leta 1925. je šolska oblast z oziram na število otrok ukrenila, da se je šola razširila v dvorazrednico tako, da se je en razred poučeval dopoldne, drugi pa popoldne T istih prostorih. Šolo obiskujočih otrok je sedaj 159, in jih je samo v prvem razredu okrog 90, tako da je sedaj po izjavi okrajnega šolskega nadzornika naša šola izmed vseh šol v okraju najbolj obremenjena in potrebna razširitve, ker je število otrok že za tri razrede. V ta namen se je že lansko leto vršila komisija, sedaj pa sta tudi krajevni šolski odbor in občinski odbor občine Laško edina v mnenju, da je razširitev šole nujno potrebna. Upanje imamo, da se bo to prihodnje leto izvršilo. Obenem se je tudi ustreglo želji staršev iz vasi Porebre, ki spadajo v občino Jurklošter, všo-lani pa so v Hanino, da se všolajo k Sv. Miklavžu. Spadajo od leta 1863. v našo župnijo in so otroke vedno sem v šolo pošiljali. Prej je kraj Porebre spadal pod župnijo Razbor. Ko je v začetku septembra 1862, torej tri tedne pred svojo smrtjo, škof Slomšek pri Sv. Miklavžu birmoval, so ga prišli družinski gospodarji iz Poreber prosit, da bi kraj Porebre prišel pod župnijo Sv. Miklavž, kamor imajo bliže kakor na Razbor, in tudi zvon slišijo od Sv. Miklavža. Škof Slomšek je vprašal, iz kakšnih razlogov želijo priti pod tukajšnjo župnijo, ali ne morda samo radi tega, da se izognejo k plačilu za stavbo nove župnijske cerkve na Raz-boru, katera se je nekaj let poaneje gradila. Možje so škofu odgovorili, da radi tega želijo biti pod župnijo Sv. Miklavža, ker imajo bliže, da so pa pripravljeni, če se jim želja izpolni, prispevati za novo cerkev na Razboru. škofu Slomšeku je bila verska gorečnost družinskih gospodarjev iz Poreber všeč in je obljubil, da se Jim bo želja izpolnila. Tako sem slišal od mož, ki so tem razgovorom prisostvovali, škofa Slomšeka pa je najbrž smrt prehitela, da je tozadevni odlok izdal njegov na slednik. Uradno spada kraj Poreber pod župnijo Sv. Miklavž od 1. aprila 1863. Naj tudi sedaj ban-ska uprava želji staršev ugodi, da so všolani v tukajšnjo šolo. Posavje Hrastnik. Razglašeno je bilo, da bo blagoslovitev novega zvona za cerkev Kristusa Kralja v nedeljo, 15. decembra. Radi nepričakovanih ovir pa smo morali blagoslovitev prestaviti na nedeljo, 22. decembra. Prevzv. g. kn-: >r>škof bo poslal svojega zastopnika g. rrtoinc^a dekana in prelata dr. Franca Cuko.lo. N^ša d'«'na se že veseli izredne slovesnosti. Dobrotniki naše cerkve in častivci Kristusa Kralja, vljudno vabljeni! — Zadnjo nedeljo je Dekliški krožek priredil lepo marijansko akademijo v veliko «adovoljnost gledalcem. V to-rek sta priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek za svoje člane ta naraščaj miklavževanje. Ob-• darovanih je bilo 160 otrok. Prisostvovali so tudi starši. K ETEl e t Uredba o pšenično-koruznem kruhu Ministrski svet je predpisal uredbo o mletju, ki določa, da se s 1. januarjem prihodnjega leta uvede novi narodni kruh iz pšenične in koruzne moto. Uredba je izdana radi tega, ker se je letos pridelalo za 70.000 vagonov manj pšenice kot prejšnja leta, ta če bi sedaj po mestih peki ne začeli mešati koruzne moke k enotni pšenični, bi morali par mesecev pred novo žetvijo jesti po mestih sam koruzni kruh. Da se temu izogne, je vlada sklenila uvesti narodni kruh, ki se bo pekel iz pšenične ta koruzne moke. Za peko takega kruha ne obstojajo tehnične težkoče in bo kruh po zatrdilu strokovnjakov okusen. Po uredbi se 1)0 od 1. januarja 1941 smel peči le narodni kruh iz 70% enotne pšenične moke in 30% koruzne moke. Prav tako je spremenjen od 1. januarja 1941 način mletve pšenice, tako da bodo morali mlini pšenico v celoti izmleti v krušno moko. Iz 100 kg pšenice se mora namleti 85 kg enotne krušne moke, 12 kg odpade na otroke, 2 kg na primesi, 1 kg pa na kalo. S predpisanim primeša-njem koruzne moke se bo do julija prihranilo 37.000 vagonov pšenice. Belo moko za bolnišnice ta druge potrebe bodo smeli mleti v bodoče le od države ta banovine določeni mlini. Polovica predvidene količine enotne pšenične moke se lahko nadomesti z rženo moko, dve tretjini koruzne moke pa s krompirjevo moko. Mešanje pšenične ta koruzne moke bodo vršili peki pod kontrolo državnih organov. Pšenično-koruzni kruh se bo prodajal še isti dan, ko bo pečen. Cene novemu pšenično-koruznemu kruhu bodo določile banske uprave. Predvideva se, da bo za 50 par pri kilogramu dražji kot doslej. — Krušne nakaznice v mestih zaenkrat še niso uvedene, pa čeprav jih je dr. Maček na zborovanju »Gospodarske sloge« v Zagrebu obenem s pšenično-koruznim kruhom napovedal. Kmečko ljudstvo, ki v Sloveniji po večini že od nekdaj pri peki kruha meša pšenično, rženo ta koruzno moko, teh predpisov ne občuti drugače kot tedaj, ko si bo eden ali drugi v mestu želel kupiti' bel kruh, pa ga ne bo dobil. Sedaj bodo vsi skupaj brez razlike stanu ta položaja otepali zmesni črn kruh, katerega je kmečko ljudstvo že itak navajeno. To pa nič ne de, samo da bo tega kruha dovolj in da se ga bomo lahko do sitega najedli — kar v mnogih državah zelo pogrešajo. Cena jedilnega olja se naj zniža Judi pri nas! Ko je prišlo olje iz novega pridelka semenja na trg, mu je bila v drugi polovici oktobra letos določena enotna cena za vso državo na 20.79 din na debelo franko vsaka nakladalna postaja (to je tovarniška cena). Na osnovi tega je bila določena tudi cena v veletrgovini ter v nadrobni trgovini v posameznih mestih države. rgovana Na Hrvatskem pa je bila pretekli teden odrejena znatno manjša cena. Ta cena znaša samo 18.58 din (iva olje v sodih po 200 kg) ta je torej za nad 2 din nižja kot cena za ostalo državo. Ta cena pa velja samo v banovini Hrvatski, dočim velja za olje, ki gre iz hrvatskih tvornic na ostalo področje države, še vedno višja cena, kot je bilo prvotno določeno. Na osnovi nove cene je bila n. pr. v Zagrebu določena cena jedilnega olja na drobno za liter na 21.75 din, kar je znatno manj kot prej. Za primer navajamo, da znaša cena olja v Ljubljani v nadrobni prodaji 25.50 din. Tako je prišlo do velike razlike v cenah. Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu, ki dobavlja olje tudi Sloveniji, bo imela od vzdrževanja sedanje visoke cene velik dobiček, ki ga bo moral plačati slovenski konzument. Zaradi tega je nujno potrebno, da se zniža sedanja cena olja, ki je previsoka, tudi pri nas, ker ne gre, da bi v državi imeli področja, ki morajo plačevati dražje cene kot druga področja. Ce so že merodajni činitelji prišli do spoznanja, da je potrebna enotna cena olja v vsej državi, naj bo ta cena v resnici enotna ta hrvatski zgled kaže, da je mogoče sedanjo ceno olja znatno znižati. Urad za nadzorstvo cen mora takoj prilagoditi ceno olja v ostali državi cenam olja, ki veljajo na Hrvatskem, ker se drugače samo bogate tvornice olja na račun konzu-ma, ki je že itak dovolj prizadet z draginjo drugih življenjsko važnih potrebščin. Domače rfržišče s konopl?o Odkar so se začela izdajati izvozna dovoljenja, izvoz konoplje v Nemčijo teče normalno. Do sedaj se je kupilo okrog 500 vagonov konoplje, a poleg tega so se še izvršile neke manjše kupčije na nemški račun. V zadnjih dveh tednih so pokazali francoski kupci večje zanimanje za našo ku-deljo ter nudili 12 din za 1 kg, toda do zaključnih kupčij ni prišlo. V oktobru se je izvozilo vsega 6448.3 stotov konoplje v vrednosti 16.3 milijone dinarjev. V preteklem tednu je trgovina precej živo iskala blago, toda pridelovalci so bili rezervirani, tako da ni prišlo do večjih kupčij. Cene so ostale v glavnem nespremenjene ta se sučejo takole: Ia kmečka konoplja 17—19 din, ila 16—18 din, Ia vita konoplja 21—23 din, Ila vita konoplja 20 do 22 din; polvita konoplja 19—20.50 din. — Kodelja od kmečke konoplje 9—10 din. Ia kodelja od vite konoplje 11—13 din, Ila 8—9 din. česana konoplja štev. 5 29—30 din, brada česane konoplje štev. 5 23—25 din, česana konoplja štev. 6 30 do 32 din, brada česane konoplje štev. 6 24—26 din; Ia kodelja česane konoplje 15—16 din. Kako ie bilo na sejmu v Zagrebu ? Vsako leto se vrši v Zagrebu na dan sv. Nikolaja tako zvani »godišnji sajam«, ki po dogonu živine in drugega blaga presega vse druge sejme. Tudi letošnji sejem Je bil zadovoljiv, saj je bilo prignane nanj 2897 glav živine ta je le malo zaostal za lanskim, na katerem je bilo 3158 glav živine. Trgovanje je bilo zelo živo. Kmetje so se oskrbovali s potrebnimi stvarmi za dom, posebno z obleko ta obutvijo. Cene so bile čvrste, z ozirom na lanski sejem v porastu. Prvovrstnih bikov ta volov je bilo kot na razstavi. Dober je bil tudi dogon ta povpraševanje po kravah klobasaricah. Za izvoz so kupovali trgovci prvovrstne vole za Reko. Cene so bile čvrste ta nespremenjene, od lanskih precej višje. živa je bila kupčija pri kravah mlekaricah, kjer so kmetje med seboj kupčevali. Biki so bili po 8 do 8.50 din, krave za mesarje po 6.50—7.50 din, klo-basarice 5—5.50 din, telice za mesarje 8—9 din 1 kg žive teže, telice za pleme 2000—4000 din komad. Voli I. vrste so bUi po 9—10 din, II. vrste 8—9 din, bosanski voli 6—7.50 din kg žive teže. živa teleta 11—14 din, zaklana pa po 15.50 do 17.50 din. , Dovoz svinj je bil dober, tako od kmetov iz okolice kakor trgovcev iz Srema ta Banata. Posebno so se iskale debele svinje. Zasebniki kupujejo debele svinje v glavnem od kmetov iz Tu-ropolja, dočim kupujejo mesarji bolj sremske svinje. Slabši od velikih svinj je bil dovoz pras-cev. Debele svinje so bile po 16.50—18 din, sremske debele po 16.50—18 din, neizpitane svinje po 14—16 din, zaklane po 18—21.50 din kg. Prasci do 1 leta so bili po 13—15 dta, mladi prasci za klanje (odojčad) 15—18 dta, mladi prasci za pleme 100—250 dta komad. S konji je bilo trgovanje manj živo; kupovalo se je pa nekaj za izvoz na Reko in Dunaj. Lahki konji so bili po 6—10 tisoč dta, srednji 10—14 tisoč dta par, žrebeta pa po 2000—3000 dta komad. Cena detelje se je dvignila za 10—15 din pri stotu ta je bila po 160—180 dta stat. Otava je bila po 130—150 dta stot in se je dvignila za 10 dta pri stotu. Cena senu se je dvignila za 5—10 dta pri stotu ta je bila po 120- 150 din stot. Slama za nastilj je bila po 80—90 din stot. Drva so bila po 160—180 dta prostornin meter in se je cena radi slabega dovoza v zadnjem času dvignila za 10 dta pri prostorninskem metru. Cena krompirja se je sukala okrog 130—180 din stot, zelje 1—2 dta kg, repa pa po 0.40 din kg. Zelo živo je bilo na kramarskem sejmu ter po gostilnah ta okrog onih, ki so pekli odojčad. Na sejmu je bilo 280 domačih in 191 zunanjih obrtnikov, torej skupno 431 obrtnikov. Gostilničarjev je bilo 32, čevljarjev 65, mizarjev 8, 4 opankarji, 52 krojačev, 54 trgovcev z galanterijo, 9 lončarjev, 6 klobučarjev, 14 pekov, prasce je peklo 95 Hrvatov itd. živahnost je pospeševalo lepo sončno vreme, ki je ljudi razživilo. Drobne gospodarske vesti Vinska razstava in sejem v Ormožu se letos ne bo vršil v decembru, kakor običajno, ampak šele 15. januarja 1941. Prijave vzorcev za razstavo se sprejemajo vsak dan v pisarni Kletarskega društva v Ormožu. Vina letošnje trgatve se sicer nekoliko počasi, vendar nad pričakovanje ugodno razvijajo ter bodo tudi nova vina prav dobra, harmonična ta pitna. Vpričo količinsko zelo slabe trgatve bodo na razpolago še kar dovolj velike količine, ko doslej s temi vini ni bilo skoraj še nobenega prometa radi nekoliko počasnega razvoja. Kletarsko društvo v Ormožu vabi vse zanimance, tako vtaogradnike-razstavljalce kot gostilničarje ta vinske trgovce, da se za razstavo ta sejem prijavljajo. Za razstavljalce so na razpolago posebne prijavnice, ki se na zahtevo pošljejo. Izvoz vina Iz Slovenije. V mesecu novembru smo izvozili iz Slovenije 56.147 litrov naših štajerskih vin. Ves letošnji izvoz je znašal od 1. januarja do 30. novembra 1,498.742 litrov. Od te množine smo Izvozili v Nemčijo 1,453.183 litrov, na Švedsko 120 litrov, v češkomoravski protek-torat 44.559 litrov ta v Holandijo 879 litrov. Izvoz jabolk v Nemčijo. Prizad je z nemškimi pristojnimi oblastmi dosegel sporazum, po katerem se povišajo cene za sveže pakirana ta nepa-kirana namizna jabolka dobre kakovosti na 35 mark za 100 kg franko nemško-jugoslovanska meja. Pri dobavi franko madžarsko-nemška meja je cena za 1.50 marke višja. Izvoz les» v Švico. Da bi se lahko izvažale večje količine lesa v Švico, Je bilo potrebno, da se uvede premiranje našega lesa v Švico. Sedaj je glede tega vprašanja dosežen sporazum med Narodno banko ta ravnateljstvom za zunanjo trgovino, tako da je v najkrajšem času pričakovati, da se bo začel izvoz lesa v Švico, za katerega smo dobili v Švici znatne uvozne kontingente. Izvoz živine iz ¡«tovenskih goric. Pred kratkim so v Mariboru naložili 150 volov iz Slovenskih goric za Nemčije, živali so bile res lepe ter so bile prodane po 8.50 din kg žive teže. Istočasno so poslali preko Maribora spet več vagonov ovac iz južne Srbije v Nemčijo. Zanimiva pa je nakupna cena naše živine in južnosrbskih ovac za izvoz, Dočim so bili v Slovenskih goricah plačani voli kmetovalcem po 8.50 din kg žive teže, so dobili ovčjerejci po izjavi spremljevalcev, ki so spremljali transport do Maribora, 13 din za kg. Poleg navedenih transportov pa je bilo poslano v Nemčijo več vagonov zaklane kuretine in divjačine, in sicer srnjakov in zajcev. Uvoz nafte iz Romunije. Iz Beograda poročajo, da je bil v ponedeljek podpisan v Bukarešti sporazum z Romunijo, ki se v glavnem nanaša na uvoz nafte in izdelkov iz nafte. V zameno za nafto bomo dobavljali Romuniji nekatere kovine. Plačila bodo izvršena v prostih devizah. Sporazum velja od 1. decembra 1940 do 31. marca prihodnjega leta. Nove cene riža v Zagrebu. Norva cena riža je kot znano določena na 12 din kg franko razkladala postaja. Cena v veletrgovini je 12.70 din, dočim je najvišja cena v nadrobni trgovini določena na 15.36 din, odnosno zaokroženo na 15.50 din kilogram. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 8.50—9.75 din, poldebeli 7.50—8 din, plemenski 8—10 din; Ptuj 8.25 din; Celje I. 9 din, II. 8.50 din, ni. 7.50—8 din; Šmarje I. 8.50 din, II. 8 din, in. 7 din; Zagorje 8 50 din; Ljubljana I. 9—9.50 din, II. 8.50—9 din, III. 8—8.50 din kg žive teže. Biki. Maribor 6.50—8 din, Ptuj 7.60 din, Zagorje za pleme 10 diin, za mesarje 8.25 din kg žive teže. Krave. Maribor za klanje 7—8 din, plemenske 7.50-^9 din, klobasarice 4.75—6.50 din, molzne 7—9 din, breje 7—8.50 din; Ptuj 6.50 din; Celje I. vrste 7 din, II. 5—6 din, III. 4—5 din; Smarie I. 8 din, II. 7 din, m. 5.50 din; Ljubljana I. 7.50 do 8 din, II. 6—7 din, m. 5—6 din kg žive teže. Telice. Maribor 7—9 din, Ptuj 5.50—8 din; Celje I. 8.50 din, II. 8 din, HI. 7.50—8 din; Šmarje I. 8 din, II. 7.50 din. m. 6.50 din; Zagorje telice za pleme 9—10 din, za mesarje 7.50—8 dim; Ljubljana I. 9—9.50 din, II. 8.50—9 din, m. 8 do 8.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor 9—12 din; Celje I. 11 din. II. 10 din; Šmarje I. 10 din, II. 9 din; Ljubljana I. 9—10 din, II. 9 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 110—160 din. 7—9 tednov 170—225 din, 3—4 mesece 230—400 din, 5—7 mesecev 410—650 din, 8-—10 mesecev 660— 900 din, 1 leto stare 950—1250 din komad, 1 kg žive teže 11—13.50 dhl, 1 kg mrtve teže 16 do 19 din. Ptuj 11 din kg žive teže, mladi prašički za rejo 6—12 tednov stari 130--220 din komad. Ptšutarji (proiekl). Ptuj 12 din, Celje 13—14 din, Ljubljana 13—14 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 14 din, Celje 15 do 16 din, Ljubljana sremski špeharji 17.75 do 18,50 din kg žive teže, Tržne cone Krompir. Maribor 1.60 din, Celje 2 din, Ljubljana 1.50—2 din !;sr. Fižol. Maribor 4.50—7 din liter; Celje 6—7 din, Ljubljana 6—8 din kg. Proso. Maribor 3—3.50 din, proseno pšeno 7 din liter. Surovo maslo. Maribor 44—48 din Celje 40 -56 din, Ljubljana 36—44 din kg. — čajno maslo v Mariboru 56—60 din. v Ljubljani <6—54 din kg. Jajca. Maribor 1.75 2 din, Celje 1.75—2 din. Ljubljana 1.75—2 din komad. Med. Celje 32 din, Ljubljani, 34 din kg. Perutnina, Kokoš 30—35 din. par piščancev 30—75 din, gos 60- 80 d'n, puran -120 din. raca 28—35 din, domači zajec 15—40 din, Sejmi 23. decembra svinjski: Sredičče — 24. decembra tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Maribor — 27. decembra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Vitanje — 28. decembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. Kupujte samo CROATIA BATERIJE ker so najboljše, najcenejše! zato 10 kg bele moke, 60 kg krušne moke in 17 kg otrobov; b) pri mletju 80% enotne nepresejane moke: -2 kg enotne moke in 17 kg otrobov. Mlini ki meljejo pšenico za račun proizvajalca in ne meljejo za merico, smejo računati za mletev 100 kg nše-nice o0 din. - O teh stvareh je »Slov. gospodar« že pisal. Citajte ga bolj pazljivo! Kupec obremenjenega posestva razprodaja in uničujte, ž. S. V kolikor je kupec posestva, na katerem imate Vi vknjižen preužitek, Vaši otroci pa vknjižene zastavne pravice za denarne terjatve, že odprodal premičnin in pritiklin, posekal les ter škode napravil, ne morete ničesar ukreniti. Ako pa bi kupec to početje nadalieval, zamorete - ako ste v stanu verjetno izkazati, da kupec vse to dela v nameri, obrezuspešiti ali znatno otežiti ostvaritev Vašega In Vaših otrok zahtevka — predlagati pri sodišču izdajo primerne začasne odredbe, s katero se mu navedeno početje onemogoči. — Varuh otrek-upnikov je dolžan v njihovem imenu predlagati začasno odredbo — Novega kupca-;zdražitelja (eventualno denarni za ved) boste morali sami poiskati in se z nlim dogovoriti. azgovon z našimi ü^rticiiiiíi Odvetnik si pridrial del izterjane terjatve kritje svojih stroškov. K. M. Vaš nasprotnik Vam je dolžan povrniti vse tiste stroške, ki, odnosno v kolikor so bili potrebni za primerno ostvarjenje Vaše pravice. Ako se vodi pravda in izvršba, določi višino zadevnih stroškov sodišče. Vaš odvetnik bi smel v takem primeru zahtevajti od Vas plačilo višjih stroškov le, ako so nastali radi kakih posebnih akolnostl ali radi kakih posebnih na logov od Vaše strani. Stroške za nakazilo denarja, običajne poizvedbe, običa jna posvetovanja, običajno dopisovanje je sodišče vsekakor že upoštevalo, odnosno jih mora povrniti nasproaiik ter odvetnik ni upravičen na ta račun Vam kaj odbiti od izterjanega denarja. Ako so bile i- trebne kake posebne, obširne poizvedbe, ako ste večkrat hodili na posvetovanja k odvetniku, vod ii z njim prekomerna posvetovanja, tedaj bi morali zadevne stroške Vi sami trpeti Ako glede višine teh stroškov ne pride med Vami in odvetnikom do sporazuma, lahko predlagate odmero po sodičču. Ako odvetnik izterjuje Vaše terjatve od dolžnikov izvensodno, bi bila njegova dolžnost, da vnaprej izračuna višino stroškov izterjavanja ter zahteva njih plačilo od nasprotnika. — Odvetnik je upravičen začasno zadržati del izterjanega denarja v kritje svojih stroškov, mora pa dati te stroške odmeriti, ako se z Vami ne sporazume. — Na vprašanja odgovarjamo po vrstnem redu — Vam celo pred drugimi z o žirom na Vašo urgenco. Privatno izučenje za organista. — Vašega pisma od septembra nisimo sprejeli in so govorice, katere omenjate, brez podlage. Za organista se lahko izučite kjer koli. Spričevala niso važna, marveč resnično znanje. Ker spričevala najbrž ne boste potrebovali za kako javno oblast, bi Vam utegnilo koristiti tudi spričevalo domačega organista. Glasbena šola Vam seve ne more izstaviti spričevala o zasebnem, odnosno šolanju doma pri organ istu. Nadaljnja pojasnila zaprosite neposredno pri Glasbeni Matici ali železn. glasbenem dru-fttvu »Drava« v Mariboru ali pri škofijski cerkve-no-glasbeni šoli. Ponesrečeni delavec — pravica do plače. P. A. P. — Ako je Vaše službeno razmerje trajalo že pol leta, Vam mora delodajalka izplačati denarne prejemke za dobo štirih tednov, čeprav ste za delo nesposobni. Preko štirih tednov Vam delodajalka ni dolžna plačevati prejšnje mezde, ako je Vaša delaspoeobnosl manjša nego je bila pred za dobljeno poškodbo. Oče noče izplačati hčerkinega denarja. T. K. Ako je hčerka z lastnim delom zaslužila denar ter ga iz Nemčije pošiljate očetu, ne da bi ae bilo morda dogovorilo, da ga očetu podari, ga ji mora oče na zahtevo izplačati, zlasti še, ako je hčerka ob pošiljatvi denarja očetu naročila, naj ji da napraviti pohištvo, pa oče naročila ni izpolnil. V kolikor je oče obljubil hčerki 1200 komadov strešnih opek, ker mu je prvo leto poslala svoj zaslužek, ji mora najmanj izročiti te opeke ali pa plačati primerno odškodnino. Ni ntka.ke pravne ovire, da hči ne bi mogla svojo zahtevo napram očetu uveljaviti — ako treba — tudi tožbenim potom. Pravica nezakonskega otroka do podpore ob vpoklicu očeta. L. M. Uredba določa, da imajo ob vpoklicu hranilca na vojaško dolžnost pravico do podpore člani družine po sledečem redu: a) zakonita žena, b) potomci, c) oče in mati. V Vašem primeru bi moral podporo prav za prav dobiti nezakonski otrok, ne pa otrokova nezakonska mati. Ako pa je že odbor priznal podporo nezakonski materi, bi moral priznati nezakonskemu otroku vsaj dodatek, ki znaša tri dinarje dnevno. Pri tožbo lahko napravite na predsednika okrožnega sodišča, ako bi odbor prošnji za podelitev dodatka za otroka ne ugodil. Uporaba skupnega mejnega prostora. M A. S. d. Ako je mejni prostor skupen, niste upravičeni ga izključno edino Vi hasnovati, odnosno izorati. Pravilno bi bilo, da ga skupno hasnujete vsi mejaši. Ako pa ste Vi ta prostor v zadnjih 30 letih brez sile, brez prošnje in javno vsako drugo leto pokosili, ste si zadevno pravico priposestvovali in jo zamorete, eventualno sodno, uveljaviti zoper tiste, ki bi Vam to branili. Svetujemo vam vsem. da se mirno sporazumete. Višina nagrade mlinarju (mlinska uredba). A. P. B. Mlini, ki meljejo za merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu za 100 kg pšenice: a) pri mletju po tipih, predpisanih v členu 5, prvem odstavku uredbe o preskrbi prebivalstva s kruhom, Gosposfarslca posvetovali» rca J. S. Ilj. Križ. Govedo izkoristi zrnje najbolj« v surovem stanju v obliki debslega šrota Pri hranjenju velja pravilo, da se zrnje tem bolje izkoristi v čim manjših, pa zato pogostejših obrokih se daje dnevno. Jako piesnivo zrnje je dobro pomešati s 4—5% prahom od oglja, čez 14 dni se pa prah odstrani. Piesnivo zrnje se popravi tudi v krušni peči ter s kuhanjem ali parjenjem v brzoparilnikih (alfa). Med kupe plesnivega zrnja je dobro dati kose negašenega aona. — Ječmenovega šrota damo mlečnim kravam na 1000 kg .Jive teža 1- 2 ksr dnevno, pitani živini pa v začetku prav isto količino, proti koncu pitanja pa 4 o kg na 1000 kg žive teže. Pšenični šrot je skeraj istih lastnosti kot ječmenov. Rženi šrot je kot i m a najprimernejši za delovno govedo, ker Trstva-ia srrftH in imate mišice in povečava moč. Večje količine rženega šrota se težko prebavi ia-jo, zato se ne priporočajo za mlado živino, breje in molzne krave. Delovnim volom se ga da 2 do 3 kg na 1000 kg žive teže dnevno. Pri mlekari-cah je dobro rženi šrot mešati z oljnatimi pogačami. Dobro deluje na kakovost mleka. Oves je izvrstna krma za mlečno govedo, bike in mlado živino. Mladi živini se ga da okrog 1 kg na dan, bikom pa do 5 kg na 1000 kg žive teže. Koruzen šrot je dober za pitano in delovno govedo, kateri se ga da 4—5 kg na 1000 kg žive teže. Na mlečnost pa ne vpliva dobro in tudi za mlado živino ni. Ajdov šrot je dobra pitalna krma, posebno je pa. dobra ajdova moka za pitanje te'»t. Na mlečnost ne vpliva dobro, šrot graha in fižola je pa najpopolnejša krma za mlečnost, šrot je najbolje pokladati z drobno zrezanim, malo navlaženim smem al' rezanico. ker ga tako žival naibolje prebavi. Proso p« kuhajte in krmite svinjam. lia znané'a Maribor. V nedeljo, 22. decembra, bo vprizoril »Ljudski oder« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 krasno dramo »Zadoščena krivda«. Ker je ta dan »zlata nedelja« in bodo trgovine odprte, bo vp-i-zoritev šele ob osmih zvečer. Vabljeni! Maribor. V nedeljo pred Božičem, 22. decembra, bodo trgovine v mestu Mariboru odprte v^s dan. — V torek, 24. decembra (na sveti večer), pa bodo poslovale mariborske trgovine samo do petih popoldne, delikatesne pa do sedmih zveč*. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Zveza dekliških krožkov opozarja krožke, naj pohite z razpečavanjem »Koledarčka slovenskega dekleta« in naj denar čimprej nakažejo. Ako bi kateremu krožku morebiti kaj koledarčkov ostalo, naj jih vrne do 22. decembra. Poznejših vrnitev i.a moremo sprejeti. — ZDK, Maribor. Petroleja lahko zmanjka. Kmetijska zbornica opozarja, da najbrž ne bo dovolj petroleja za razsvetljavo na razpolago. Zato priporoča vsem onim, ki so bili doslej navezani na petroJejsko luč, da al nabavijo acetilenake svetilke in karbid. Acetl-lenska razsvetljava ni nič dražja od petrolejske, a luč je svetlejša. Bele vode. Praznik Brezmadežne smo tudi pri nas prav lepo proslavili, članice Dekliškega krožka so pripravile igro »2ena s srcem«. Igrale so jo sel o lepo. Po igri nas je obiskal Miklavž. Imel je zvrhan koš daril, katere je razdelil otrokom ter članom FO in članicam D K. — Za sveti večer nam Prosvetno društvo pripravlja lepo božično igro »Trije kralji«. Začetek bo ob pol desetih. Pridite pravočasno! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Strašno nas je v soboto ob devetih dopoldne pretresla novica: naü voditelj dr. Korošec je mrtev! Nihče ni verjel, dokler niso takoj za tem s hiš in javnih poslopij zavihrale čme zastave. »Naš najboljši je umrl«, »ne bo več tako dobro za nas«, »Bog nam obvaruj zdaj našo državo« — tako so v solzah govorili ljudje. Koj v nedeljo so se po večernicah vsa društva zbrala k skupni žalni seji, se poklonila velikemu pokojniku in prisegla zvestobo njegovim idealom tudi preko groba. Odposlana je bila sožalina brzojavka na banovino; posebej jo je poslala še apačka gasilska četa, ki ji je dr. Koro-Sec ob zadnji blagoslovitvi brizgalne botroval ter poklonil 3000 din. Pogreba v torek se bo udeležilo zastopstvo občinske uprave in društev. — Prihodnji četrtek bo ob pol sedmih zvečer II. mesečni farni prosvetni večer. Predaval bo spet g. D, Petančič. Šolarjem vstop ni dovoljen. — V nedeljo bomo vrnili obisk Ptujakogorcem, ki bodo igrali pretresljivo »Po trnju do cvetja«. Slov. Bistrica. Slomšekov dom uprizori na Štefanovo po večernicah in naslednjo nedeljo, dne 29. decembra, ob Istem času velezanimivo igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Igra Je vzeta po pove-atl istega imena, ki je svojčas izhajala v »Slov. gospodarju«. MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane 1 din. (Preklici, Poslano. Izjave pa 2 din za besedo.) Davek ce zaračunava posebej: do velikosti 20 cm* 1 din, do velikosti 50 cm8 din 2*50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati ttpr&ra lista prijave, doplača še 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče •dgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priloSiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE Majar z 2—3 delavci se sprejme: Košakl 39. 1772 Ofsr, ki razume vinogradniško delo, se sprejme. Naslov v upravi lista. 1773 Razpis- službe. Občina Hoče bo nastavila 1. marca 1941 kot tajnika kompetenta, ki bi obenem prevzel službo organista in cerkovnika pri nadžup-nljski cerkvi v Hočah. Prošnje se naj vložijo do 15. januarja 1941 pri občini. 1783 Zdravo, resno, pošteno, starejšo deklo, delaskrbno, išče župnišče Muta. 1816 Pridna, poštena služkinja, ki opravlja vse kmečko delo in zna molzti, plačilo poravnave, se sprejme do novega leta. Maribor-Nova vas, Sp. Rad-vanjska cesta 15. 1814 Majarja, poštenega in zanesljivega, z dvema ali več delovnimi močmi, sprejme večje posestvo blizu Maribora. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Poštenost 1731«. Viničar s petimi delovnimi močmi, z večletnimi spričevali se sprejme s 1. februarjem. Aleksandrova 21/1, Maribor. 1740 POSESTVA: Majar s petimi delovnimi močmi se vzame 1. januarja. Vprašati v Mariboru, Vetrinjska 3, Josip Itirbiš. 1743 Dva hlnpca, stara nad 30 let, sprejme ©skrbništvo VHtuž, Selnica ob Dravi. 1812 Viniéai'ja z daljšim spričevalom in 4—5 delovnimi moč?ni sprejmem. Vinograd A. žlahtič, Fram. 1759 Prodam posestvo treh oralov. Gačnik 24, Jare-nina. 1722 Žepni kole Jar za 1941 KOLEDAR »SLOV. GOSPODARJA« JE IZŠEL! Vsa leta sem je priznano najboljši žepni koledar, vezan v celo platno, z bogato vsebino! Koledar stane za naročnike »Slov. gospodarja« 10 din, za nenaročnike pa 20 din. S tem smo dali tudi našim naročnikom posebno ugodno priliko za nakup žepnega koledarja, ki vas bo spremljal vse leto in vam bo služil tudi kot beležnica in denarnica. Naročite si koledar čimprej, ker imamo le določeno število tiskanih in vsakemu je bilo lani žal, ki ga ni pravočasno naročil in ga zato ni dobil. Naročila sprejema TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR — PTUJ — TRBOVLJE Majhno posestvo se odda v najem blizu Šmarja. Ugodni pogoji. Vprašati: Pijovec št 11, pošta Šmarje pri Jelšah. 1815 Kmečki mlin vzamem v najem, tudi s posestvom. Ponudbe na: Leopold Podgoršek, Slov. Bistrica, poštno ležeče. 1718 RAZNO: BOŽIČNE SVEČKE — vsako množino — tudi za trgovce — dobite v Cirilovi — Maribor, Ptuj, Trbovlje. Šivalne stroje za hišno uporabo ter vsako obrt popravljam, stare zamenjam, rabljene kupim. Novi in rabljeni stroji, nadomestni deli vedno na zalogi. Strokovna mehanična delavnica Josip KovAf, Maribor, Mlinska 10._1782 Kupujem bukove hlode po dnevni ceni. Plačam takoj. »Obnova«, Maribor, Jurčičeva 6. 1779 Ovčjo volno kupujem in plačam po najvšiji dnevni ceni. Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 1780 Došlo sončno in bučno olje ter. se stalno zamenjujejo bučnice, sončnice in rips. Nakup jajc, masla, pu-tra ln svinjskih kož v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer ln štrlgova. 1749 Preizkušeni redilni prašek za svinje Vsakovrstne ODPADKE PAPIRJA IN CUNJ kupule ln plačuje po najvlš'ih dnevnih cenah D. ŽELEZNIH trgovina vseh vrst surovli MARIBOR— POBREZJC Cankarjeva ulica le Nakupovalni» Kopališka ul. . Telefon 27-43 Inserlrajte? zanesljivo hitro zredi Vaše svinje. Za eno svinjo zadostuje že en zavitek za 8 din. S povzetno poštnino vred stane 1 zavitek 19 din, 2 zavitka 27 din, 3 zavitki 35 din, 4 zavitki 43 din. — Pravi REDIN se dobi samo v zavitkih z gornjo sliko in ga razpošilja Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, SlovensKi trg 11 ln vse podeželske trgovine Rabljene SODE ZA MOŠT IN VINO kupuje in vzame tudi za eno leto proti primerni odškodnini v najem AND. SUPPANZ, MARIBOR, Aškerčeva ul. 3. 1787 Telefon 21-10 KUPUJEM veverice, kune, zajce, srnine in ovčje kože. IZDELUJEM in sprejemam v delo vse vrste kožuhovine. KOHNSTEIN, Maribor-Pobrežje 1813 Nasipna ulica 3L IRAVA" JE PRAVA zavarovalnica malega Človeka MARIBOR Sodna ul. 1 v lastni palači Vašim dragim za Božič življenjsko polico „Drave4 Zahtevajte prospekt in obisk zastopnikovi h!*«*! revmatizma, pro t In a Une- ? bili * Natezanje in bodenje po udib in sklepih, zatečem udje, Bključenje rok in nog, natezanje, trganje in bodenje do raznih de ih telesa, seveda tudi slabost oči, so pogosto posledice evmatizma in prot'na, ki se morajo odstraniti. giCer bolečine še boljniapredujejo. - Nudim Vam zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljauje in izločevanje pospešujoče domače pitno zdravljenje. ki se na umeten način popolnoma priroduo sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, * ki ga je dobrothiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. — Poštna nabiralnica: PflNNOHIfl BPOTHEKE. Budapest 7Z, Postfach 83, flb*. H. 288 Nenadoma ¡e danes ob 7. uri bil poklican k Bogu častni član Lavantinskega stolnega kapitlja gospod dr. Korošec Anton minister prosvete, predsednik senata itd. itd. Slovesna sv. maša zadušnica za prezaslužnega pokojnika bo na dan pogreba, v torek, dne 17. t. m. ob 10. uri. Rajnega priporočamo v pobožno molitev. R. i. p.! V Mariboru, dne 14. decembra 1940 Lavantinski kn.-šk. stolni kapitelj Rudarji, delavci! Pri napornem delu Vam je v odmoru potrebno toplo okrepčilo. V to svrho se priporoča požirek krepllnega »EMONA« cvetličnega čaja, ki Vam ne razburi živcev, temveč vpliva blagodejno na Vaš organizem. Tudi v gostilnah zahtevajte za Vaš denar nekaj dobrega, pri tem pa koristnega. »EMONA« cvetlični čaj je hranilen, nadvse okusen in aromatičen. Z dodatkom limone, ruma, žganja ali mleka Vam da odlično pijačo. Toda samo pravi »EMONA« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. 1639 RAZNO: Izgubila sta se v nedeljo, 8. decembra, na lovu v Rošpohu (Kamnica) dva lovska psa braka, psi-ca rjava, kratkodlaka, sliši na ime »Nera«, psiček mladič rjav, kosmat, s črnim gobcem, sliši na ime »Astor«. Lepo nagrado dobi oni, ki ju pripelje nazaj ali izda sled. Ivan Grosek, Mari-bor, Turnerjeva uiica 41._1784 Proda se lepa, bela psička, pasma špicl Obrat 4. Sv. Benedikt, Slov, gorice._1778 Veverice, dihurje, lisice, kune, zajce in vse ostale vrste kože divjačin kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in barvanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova 13. 1777 Sladko seno in otavo 100 q (metercentov) ima na prodaj po dnevni ceni Julijana Kampuš, posest-nica, Veliki Lipoglav 42, četrt ure od postaje Loče pri Poljčanah. Interesenti, sezite po njem! ___1781 Počne iz čiste ovčje volne dobite vedno v vsaki meri. Kupujem tudi kože domače kakor tudi od divjačine. Popravila klobukov sprejemam od 10 din naprej. Se priporoča Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5._1705 Licenciranl bik, marijadvorske pasme, 21 mesecev star, se proda ali zamenja za konja. Naslov v upravi.__177* Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, z n. j., zaradi zaključnih računov v času od 20. decembra 1940 do 14. januarja 1941 ne bo uradovala. Prvi uradni dan v letu 1941. bo 14. januar. Cenjeno občinstvo naj blagovoli to naznanilo upoštevati! 1775 Sredi dela za jugoslovansko državo in slovenski narod je omahnil narodni voditelj dr. Anion Korošec predsednik senata, minister y> ros vete in častni občan mariborski Mesto Maribor, kjer je začela njegova politična pot, ga bo ohranilo v hvaležnem spominu. Mesfaa občina mariborska. i; ■ • t Tiskarna sv. Cirila v Mariboru sporoča v globoki žalosti, da je umrl gospod dr. Anton Korošec voditelj slovenskega naroda ki je desetletja bil član naše uprave in, uredništva naših listov. Vse njegovo življenje je bilo do zadnjega diha — žrtev za naš narod. Njegov duh živi! Naj nas vodi, da vsi nadaljujemo njegovo delo! Dobri Bog mu bogato poplačaj njegovo nesebično žrtvovano življenje! Maribor 14. decembra 1940. Tiskarna sv. Cirila. - - ■ ;''W .-S , ■ v i - i r-'-i.» * >;<: j -v- v ' Spodn jesta jerska ljudska posojilnica v Mariboru javlja prežalostno vest, da je odšel k Vsemogočnemu po svoje bogato plačilo voditelj slovenskega naroda dr. ANTON KOROŠEC ustanovitelj in vsa leta član uprave našega zavoda Slava njegovemu spominu — njegova dela ne bodo umrla! Uprava MALA OZNANILA RAZNO: Za Božič kekse, esence za likerje in vse potrebščine kupujte vedno v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja. 1750 Kupujem hrastove doge po najvišji ceni. Sodar-stvo Sulcer, Vojašniška 7. 1755 Priporoča se Kupčičeva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1384 Nove šivalne stroje različnih znamk z okroglim čolničkom, s 25 ietno garancijo, prodaja od 2450 din naprej po najugodnejših mesečnih obrokih Draksler, Maribor, Vetrinjska 11. Prevzema tudi popravila šivalnih strojev in koles. 1546 Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre ta zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor Gosposka 11. 1269 Se vedno kupite dobro, po ugodnih cenah; nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje, žemper-je (lastni izdelki), kombineže, modrčke, srajce, oblekce, predpasnike, platno, odeje, koče, blago, perilo, konfekcijo, rute, šivalne potrebščine, galanterijo, milo, drobnino. Andrej Oset »Mara«, Koroška cesta 26 (poleg tržnice, Vodnikov trg). 1098 Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike »Alfa« obenem z žgalno pripravo v najboljši izdelavi pri Anton Mlekuš, kotlarstvo, Maribor, Sodna ulica 2. 1631 Cepljene trte nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik! " 1701 Vodne turbine, venecijanke, mline, transmisije, dvigala itd. izdeluje najceneje: Strojno podjetje inž. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 1562 Cunje, krojaške odpadke siai papn ovčjo vo,-no. dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor. Dravska ulica 15. i I JESEN — ZIMA — HALO! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: Paket serija »M« 10—13 m kretona in druka za predpasnike in obleke 160 din. — Original Kosmos »D« 12—15 m la flanelov za spodnje perilo in barhent za ženske obleke 230 dinarjev. — Paket serija »T« 4 m prima volnenega blaga za žensko obleko, dokler traja zaloga. za staro ceno, in sicer: T-l 130 din, T-2 160 din. T-3 180 din, T-4 200 din; pri naročilu prosim navedbo cene in barve. — Paket serija »Zs 3- 3.20 m štofa za moško obleko ali plašč, ženski kostum ali plašč, in sicer: Z-l 160 din Z-2 200 din. Z-3 250 din, Z-4 300^ din, Z-5 360 dinarjev. Neodgovarjajoče zamenjam. Pri naročilu dveh ali več paketov primeren popust. Izrabite ugodno priliko in naročite takoj! Razpo-šiljalnica KOSMOS, Maribor, Razlagova 24 II Okraj Prevalje! Mežiška dolina! Hranilne vloge sprejema od vsakogar in jih obrestuje najbolje ter podeljuje tudi manjša kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. Popolnoma varna naložba. Nove vloge vsak dan lahko dvignete! 1694 P'SLICE * Katoliška družina ne more obhajati Božiča brez jaslic. Prav vsaka naj jih ima! Imamo jih na zalogi toliko vrst, da smemo reči: največjo izbiro, ki je mogoča. Jaslice iz prešanega papirja, gotove ki jih je možno kar postaviti, jaslice za izrezavanje na močnem kartonu, umetniške jaslice, jugoslovanske jaslice, jaslice s skupinami kipcev: Dobite lahko tudi posamezne kipce. BOZICIO DREVESCE * Svečke po najnižji dnevni ceni, čudežne svečke, gir-lande, stekleni okraski, zvezde, lamete, zlati l^sje, zlate pene, vilinski lasje, papir za pozlačevanje orehov, svečniki, raznobarvni papir za zavijanje bonbonov in različnih božičnih daril. BOŽIČNI DAROV? * Največja izbira nalivnih peres, finih svinčnikov, okusne mape z natisom imen onih, ki jim je namenjen pisemski papir, pisalne garniture, spominske knjige, knjiga »Naši gostje«, albumi za razglednice ali fotografije, slike, kipi, koledarji vseh vrst, molitveniki in razne povestne knjige. BOŽlClO VOŠČILO * Razglednice, vizitke s fotografskimi posnetki, izredno fina pisma s fotografskimi posnetki. MALO IZDATKOV * je vaše načelo, naše pa je: nizke cene, in to se sklada, zato že zdaj obiščite naše prodajalne in se oskrbite z božičnimi potrebščinami! Maše voščilo! Dovolite, da vam voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, v katerem se vam priporočamo za naklonjenost! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU, KOROŠKA C. 5, ALEKSANDROVA C. 6, KRALJA PETRA 6 V PTUJU, SL0VE1SKI TRG 7 II V TRBOVLJAH, LOKE 253 VSAK preudaren slovenski gospodar zavaruje sebe svoice in svoje imetie le pri VZAJIfINI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice GLAVNO ZASTOPSTVO: N ARI BOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V V SA KI FARI! LJUDSKA flOSON I CILJU ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM obrestuje hranilne vloge bre& odpovedi po 4°l0, na trimesečno odpoved pa po 5°— Vse vloge izplačuje točno po dogovoru Naložite denar v zlato NALIVNO PERO iz Cirilove v Mariboru, Ptuju ali Trbovljah C K V #> J I moške od . din 300'— naprej Gojzerce: ženske od . din 245'— naprej otroške od din 175'— naprej Delavski; moški od . din 210— naprej Moške: O MB L K Mi H modne od . din 280'— naprej športne od din 320'— naprej ter razno drugo blago, kakor: zimske površnike z ovratnikom iz krzna, hubertus-plašče, lovske obleke, suknene čevlje, otroške teks in zbite čevlje, moške in otroške klobuke ter čepice, zimsko perilo in drugo vsakovrstno perilo, pletenine, hlače, dežniki, nogavice itd. kupite najceneje pri tvrdki ANTON TKALEC MARIBOR, GLAVNI TRG 4 Ročna izdelava © Velika izbira REDILO ZA SVINJE, tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti bolez- ___- - -. ,. nim. 1 paket 8 din, 1 kg ^¿sisiV* £ ^«¿»¿i 25 din, po pošti s povzetjem 15, oz. 35 din. Dobi se v lekarni pri »Zamorcu«, Maribor, Gosposka ul. 12. Pletene lonce damske, moške, otroške še po stari ceni iz lastne pletarne, nogavice, kapce, rokavice, spodnje perilo pri »LUNA«, Maribor samo Glavni trg 24, (avtobusni kolodvor) 1461 KUPUJE: PRODAJA: hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah 1430 BANČNO KOM. ZAVOD, MARIBOR Zanimivo povest iz vzhodne Štajerske in druge lepe povesti, novele, črtice, pravljice, pesmi, kulturne razprave, zdravstvene nasvete, razprave iz gospodarstva in gospodinjstva, kuharske recepte, šale, uganke in mnogo drugega prinaša »MLADIKA«, ki je družinski list s podobami in izhaja že 21 let vsakega prvega v mescu. Krasne slike naših in tujih umetnikov ter raznovrstni fotografski posnetki lepo poživljajo bdgato vsebino lista. Poleg tega ima »MLADIKA« modno in krojno polo, ki je našim gospodinjam v veliko pomoč pri izdelavi najrazličnejših ročnih del, oblek in perila. Na hrbtu priloge pa so dragoceni nasveti za dom in družino. Knjižne nagrade daje Mladika reševalcem ugank vsak mesec. Razen tega dobijo naročniki, ki redno plačujejo naročnino, lepo knjižno nagrado. Natančnejše podatke o nagradah dobite v Mladiki. Mladika stane na leto samo 84 din (s krojno prilogo 100 din). To vsoto plačujete lahko tudi v pol- ali četrtletnih obrokih. Brezplačno in neobvezno Vam bomo poslali na ogled prvo številko za leto 1941. Sporočite nam po dopisnici svoj naslov. Uprava »Mladike« v Celju Denar naložite najbolje in najvarneje pri ofpodnješlajerski ljudski posojilnici o Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo i Gosposka ulica 23 Uliea lO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'- Ttakar: Tiskarna «v. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru - Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hraatelj v Mariboru Življenjsko delo dr. Antona Korošca \ borbi za narodne in politične pravice Slovencev Delovanje g. dr. Antona Korošca je v tesni zvezi z življenjskim tekom slovenskega naroda v zadnjih petih desetletjih. Dr. Anton Korošec je posegal s svojim bistrim razumom in krepko voljo v vse panoge narodnega življenja, da bi jih usmerjal k pravi dobrobiti slovenskega ljudstva. Odločilno je bilo njegovo vplivanje na razvoj političnega življenja med našim narodom v prejšnji državi in zlasti pa v naši nacionalni jugoslovanski državi. Pripravljanje porfa Dr. Anton Korošec je začel svoje veliko delo za narodne in politične pravice Slovencev z odločno borbo proti nemškutar-stvu, ki je bilo močno zasidrano po spodnještajerskih mestih in trgih ter celo po nekaterih vaseh, in proti gnilemu slogaštvu, ki je oviralo razvoj življenjskih sil slovenskega naroda. Dr. Anton Korošec je nastopal z rastočo odkritostjo in odločnostjo na političnih shodih; zlasti na ustanovnem zboru katoliškega političnega društva v Slov. Bistrici 9. junija 1901 je ostro obsodil tedanjo slovensko politiko na Štajerskem ter zahteval ustanovitev odločno katoliške slov. kmečke stranke. Že v 8. desetletju preteklega stoletja začeta ločitev duhov se je nadaljevala in utrjevala. Po smrti župnika in dekana Žičkar-ja je bil jeseni 1905 postavljen za skupnega kandidata. Koroščevi kandidaturi so nasprotovali le nekateri naprednjaki s svojim kandidatom Rebekom. V hudem volilnem boju, katerega so netili nem-škutarji s svojim lastnim kandidatom Wratschkom, je dr. Anton Korošec zmagal. Dne 29. maja 1906 je bil izvoljen prvič za poslanca tako zvane pete kurije v avstrijski državni zbor, kateremu je pripadal do zloma. Predsednik Slov. kluba v štajerskem dežel, zboru Na štajerskem je prišlo do popolnega razcepa med Slovenci, ko so ustanovili naprednjaki v Celju Narodno stranko za Štajersko. Kot odgovor na ta korak se je ustanovila slovenska krščanska stranka pod imenom Slovenska kmečka zveza za Štajersko. Kmečka zveza se je tako širila in utrjevala med zavednim kmečkim narodom, da je maja 1909 zmagovito nastopila pri volitvah v štajerski deželni zbor. Pri teh volitvah je bil tudi dr. Anton Korošec izvoljen za deželnega poslanca in je postal predsednik Slovenskega kluba v deželnem zboru. V deželnem zboru je zahteval dr. Anton Korošec decembra 1909 odcepitev slovenskega ozemlja od Gradca in združitev slovenskega dela štajerske in Koroške v eno upravno celoto z ostalimi slovenskimi pokrajinami. Radi krivičnega postopanja nemške večine je začel Slovenski klub v Gradcu z obstrukcijo, ki je onemogočila za vselej delo deželnega zbora. Dr. Anion Korošec v državnem zboru V državnem zboru na Dunaju je bil g. dr, Anton Korošec podpredsednik Slovenskega kluba in kasneje Hrvatsko-slovenske zajednice. Tudi v državnem zboru je nastopal neustrašeno za pravice tlačenih Slovencev. Poslužil se je večkrat proti nemški večini v parlamentu za tedanje čase najbolj uspešnega orožja — obstrukcije. — Ko je odložil dr. šusteršič 4. marca 1914 predsedstvo Hrvatsko-slovenskega kluba, je bil izvoljen dr. Anton Korošec za predsednika. Dr. Koroščeva rojstna hiša v Biserjanah, župnija Sv. Jurij ob Sčavnici Jt ^cf j : -«j BgaBfek. % . v Dr. Koroščev oče Parlamentarno delo je med svetovno vojno počivalo do'29. maja 1917. Pri zopetni otvoritvi parlamenta so se strnili vsi jugoslovanski poslanci v Jugoslovanski klub, ki je izvolil dr. Antona Korošca za predsednika. Pod vodstvom dr. Antona Korošca je sestavil Jugoslovanski klub tako zvano deklaracijo, katero je prečital dr. Anton Korošec kot predsednik na otvoritveni seji parlamenta 30. maja 1917. Majska deklaracija je postala izhodišče mogočnega narodnega gibanja, ki se je izražalo v ogromno-številnih podpisih deklaracije ter se razvilo v veličastno jugoslovansko manifestacijo zlasti na številnih ljudskih taborih. Dr. Anton Korošec je nastopal na tabornih manifestacijah po vsej Sloveniji, ki je zagorela enodušno za njegovo zamisel in zahtevo po združitvi Jugoslovanov v skupno državo. Na teh taborih nekoliko pred zlomom je bil dr. Anton Korošec v slovenski domovini na višku politične slave in je postal voditelj vseh Slovencev, ki so se pripravljali z največjim navdušenjem za vstop v novo — narodno državo. Predsednik iarod. sveta Ob priliki odkritja spominske plošče rajnemu dr. Jan. Ev. Kreku v Št. Janžu na Dolenjskem je bil osnovan dne 16. avgusta 1918 v Ljubljani Narodni svet, čigar predsednik je postal dr. Anton Korošec. Dne 2. oktobra 1918 je dr. Korošec v državnem zboru prečital izjavo o pravici samoodločbe. Ko so zaprosile v začetku oktobra 1918 Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija za mir, se je ustanovilo v Zagrebu dne 5. in 6. oktobra Narodno veče Slovencev, Hrvatov in Srbov. Za predsednika je bil dne 17. oktobra izvoljen dr. Anton Korošec. V Ženevi in Parizu Ko je bila Avstro-Ogrska tik pred zlomom, se je odpravil dr. Anton Korošec s spremstvom v Ženevo, kjer je stopil v stik s srbskimi vodilnimi politiki in predvsem s Pašičem. Pašič je priznal v imenu srbske vlade 8. novembra 1918 Narodno veče za zakonito vlado Jugoslovanov bivše avstro-ogrske monarhije. Nato je bila sestavljena v Ženevi že skupna vlada 12 ministrov, ki je objavila svoje prve sklepe v posebnem proglasu, ki je znan pod imenom »ženevska deklaracija«. Iz Ženeve se je podal dr. A. Korošec v Pariz. Stopil je v stik s francosko vlado in z ostalimi zavezniki, da bi dosegel priznanje nove jugoslovanske države in ugodne državne meje. Na sklep Narodnega veča v Zagrebu so njegovi predstavniki odpotovali v Beograd, kjer je bila 1. decembra 1918 proglašena Kraljevina SHS. Dr. Korošec v dijaških letih Pregled dr. Koroščevega ministrovanja v Jugoslaviji Prva vlada nove države je bila sestavljena 20. decembra pod predsedstvom Stojana Protiča in je zavzemal dr. Anton Korošec v njej častno mesto podpredsednika. Dne 2. aprila 1919 je prevzel ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. — V novi Protičevi vladi je bil imenovan za prometnega ministra dne 19. februarja 1920. V ustavotvorni skupščini je predložil dr. Anton Korošec avtono-mističen načrt ustave. Takratna skupščinska večina je ta načrt odklonila, dr. Anton Korošec pa je njegovim glavnim načelom ostal zvest do svoje smrti. V letu 1924. vidimo dr. Antona Korošca kot podpredsednika Davi-dovičeve vlade, ministra za prosveto in namestnika ministra za vere. V Vukičevičevi koalicijski vladi 23. februarja 1928 je postal dr. Anton Korošec notranji minister, dne 27. julija 1928 pa kot prvi prečan ministrski predsednik. Kralj Aleksander je s kraljevim proglasom razveljavil 6. januarja 1929 vidovdansko ustavo in razpustil narodno skupščino. V novi vladi generala Petra Zivkoviča je bil dr. Anton Korošec prometni minister do 5. avgusta, nato je prevzel ministrstvo za šume in rude, a je odstopil 30. septembra 1930. Za vlade ministrskega predsednika dr. Srskiča je moral dr. Anton Svojo politično karijero (pot navzgor) je začel dr. Anton Korošec kot urednik »Slovenskega gospodarja«, ki ga je prevzel 1. maja 1898 s 1700 naročniki in ga dvignil v par letih na 4000. Kot urednik je bil obsojen zaradi hujskanja zagrizenih nemških nacionalcev na šest tednov zapora, od cesarja pa pomiloščen na sto goldinarjev globe. Zoper nemškutarskega ptujskega »Štajerca« so ustanovili naši rodoljubi v Mariboru »Naš dom«, katerega je urejeval dr. Anton Korošec. Nekaj časa je vodil tudi uredništvo nemškega, slovenski koristi branečega lista »Siidsteirische Post«. Dr. Anton Korošec je bil tudi vrhovni urednik trikrat na teden v Tiskarni sv. Cirila izhajajočega lista »Straža«. Kot časnikar se je dr. Korošec vedno odlikoval z bistrostjo pogleda, preprostostjo sloga in z veliko stvarnostjo v razpravi. Zadružni delavec Dr. Anton Korošec na svojem domu v družbi svoje sestre, svaka, nečakov ter prijateljev Korošec v internacijo in je živel precej časa na otoku Hvaru. Ob smrti kralja Aleksandra se je vrnil, da se kot zvest Jugoslovan udeleži pogreba pokojnega kralja. Na kres, 24. junija 1935, je bila sestavljena vlada dr. Milana Stojadinoviča, v kateri je bil dr. Anton Korošec notranji minister. Decembra 1938 so bile volitve v narodno skupščino, ki so izpadle v Sloveniji s popolno zmago dr. Antona Korošca. Kmalu po volitvah je dr. Anton Korošec odstopil kot minister. Sledila je vlada Dragiše Cvetkoviča, ki je sklenila sporazum s Hrvati 28. avgusta 1939. Dr. Anton Korošec je postal predsednik senata in 29. junija letos pa minister prosvete. V tem ministrstvu je deloval do svoje smrti. Prosvetni organizator in časnikar Znani voditelj ilirizma Hrvat dr. Ljudevit Gaj je rekel: »Narod brez narodnosti je telo brez kosti.« Narodna zavest je glavna opora narodnega bitja. Zato se je dr. Anton Korošec od nekdaj trudil po zgledu velikega škofa Slomšeka, širiti in utrjevati med ljudstvom narodno zavest. Temu velikemu smotru služijo najbolj prosvetne organizacije. Dr. A. Korošec je bil vedno prepričan, da ni prave politične udarnosti med narodom brez ljudske prosvete. Škof Slomšek je svoj čas naslovil na Slovence te bodrilne besede: »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim rodom prodani!« Bistrenje glav, izobraževanje ljudstva, okrepljanje njegove volje: to so najboljša sredstva, da narod v težkih življenjskih borbah ohrani sebe in svojo zemljo. Zato je dr. A. Korošec vzporedno s politično organizacijo vršil prosvetno delo med narodom. Slovenska krščansko-socialna zveza Vse krščansko prosvetno delo med Slovenci je bilo od začetka sedanjega stoletja osredotočeno v Slovenski krščan-sko-socialni zvezi, v kateri je predsedoval dr. Jan. Ev. Krek. Da bi se na Štajerskem organizacijsko delo razširilo in hkrati poenostavilo, je bil na željo dr. Jan. Ev. Kreka ustanovljen poseben pododbor Slovenske kršč.-social. zveze za Štajersko, kateremu je sledila čez nekaj časa samostojna Slovenska krščansko-socialna zveza. Na čelo je stopil dr. Anton Korošec kot predsednik in dr. Josip Hohnjec kot podpredsednik. Začelo se je jako živahno prosvetno gibanje po vsej Slovenski Štajerski in sosedni Koroški. Število prosvetnih društev je nagloma raslo, od meseca do meseca so se množile mladeniške in dekliške zveze, prirejali so se veliki mladinski zbori, na katerih je dr. Anton Korošec rad govoril. Tako probujeni in izobraženi narod je bil sposoben, da je nevarno prelomno dobo leta 1918. srečno prebrodil. Gmotna podlaga narodnega življenja in obstoja je dobro gospodarstvo. V težkem življenjskem boju zmaga samo tisti poedinec, kateri si zasigura gospodarski obstoj. Ker so posamezniki preslabi, da bi dosegli velike gospodarske cilje, morajo svoje sile združiti v medsebojno gospodarsko pomoč. To se godi po zadrugah. Zadružna zveza v Ljubljani Prvi dve desetletji sedanjega stoletja sta tvorili najživahnejšo dobo organizacije slovenskega ljudstva na političnem, prosvetnem, pa tudi zadružnem polju. Poleg gospodarskega smotra so imele zadruge tudi namen osvoboditi slovenskega kmeta iz rok tujerodnih kapitalistov. Ustanavljale so se po vseh krajih, kjer je bila za to dana možnost, kreditne zadruge. Sledila so jim tudi konzumna društva ih proizvajalne zadruge. Vse te zadruge so bile organizirane v Zadružni zvezi v Ljubljani, kateri je načeloval dr. Janez Evangelist Krek, po njegovi smrti pa dr. Anton Korošec. Kako visoko je bil dr. Anton Korošec ocenjen kot veščak na zadružnem področju, se vidi iz tega, da je bil v Beogradu izvoljen za načelnika Glavnega zadružnega saveza, katerega je vodil — kakor tudi Zadružno zvezo — do svoje smrti. Ako je slovensko zadružništvo tako vzcvetelo, prebrodilo težko krizo zadnjih let ter tako ogromne koristi prineslo slovenskemu ljudstvu, je to v veliki meri zasluga dr. Antona Korošca. Dr. Anton Korošec govori po radiu iz Beograda Slovencem v tujini Življenjski podatki Dr. Anton Korošec se je rodil 12. maja 1872 v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ljudsko šolo je obiskoval najprej doma, leta 1883/84 v Ptuju, gimnazijo od 1884 do 1885 v Ptuju, od 1885 do 1892 v Mariboru kot gojenec Dijaškega semenišča. Po končani srednji šoli je stopil v bogoslovje in je bil posvečen 25. julija 1895 v Mariboru. Kaplanoval je na Sladki gori od 5. avgusta 1896 do 1. marca 1897, v Marenbergu do 30. aprila 1898. Iz Marenberga je prišel za učnega prefekta v mariborsko Dijaško semenišče. To službo je vršil do 5. maja 1902. Za doktorja bogoslovja je bil promoviran v Gradcu leta 1905. Za častnega kanonika lavantinske škofije je bil imenovan za 40 letnico mašništva 25. julija 1935. V Mariboru so imeli višjegimnazijci slovensko dijaško društvo, v katerega je bil sprejet dr. Anton Korošec že kot četrtošo-lec. Sodeloval je v štu-dentovskih letih pridno pri listu dijaškega semenišča in celo dopisoval v »Slov. gospodarja«. V bogoslovju je bil pridno na delu pri listu »Lipica« s sociološkimi članki. V letih bogoslovnega študija se je že seznanil z mladim in delovnim dr. Jan. Ev. Krekom. Iz dr. Koroščeve dijaške in visokošolske dobe odsevata navdušenje za narodno, socialno ter politično delo in neustrašen boj za pravice tlačenega slovenskega naroda. Blagopokojni voditelj Slovencev je bil mož blagega srca. Nikomur ni odrekel podpore. Svoje dohodke, katere je imel na visokih javnih mestih, je skoro vse razdelil v dobre namene, sam pa je živel zelo skromno. Veliko hvaležnost mu dolguje zlasti dijaštvo, katoliške organizacije, dobrodelne ustanove in cerkve. Mnogo je potoval po slovenski domovini, v kateri mu je bila dobro znana vsaka vasica. Velik prijatelj je bil zelenega Pohorja in posebno še našega slovenskega raja na Bledu in Kamniških planin. V letih poprevratnega političnega udejstvovanja je videl mnogo sveta. Kamor koli je prišel v inozemstvo, je stopil v stik s političnimi osebnostmi, katere je skušal zanimati za naše razmere in je delal z vsemi močmi na to, da bi živela naša država z vsemi sosedi v prijateljskih razmerah. Na potovanjih se je vselej spominjal svojih slovenskih prijateljev, na katere je naslavljal razglednice in jim razdeljeval po po-cvratku razne v inozemstvu kupljene zanimive spominke. Popolnoma tuja mu je bila imržnja, kaj šele sovraštvo ali ma-. ščevalnost nad nasprotniki. Radi bratske ljubezni in popustljivosti se je veselil vse življenje spoštovanja v nasprotnih taborih. Na vseh svojih shodih v Jugoslaviji ni nikdo znal tolikanj ogreti ter navdušiti srca poslušalcev za vdanost naši kraljevi hiši, kakor ravno naš voditelj. Po svoji naravi je bil vesel in živahen v občevanju. Bog mu bodi Obilen plačnik v večnosti za vsa njegova dobra dela! Zadnja po4 Dr. Anton Korošec na Slomšekovih dnevih v Mariboru Prekmurska dekleta dajejo dir. Korošcu spominski kolač Voditelj slovenskega naroda, naš nepozabni dr. Anton Korošec, je umrl na svojem stanovanju v Beogradu v ulici kralja Milu-tina v soboto, 14. decembra. Prejšnji večer je bil še zdrav in veder. V petek, 13. decembra, je bil še na dvoru pri krstni slavi in sečenju kolača, zvečer pa se je kot prosvetni minister udeležil predstave v Narodnem gledališču. Njegov zvesti stražnik Dragi ga je spremljal na dom in sta se zvečer prijazno poslovila. Ko pa je Dragi v soboto, dne 14. decembra, ob pol sedmih zjutraj z brivcem prišel v sobo, je našel našega voditelja že umirajočega. Hitro so poklicali tri znamenite zdravnike, ki so prispeli kar najhitreje so mogli, toda pomoči niso mogli dati. Njegov zvesti prijatelj senator Franc Smodej je na telefonski klic pri-hitel in opravil molitve ob umirajočem. Ob sedmih zjutraj je prenehalo biti srce našega velikega voditelja dr. Antona Korošca. — Odšel je od nas ... Po vsem Beogradu, po vsej državi, posebno pa še v Sloveniji je novica o smrti dr. Antona Korošca vse presenetila in silno potrla. V Ljubljani je gospod ban dr. Marko Natlačen sklical sejo na ban-, sko upravo, kjer so določiH, da sta takoj odšla v Beograd senator dr. Franc Kulovec in minister na razpoloženju Franc Snoj, da uredita ivse potrebno za prevoz pokojnikovega trupla v Slovenijo. V nedeljo, dne 15. decembra, se je prevoz iz Beograda izvršil. V ponedeljek, 16. decembra, zjutraj so prepeljali truplo velikega pokojnika v palačo kraljevske ban-ske uprave v Ljubljani, zvečer pa so prepeljali od tam truplo v stolno cerkev, kjer je bil položen na oder ter bo narod mogel vzeti slovo od svojega ljubljenega očetovskega voditelja. V torek, 17. decemlbra, ob devetih zjutraj se bo vršil pogreb, o katerem bo »Slovenski gospodar« poročal prihodnjič. Slovenci! V globoki žalosti prosimo Boga, da mu poplača vse njegove žrtve za naš narod! Bodimo prepričani, da njegov duh že sedaj moli pri Bogu za srečno bodočnost Slovenije in Jugoslavije, katero je v življenju tako ljubil! Dr. A. Korošec botruje praporu Kmečke zveze na Brezjah Dr. Anton Korošec govori na kmečkem taboru na Brezjah