Št. 12. Požfoo tekoci račtm 5*. 2-1 V Goiici, dne 23. marca 1921. Posamczna St;-v. — 20 sčoLfok. Letnik IV. G0RIŠK1STRAZA Izkaja v Gorki v.ako »redo opoludne. Yelja za celo leto 12 L, nwseduo I L, /a inozems-tvo 16 L. Na naročiUi ¦ bn.'/. dop< slanft naroduin« so ne homo ozirali. Posamvzne Stevilke stanejo v razprodaji 20 Ktotink. Uiredn.ätvo: nlica Vetiurini 9; uprava: ulica Vetturini 9. — — ~ — — — — — Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plaöali, se rasiunajo po dogovovu. — Izdaja konporcij .GoriSke Straže". Odgovorni urednik: Franc Norak. Tißka: .Narodna TiskHrna" v Gorici, ulica VeUurini štev. 9. — — — — — — — — — — Maš liciteliski naraščaj. Kar je zrak za vsakega posamezni- : ka, to je šolstvo za narodovo življenje. Pokvarjeno šolstvo pomeni počasno na- j rodovo umiranje. In pred par leti si go- ; tovo nismo misliti, da se nam bo treba boriti dancs za samo po sebi umljivo, za jedro našega obstanka, za našc solstvo. Praviea, ki nosi bič v svojih rokah, nam j je vzela srednje sole v Gorici, ki je naše naravno središče in nam je vrgla zato par drobtinic, za katere naj se jim iz ; hvaležnosti globoko klanjanio. Na naše j Ijudsko šolstvo pa so vprizorili aten- tat, ki kra ne pozabimo nikoli. Ce velja za mladinsko slovstvo: »Za i mladino je najboljse koniaj dovolj do- bro«, velja tudi za vzgojitelje naše mla- dine isto. »Najboljših ljudi za naše sole!« In za te Ijudi je treba radi tega najboljse i - vzgoje. to se pravi vzornih zavodov, tiajboljsih profesorjev, najboljse metode ' in najboljših nadzornikov. Če se ozremo na naše tolminsko uči- teljišče, na Skodnikov zavod, (naj nihče ne iTiisli, da je bil Škodnik pedagog, bil je vojak), nas posili pomilovalen posmeh. To je ena izined tistih dobrot, ki je mi, pokvarjeno in nehvaležno ljudstvo, ne maramo pripoznati. Vlada misii obvaro- vati našo mladino vseh mestnih izkušnjav, zato je prenesla učiteljišče v Tolmin, kjer sta čisii zrak in nedolznost doma. Da bi pa gojencem in gojenkam le ne bilo pre- dolg.as, so si izmisiili bistroiunni peda- gogi izborno vzgojno sredstvo, ki ga ni vedel niti Rousseau, namreč pies in ope- reto. Stvar zveni kot predpustna šala a je gola resnica. P-ro ¦•1n;jujj? uaSc skrbne ob1as!i je bilo. da je poslala na Tolminsko za nad- zornika inoza, ki ne pozna našega jezika zadostno in ni kvalificiran solnik. Edina njegova zasluga je, da je poitalijančen Slovenec in da je v žačetku vojne zbežal v Italijo. Mi mu tega ne zamerirno, ugo- tovimo samo, da ga samo to še ni moglo usposobiti za slovenskega šolskega nad- , zornika. Ali naj talc mož nadzoruic slo- venski pouk pri naših starih. že izkuše- uUi šolnikih? To imenovanje je dokazalo, da jim niso mari naše sole, ainpak za- sledujejo vse druge cilje. Slavnemu komisarijatu in g. nadzor- niku priporočamo, naj raje nekoliko opu- sti energična raziskovanja radi raztrga- nih zastav in pobiranja podpisov proti pouku italijanščine na ljudskih solan ter naj raje pogleda vase, če ima še kaj ca- st) in naj se vpraša, ali je italijanski o- rožnik ali je pedagog. nadzornik naših slovenskili šol. Eno ali drugo. Jasnosti je treba, da vemo, s kom imamo opraviti. Zdi se nam, da so jim zdrave vnetode in pedagogična načela zadnja skrb, ti ljudje se borijo za prednost neumnosti. Če danes pomislimo, da sino imeli v Qorici dve učiteljišči, moško in žensko, se lahko po vsi pravici vprašamo, kam smo prišli? Spomnimo se samo na rav- natelja Bežeka. S kom naj ga danes pri- rnerjamo? Še bi bilo mogoče dobiti moz : rned našiini profesorji, le žalibog, da ni i rned njimi takih, ki bi se bili »pedago- j I ško« kvalificirali na način g. nadzornika. j üblast jim radi tega zabranjuje povratek. Kaj pa konvikt? V principu nimamo | nič proti njemu. Saj nam je znano, kako j i so dobri predstojniki razkazovali svoje j I naprave vsakomur, ki si ga je hotel ogle- ;• dati. V Tolminu se pa baje bojijo obiskov. | Oni bodo že vedeli, zakaj. Sicer pa ne ! j verjamemo tega, ker nam je znano, da I radi razkazujejo svoje gojence z opere- tami okrog. Da, da, opereta ob vsaki do- \ mači šolski slavnosti, opereta v Oorici, j | opereta ob aneksijski slavnosti... Go- | spodje, dajte gojencem didaktiko in pe- i dagogiko v roke in slovenskih pesmi naj | se učijo. .lasno pa je seveda, da so v za- j vodu rocrali peti (laribaldijevo himno in j da so v pustn imeli dan za dnem plesne j vaje proti vednosti in volji starišev. Ple- sali so kljub temu, da je ležala poleg njih j nek a gojenka na smrt bolna. Go.ienci II. j tečaja so bili na dan aneksije primorani i ! plesati. ¦ j Ne gre jim zato, da bi mladino izo- | brazili, gre jim zato, da si jo prikupijo, ni j jim zato, da si vzgojijo dobrih učiteljev in j učiteljic, ampak v prvi vrsti, da si vzgo- jijo zanesliivih l.mdi. To pa hočcjo doseči | s sredstvi, ki. so za mladino najmikavnej- j Si in v teh letili najnevartiejSi. Niti misliti j | ne smemo, kako so bili naši vzgojitelji ' j resni, fv"! iiseni, mladini dobrohotni in I smo :: :i danes hvaležni zato. I Ne bomo se pečali z nadaljnimi po- drobnostmi. Vprašamo samo, kakšen bo učiteljski naraščaj, W bo prišel iz Tolmt- j na? Ali bo res to najuoljise, Kar bomo daii j j našemu narodu? Nočenio žaliti gojencev j i in gojenk tega zavoda, ker vemo, da ču- tijo z nami in niso krivi, če jih je čas vr- gel v take razmere. Sami bodo poizku- ! šali popraviti pozneje to, kar sola ni za- mo/jla. Kno pa bodo storili, zajezili bodo popolen propad našega Solstva. To vemo in to bomo tudi vselej vpoštevali. Toda ne moremo molčati in ne bomo molčali, ko vidimo, da bo naše solstvo na i'd način nazadovalo po zlobnem na- črtu. Nevarnost je, da pade vgled uči- teliskega stanu, ki se je bil zadnje case zelo dvignil in postal važen činitelj v vzgoji našejfa naroda v šoli in izven So- le. Čas je, da dvignemo energično svoj glas: Do tu — in ne dalje! Postavite nam učiteljišče, ki bo vre- dno svojega imena! Pokličite pedagoge, ki ne bodo vzgajali s plesom in opereta- mi! Ne raztresenosti. lahkomiselnosti, di- scipliniranosti volje je treba! Če nočete urediti stvari pošteno, kot zahteva cast kulturnega naroda, pustite nam, da si uredimo stvari sami, ki že zdavnaj nismo več dilotanti. Vsa navedena dejstva nas silijo k razmišljanju vsak dan bolj, ker so za naS narod življenskega pomena. Čas je, da o lastnih stvareh govorimo in odločujemo sami! Komunistične zahteve. (Nedaljevanje članka : Težka ura in naša naloga.) Komunisti pravi jo: vse sedanje zlo iz- vira iz zasebne lastnine. Lastnina je tat- vina! Vse je vseh, ne samo odbranih iz- voljencev. Vso lastnino je treba izrociti družbi, državi, občini. Dokler tega nedo- sežemo, ne odneharno s svojim bojem. — Svoj cilj liočenio doseči na mah, Drez kompromisov, brez södelovanja z me- SČanskimi strankami, brez parlamenta, temveč z najostrejšim razrednim bojerrf, ki obstoji v neprestanih štrajkih, pasivni rezistenci, s sabotažo, v revoltah, ki so predlete socijalne revolucije. • Zahteve komunistov so sledeče: 1.) Popolna odprava zemljiške last- ninske pravice. 2.) Podružabljenje vseh drugih proiz- Vajalnih sredstev. 3.) Izključna politična moč delavstva (diktatura). 4.) Radikalne spremembe na kultur- nem, pravnem in političnem polju. Odprava lastnine. Komunisti izvajajo:- prvotno je bila zemlja skupna last. Poznejši rodovi so si po lastnem okusu izbirali plodovite kraje, jih zasedli, jih obdelovali in si uveljavili j lastninsko pravico. Zlasti je rimsko pravo I sankcijoniralo ta nenaravni rop, ki je po- j torn dednega prava, kupnih pogodb in j drugih pravnih naslovov dosegel tisto kri- I vično skrajnost, ki jo vidimo še dandanes. Edini pravni naslov lastnine bi bilo delo; a zemlja ni sad človeškega dela, ampak to je narava podarila človeku v skupno last. Lastniki so zemljo izkoriščali v svoje osebne svrhe, bogateli od plodov zemlje (zemljiška renta) ter take plodo- ve, ki naj bi bili skupna last, ohranjali za se in kapitalizirali. Da se prepreči še na- naljne izkoriščanje človeške družbe, naj se vsa zemlja podržavi ali posploši in si- cer brez vsake odškodnine. Komunisti so venomer kričali: last- nina je tatvina. Zasebna lastnina je kriva ysega zla, zato proč z njo! In beseda ni p?dla na skalo, ampak na rodovitna tla, kjer je pognala globoke korenine v sreih vseh nimaničev. Opreieli so se je vsi zati- | rani in trpini v dobri nadi, da uresnicijo a-voj ideal: zagotovljen obstanek. Mestno industrijsko delavstvo je bilo od nekdaj tarča kapitalizma in zato vred- no tudi vsega pomilovanja. Če se je to delavstvo oprijelo bilke resitve in se zbralo v socijalističnih vrstah, ni čuda, ko j mu ni nihče drugi nudil konkretnejših J predlogov kot favno komunizem, katere- j ga agitacija je narasčala od dne do dne j proti vsem posedujočim krogom, ne iz- j vzemši kmeta. »Niti na imi nam ne pade«, » jn pisalo glavno socijalistično glasilo »Vorwärts« 1. 1891, »da bi podprli želje In tcžnje kmeta, ki hoče obdržati zasebno lastnino nepremičnin in zemlji^č. Žetcv ni h.'netova. ampak vseh ljudi.« In saški de- in vski list je pisal 1. 1890.: »Mi naoovedu- jomo vojsko ne samo velikemu kapitalu, i upak tudi r.ajmanjši kmečki hiši.« Ni čuda zato, ako se ni moeln «^imj- iična misel ukoreniniti med samostojno inislečim kmetorn, ker bi taka organiza- eija naravnost ubila kmeta. To dobro ve- oo socialistični agitatorji, zato so se ogi- bali do sedaj kmetov, ki so z zemljo zra- sli, z zemljo živijo in z njo umiraio. Socia- listi so obupali, da bi samostojen kmef prestopil v njih tabor; to je izjavil delegat Fischer na kongresu v Breslaviji 1. 1895. rekoč: »Socialna demokracija bo prido- bila kmeta, ko zgubi kmet zasebno lastni- no in ko propade.« Najprej mora kmet vse zapraviti, da bo gol kot ob svojem rojstvu, ali pa vse razdeliti med socialiste, ali pa pustiti, da mu vse s silo vzamejo, potein še le bo vreden imena socialist. Kmet — drži! kar je tvoje! Tu je tvoj znoj, tu je spomin na tvoje prednike, ki so isto v znoju svojega obraza jedli svoj kruh, tu je tekla tvoja zibelka, tu si začel ljubiti svojo mater, spoznavati Boga, tu čislati svojo domovino od vseh zatirano, od vseh zaničevano! Vse to ti hočejo ko- munisti zagreniti, pristuditi, da zapustiš, kar je tvojega in postaneš njim na ljubo mednaroden — berač. Kar imaš, si pridobil poštenim potoni, zato pripada edino tebi po naravnein pra- vu, božjein in zgodovinskem. Ne verjemi lažnjivim prerokom, ki skrbe prej za se kot zate! Komunistični paradiž ti bodo so- cialisti naslikali v najbolj rožnatih barvah samo zato, da bi tebe izpeljali na led. In- dustrijski delavec je lahko komunist, ker nima ničesar .izgubiti, vse pa pridobiti!^ Rarnieije med Italijo m Jugcslavijo. - V italijanski zbornici je grof Siorza podal poročilo v italijanski zunanji politi- ki, posebno o zadržanju na londonskl I'cnferenci; med drugim je govoril tudi o 'ik.'oslav'ji tole: jiJL" rrijateljstvo s Srbi, Hrvati in Slo- | venci bo plodonosno in v obojestransko korist. V Belgradu vedo, da hočc Iialija izvajati iskreno in s popolnim zaupanjem politiko, ki jo je začela v Rapallu. Neso- glasja, ki koreninijo v preteklosti, bodo izginila. in sčasoma bo prešel vsak sled strasti, ki je v pretcklih letih zastruplja- la razmerje med Italijani in Jugosloveni. Vkljub nasprotnim pricakovanjem se vr- ši zapleteno delo razmejevalnih komisij zadovoljivo. Komisija za Dalmacijo bo storila vse, da zjgotovi harmonično in zdravo življenje našemu Zadru, ki stoji na nasprotnem bregu. Reška komisija pa ima nalog. da ščiti bodoče koristi tega mesta, ki je tako prirastlo italijanskim sr- cem. Zbornica naj bo uverjena, da bo vla- da zastavila vse svoje sile, da brani pra- vice Reke, katere gospodarski prospeh in italijanski značaj nam je pri sreu. Ker so nekateri interpelanti izrazili včeraj ponovno, da se zanimajo za vprašanje baroške luke in Delte, izjavljam, da je ta zadeva važna, ker se dotika bodočega, gospodarskega obstoja Reke. Bistvena naloga je: urediti prosto državo in prirteniščc, da se prepreči u- gonobitev gospodarskega življenja Reke. V času, ko se vrše tako zapletena poga- janja, se čutim dolžnega izjaviti, da bi j vsaka tozadevna nadaljna razprava ško- dovala koristim Reke in Italije. Z ozirom na mednaroden politiko ču- timo, da z intimnejšim razmerjem rned Rimorn in Belgradom koristimo tudi re- ski stvari. Njeno blagostanje je neločlji- vo zvezano s prisrčnimi odnošaii do Slo- vanov (slavi). O Pusiji je dejal: Z Rusijo smo sklcnili gospodarsko pogodbo, ki bi bila že podpisana, da se ni zakasnil prihod odposlanca sovjetske vlade. Ta je sedaj prispel in vlada name- rava poleg trgovske pogodbe skleniti se poseben dogovor o dobavi surovin in o izvozu. Ne glede na družabni. red velike- ga ruskega ljudstva, bomo obnovili, če- tudi v manjšem razmerju, nekdanji pro- met z Rusijo. Dopisi. — Iz Gor. Trebuše. Pred nekaj mese- ci je prišla iz Oorice večja družba Italija- nov na lov z gospodom, ki je najemnik tukajšnjega obč. lova. Bilo je to v onem času, ko i? bilo po zakonu prepovedano loviti ribc. Ker pa lovci srnjakov niso do- bili, zafo so začeli streljati ribe in so jih pobili, kakor sem čul, kakih 6 kg. To je zvedelo gozdno oskrbništvo na Lokvah; ker jc ribji lov eraricen, jih je naznanilo gozdnemu ravnateljstvu v Gorici. Od tarn pa je, kakor sem čul od merodajne osebe, dobilo nalog, naj tožbo umakne. Vpraša- mo sedaj, zakaj je moral g. oskrbnik, ki ni napravil drugega kakor svojo dolžnost, umekniti tožbo? Morda radi pomanjkanja dokazov? Ne, saj je bilo prič toliko, koli- kor so jih rabili. Vsiljuje se nam misel, da je bil vzrok dvojno mcrilo, s katerim pre- sojajo oblasti dejanja ljudi v naših krajih. Dobro vemo, da če bi storil to, kdo izmed nas, bi bil gotovo obsojen in g. oskrbnik bi ne dobil enakega naloga. Isti ks., ki so o prepovedanem času streljali ribe, in so zagrešili po zakonu kaznjivo dejanjc, so na povratku v Gorico naznanili pri orož- nikih v Čepovanu dva domača fanta, da se pečata z divjim lovom in že so bili ta- koj drugi dan orožniki na mestu. Našll niso drugega, kakor staro nerabno puško in fant, ki ima komaj 17 let, je moral z nji- mi; sicer so ga drugi dan izpustili, toda njegovega očeta vabijo na okr. so'dnijö,. ker je izjavil, da jc puSka njegova. Tu je podan dokaz, kako smo pred zakoni libe- ralno čuteče Italije vsi enaki. Neumcvno se mi ždi, da se občinarji ric združijo in ne vzamejo lova tern tujerodnim gg., ki ob- jestno korakajo po njih njivah in travni- kih za borih 131 L, katere plačajo za lov. — Iz Idrije. Že vdrugo Je pogorcla po- sestnica Marija Likar v Idriji. Par mese- cev je od tega kar ji je zgorel hfcv, 13 glav goveje živine, mnogo sena in streha na domači hiši, na jutro zadnje sobote pa je bil kozolec ves v plamenu. Rešiti se ni dalo, zgorclo je več desk, žito za spomlad- no setev, vsi vozovi in ostalo seno, kar ga zadnjič ni ogenj vpepelil. Sodi se, da je bilav zlobna roka obakrat kriva take ne- sreče; kajti prejšni dan noben domacih* m imel opravka pri kozolcu. — Iz Štandreža. — Italijanski lists radi pretiravajo ko opisujejo nesreče. Ta- ko piše gor. list »La Voce«, da sta zgoreli nedavno tu dve hiši, dve baraki, živina, da je škode nad 300.000 lir. V resnici je zgorela ena sama hiša s hlevom, živina se je vsa rešila. Domačini so obvarovali z vztrajnim in požrtvovalnim deloin bližnje barake. Pretiravanje v listu pa ima svoj namen. Kajti poročilu o požaru sledi takoj opazka, da je bil Štandrež edina občina, ki je odgovorila negativno na poziv gor. ognjegascev, naj se obveže plačati stro- ške, kadar koli se pripeljejo gor ognjegas- ci gasit. Ne samo Štandrež, tudi druge občine stoje na edino pravem stališču, da \ naj plačujejo take stroške v to pokiicanc \ kapitalistične zavarovalne družbe in ne i posamezne ebčine. Naprtiti pri sedanjih j razmerah občinam še ta strošek na hrbet, j se pravi, uničiti jih popolnoma. j — Bukovo: Tatvine-v velikem slogu j se tudi pri nas vedno bolj množe. Ni še j dolgo, ko so zločinci pri spoštovani kore- j ninčevi družini v Zakojci pokradli za pet j tisoč llr vredKosti in sedaj so ravne iste- mu posestniku ukradli zopet par najlepših volov. Voli so se ravno še pravočasno za- slcdili — biii so namreč že prodani — ter j se praveniu gospodarju vrnrii. Da se pr! takih razmerah ljudstvo razburja, je pač samo po scbi umljivo. Mnenja pa smo, da bi se o tolikih in tako velikih tatvinah manj slišalo, ako bi poklicane oblasti s \ tatinskin-ii lopovi stnvžje post-opale. j Prvi popoj pa je. dn. sc lopovi ujame- jo in zaprejo, ker twdi v Nürnbergu niso : baje obesili nobenega tatu, dokler ga niso * ujeli. j — Brestovica 10. t. rn. je nenadoma premimil Josip Semolič v 56. letu svoje starosti. Zadela ga je kap na možgane. Bil je mož neomahljiv tako v verskemka- j kor tudi v narodnem oziru. Po poklicu bl- ear je poleg svoje obrti vestno opravljal službo cerkovnika skozi 20 let. Kot vzor skrbnega gospodarja — kot vzor moža- poštcnjaka ga je ljudstvo vedelo ceniti. N. v m. p.! — V nazadnjaštvu šc precej napredujemo. V porušeni vasi so 4 gostil- ne, med temi je tudi »Osteria al giardinet- i to«, katcre lastnik pri nas dobro bhnja — medtem ko v ltaliji ni moge!. Zaslužka pa mu ne dajcjo morda Kalabreži marveč domačini. Ljudstvo premalo čita — zato je nezavedno. Vprašaj par lir za časnik, kterega bo lahko čital celo leto. — ^>Ni- mam« bo odgovor za take stvari. Kadar bo pa 7 praznikov v tcdnu — brozdvom- no bodo krčme polne vseh 7 praznikov. V času po vojni je prišlo vsled obnove čez 5 miljonov lir v vas - pravijo - toda veči- na teh lir je romala po cesarski cesti v tovarno vina v Tržiču. Pri nas je silno pomatiikanje vode. Pravega dežja ni bilo vže eno lcto. Ljud- stvo si prcskrbuje pitno vodo iz 1 uro in pol oddaljenega Dobcrdobskega jozera. Nič boljše ni v Selah. Smo pa vendar v kraljestvi! vode. Toda to kraljestvo je 50 m globoko pod površjem. Ta zaktod spraviti s ustroji iz kraljcstva teme na površje. je sedaj naša naloga. Delo je v teku. Ali se nam bo posrečilo, bomo šc poročali. — Iz Godoviča. V noči med 16. in 17. so neznani zlikovci ukradli pri Berti Horvat po domače Šebalk pet glav živi- ne in sicer: dva konja, eden črn in slep na oba očesa, drugi pa rudcčc barve, oba visoke postave, in tri vole, eden sive bar- ve, v starosti okrog 10 let, drugi rujav, star okrog 11 let, a trctji temno sive bar- ve, star okrog 9 let. Kakor se je sledilo, so peljali živino na Koševnik nad Idrijo in potem črez Malo Ooro proti Trnovem in Oorici. Ako bi kateri našel kakšno sled, se prosi, naj javi dotični orožniški postaji in potem na g. Berta Horvat, po- šta Godovič št. 20 nad Idrijo. Stroški se mu povrnejo. — Na Gradišču so dne 12. t. m. po- kopali .Jožefa Kobal, posestnika in bivše- ga podžupana, starega še le 55 let. Bole- hal je sicer žc dolgo časa; toda vseuio je vsakega, kdor ga je poznal. neprijetno dirnila ta žalostna novica. Pokojni je bil blagcga in mirnega značaja. delaven in priden gospodar. Ob prostem času se je pa rad bavil z godbo in poučevanjem pe- tja. Bil je veliko let organist na Gradi- šču, izučil je več pevskih zborov nc lc doma, ampak tudi drugod. Zelo je bil po- nosen na pevski zbor, ki ga je bil izučil : pred leti v Biljah; zato mu je pa iz hva- icžnosti zapcl pevski zbor iz Bili na po- j kopališču ginljivo žalostinko. j Dalje sta mu zapela v slovo več ža- j lostink tudi domači pevski zbor in pevski j zbor iz Renč. Pogreba se je pa vdeležil | tudi stari pevski zbor iz Prvačine. V ime- j nu obcinstv'a pa se je poslovil od pokoj- | nega pri odprtem grobu z ginljivim go- • vorom g. podžupan Franc Saksida. Oči ; vseli so bile rosne. Vdeležba pri pogrebu je bila ogromna. Prihiteli so iz vseh bliž- , njih vasi, da sc za vedno poslove od dra- ' gega pokojnika. Ti pa, dragi Pcpo, poči- | vaj v miru! Preostalim Tvojim pa naše | najiskrenejše sožalje! — Cerovo. V nedeljo 20. t. m. so ime- ! li komunisti shod pri O. Makucu v Cero- I cem. Oovorila sta sodruga Srcbrnič in : Koršič. Povcdali niso nič novega, barvali ; so nas z rudečo barvo. Slučaino se je i zbralo zraven komunistov precej rado- j vednih kmetov in tudi kolonov, kjer so j nam na krožnik položili razne sladkarije. j Obirali so »Stražo« in »Edinost«, gospodi i »nunci« so jim kar mrgoleli iz ust, tako | smo doznali da je vse, kar ne tuli v njih i sireno, za nič. Potem so ponu.iali »Kmet. ! del. zadr.« Prosili so tudi miloščino za | »Delo«. Kolonom so obljubljali zemeljski | raj. Končiio smo spoznali, da kdor bo ho- ) tel čitati »Stražo« in »Edinost«, bo moral Doklekniti pred sodruga Srebrniča in i Koršiča, da ta dva to milostivo dovolita. — Novaki. iZiočii-i.) Tu pri nas se jc zgodil na dan sv. Jožefa dopoldnc vclik zločin. Med sveto mašo ie ostal občezv.a- ni posestnik Matevž v Lešah sam doma; ko so domači prišii od rriaše. ga niso do- bili nikjer. Ko so sfopili v hlcv, so naSli pipo in klobuk. Ko so nogledali nafančne- je , so dobili njegovo truplo v gnoj zako- pano. Gotovo so prišli zločinci v hišo rned sveto mass), ko so vetleli, do je omenje-ii sam doma. izvabili ga v hl-xv in ;;a ubili ter mu vzeli ves denar. Ljudstvo je vse zbegano in se povprašuje, kdaj bo konec teh zločinov in tatvin; rokovnjaška 2?ale- ga je vedno močncjsa v naših krajili. — Idrija. V tuk. tovarno so peljali tuk. Ij. sols, učenke ogledat si ista. šle so čez neki mostiček v tovarni, ta se je udrl in vse učenke in učileljice, kar iih jo bilo tedaj na mostu, so padle nad 6 metrov .yloboko. Več jih je bolj več manj posko- ¦ devanih. Potreba bi bilo, da se take shil-e caprave. popravijo. Foliticni pregled.; = Volitve na Primorskem v prvi ] polovici ma]a. Trije volilni okraji! »Edi- nost« je poročalar Snočnja »La Sera« je i objavila sledeče poročilo od svojega rim- ! skega dopisnika: Iz verodostojnega vira I sem izvedel, da je bilo določcno, da se i feodo volitve v Julijski Benečiji vršile v j prvi polovici meseca maja. Giolitti se zdi da bi hotel še odlašati ker računa, s tern, da bi znalo priti do splošnih volitev, to- da moral se je vdati pritisku vpiivnih o- seb iz jadranskih krajcv, ki so vstrajale na stališču, da Trst in dežela po aneksiji ne smeta ostati brez zakonitih poiitičnih zastopnikov. Lahko tudi trdiiri, da so ve- sti o razdelitvi pokrajine v tri voiiine o- kraje, katere, so se bile razglasile pred nekoliko dnevi, ne samo utemcljene, tem- v.eč cia je taksna razdeliicv bila tudi ;;e \ sklenjena. I = Nemci so dobili večino v Gornji j Šlcziji. Dne 21. t. m. so biii uradno objav- ¦ ljeni sledcči izidi ljudskega glasovanja v (jornji Slcziji: 876.000 glasov je biio od- danih za .Nemčijo in 389.000 za Poljsko. Nad 68 % volilcev je giasovalo za Nem- čijo. Manjkajo še številke iz dveh okra- jev, kjer se zdi da imajo Poljaki večino. — Jugoslovenska ustava bo sprejeta do sredc maja. Vladi je v ta namen za- gotovljena večina, ker se ji je posrečilo pridobiti muslimane zato, da so vstopili v vlado. 1$ — Samostojni kmečki poslanci (Slo- venci) so izstopili iz zemijeradnickegy^ kluba, ker so v njem dementi, ki se p'ri- bližujejo komunizmu. Ustanovili so si uov klub. = Italij'anska zbornica doživlja pre- cej burne dneve. Socialisti se zadnje ca- se kaj čudno zadržijo. Giolitti se jedva drži. Pred velikonočnimi prazniki sc mo- ra končati še nckaj nujnih stvari, potem se zbornica zapre — morda za vedno. Skoraj gotovo bomo imeli splošne nove volitve. — Med Čehoslovaško in Avstrijo se vršijo pogajanja za nove volitve. ~ Poljski državni zbor je sprejel u- stavo poljske ljudovlade. = Italijanski socialisti se danes ne morejo odločiti, ali bi sodelovali z vlado, ali bi ostali v neprestanem boju z me- ščanskimi strankami. Z ozirom na krva- ve dogodke se jim je zdelo. da morajo zavzeti jasno stališče. Parlamentarna skupina jc glasovala za to, ali naj popu- stijo nasprotstvo proti vladi ali ne. Trije predlogi so dobili eden 24, drugi 21, a tretji 35 glaspv. Vsi poslanci niso bili na- vzoči, a če vzamemo v poštev še te, la- hko sklcpamo, da bo prodrl predlog, ki jc za sodelovanje z vlado. Komunisti bo- do imeli sedaj dobro agitacijsko sred- stvo proti nekdanjim sodrugom, ki ga bodo gotovo izrabili. = Kralj brez države. Knez Danilo, ki je sledil kralju Nikoli, je izdal na naslov črnogorskega ljudstva proglas, v kate- rem naglaša žrtvc in usluge, ki jih je Čr- na gora doprinesla zaveznikom, ter na- znanja, da se odpovcduje prcstolu v pri- log Mihaclu, sinu rajnkega kneza Alirka in kneginje Natalije, nečakinje srbskega i kralja Aleksandra Obrenoviča. Novi kralj se je rodil v Podgorici dne 13. septem- ! bra 1908. in se sedaj nahaja v nekem an- , gleškem srednješolskem zavodu. — Dr- žavno oblast je medtem prevzela kralji- ca Milena, ki je s svoje strani izdala pro- glas, v katerem pravi, da bo cdina nalo- ga njenega regenst^^a zahtevati in brani- ti pravice Črne gore. Za svoj sedež si je , začasno izbrala San Remo. — Iz tcga po- 1 snemamo, da črnogorska komedija tudi j po smrti kralja Nikole še vedno ni kon- 1 čana. — Pogodba med Italijo in Švico za podpiranje brezposelnih delavccv. Med Švico in Italijo je bil sklenjen sporazum za podpiranje brezposelnih delavcev. — ; Olavne določbe so: 1. Italija bo ravnala s švicarskimi delavci ravno tako kakor z domačimi; 2. Švica bo brezposclnim italijanskim delavcem, ki so bili v Švici 1. januarja 1920 in so tarn nepretrgoma prebivali, plačevala takšnc podpore, ka- kor jih doiocajo itaiijanski zakoni. Te podpore bodo deležni tudi tisti itaiijan- ! ski brezposelni delavci, ki so vsled ino- | biiizacije niorali zai^ustiti Švico, a so se : pred 1. januarjem 1921. zopet povrnili v i Svico. Sporazum bo v veljavi do 30. ju- ; nija 1921. Ako sporazuma ne odpove' no- : ¦ bena stranka vsaj en mesec pred omen- : ; jenim rokom, se njegova veljavnost ob- : ; novi saina ob sebi. i | = Tlroici bodo glasovatf o prik3.ni- j ; čičvi k Nemčiji. Prcttseclnik tirolske cic- • žchie vlade bolrascl }t izjavil, da sc i)O • Ijudsko gla'sovanje za priključitev k Nein- j ; čiji vrSilo dne 24. apriia kljub temu, da ! j je osrednja vlada proti takšnemu giaso- j i. var.ju. 6re le za to, da .se ugotoyi mne- ; | nje Ijudskili innožic, in ne za to, cia bi se \ I napnivii kak odločilen korak, ki bi bil v i 1 nasprotju z nameni osre«ln;e vlade. j ; ~ AiiR«'ja v Nerašk! vzh^-dni Afriki. j »Intrrmsigeant« je prejel iz Tenge na ! ; Zanzibarju vest z dne 14. t. ki., ki pravi, j l da jc Angiija že popolnoma organizirala J I upravo nenrske Vzhodne Afrike v zmislu ' ! naioga, ki ji ga je poveril vrhovni svet. | i — Bivšl veiski vezir Talaat paša ! I MiKÖrjcs!. Ncki armenski student je v ; \ Chariottenburgu z revolverjem ustrelil j i bivšega velikega vezirja Talaat pašo. | j Vezirjeva žena je bila težko ranjena. Mo- j | riiec je bil prijet. j j • = Mogoč ie ?por med Rusijo m Tur- i ; čijo. »Times« je objavil vest iz Carigra- i | da, dn. je bila v Tiflisu proglasena sovjet- | ' ska renublika in da je ruska vlada prote- | stirala proti zasedbi Batuma s strani ! TurSke, Qmenjeni list dostavlja: Vse ka- že, da bo prišlo v najkrajšem času med j Moskyo in Angoro do rcsne napetosti, • kairi Čičcrin je izjavil. da bo Rusija sma- i trala vsako kršitev gruzinskega ozemlja I kot vojr.o dejanje naperjeno proti Rusiji. I Boljševiki so zavzcli Kronstadt. — j Utrdbe St. 4. 5 in 6 v Kronstadtu so se ( ! boljseviköm predale. Okoli sto begun- ! cev je prišlo v Trjoki. Oni pravijo, da je ; | Kronstadt še v rokah upornikov. — Gia- ; I som vesti iz angleških virov je prišlo iz '< Kronstadta na Finsko 800 vojakov. Ti so ; povedali, da se je Kronstadt predal. — j Dopisnik lista »Daily Herald« brzojavlja j iz Rige: Prestavnik sovietske vlade v ' Rigi potrjuje vest, da so sovjetske čete ;. zavzele Kronstadt. O tern je dobil urad- j no obvestilo neposredno iz Moskve. Po- j ročevalec »Daily Expressa« javlja s svo- j je strani iz Rige, da je Čičerin zavzetje | Kronstadta brzojavno potrdil. — Listom j poročajo iz Helsingsforsa: Revolucionar- ! ci so pred svojim odhod iz Kronstadta pognali v zrak vojni ladij »Petropav- lovsk« in »Sebastopol«. Tudi general Kpzlovski se je rešil na finska tla. - Rusko-an^leška trgovinska pogod- i ba pedpissna. Llo3^d George je v dolnji i zbornici naznanil, da je trgovinska po- j godba nied Anglijo in Rusijo bila danes j predpoldne podpisana. i — Argleška vešala na Irskem. V Du- J blinu je bilo obešenih nekoliko fenijancev, j ki so bili obsojeni na smrt. Okoli ječe se je bi!o zbralo na 25.000 radovednežev. Delavci so po vseh tvornicah v znak ža- losti ustavili delo. - Perzijska nova narodna vlatia je objavila program, po katerem namera- vajo nekatere stvari v državni upravi ¦ korenito izpremeniti, jamčijo za osebno varnost tujcev in zahtevajo, da odidejo j inozemske čete. ~ Fenüanci pretrgali brzoiavne in teleienske zveze na vsem Irskem. «New York Herald« ima iz Londona vest, da so irski fenijanci pretrgali brzojavne in te- lefonske zveze skoraj po vscj deželi. Belfast je popolnoma osamljen. Skodc je za več tisoč funtov. = Morilec španskejra mm. predsed- nika. Anarljist Atanco Pedro Mateo jc bil aretiran ker jc v zvezi z umorom mi- : nistrskega predsednika Data. Aretirani je priznal, da je eden morilccv rajnkega ; ministrskega predsednika. Povcdal je tudi imena svojih sokrivcev. — Listi so ; izšli na široko pobcljeni. Cenzura ne : dovoljuje nikakih vesti, ki se nanašajo : na preiskavo o urnoru i^inistrskega j predsednika Data. i = Rüsko-poljska mirovna pogodba. • Iz uradnega vira javljajo, da so vse ko- ; misije mirovne konference v Rigi dokon- ! čale svoje delo in je dan 17. marča kon- ! čno določen kot dan podpisanja mirovne | pogodbe. j — Italija navczana na zaveznike. \ Listi poročajo, da je Italija, dasi sc po- j vsem ne strinja z dejanji zaveznikov in j je zadnje case celo simpatizirala z Nem- j ci, tako navezana za zaveznike in sicer . moralično-in materijalno, da ne more {drugače kot da pleše tako, kakor ji x[ j godejo. Domače vesti. Vsem naročnikoni in sotrudntkom že- 8imo vesele vel'.konocnc praznike in üih prosimo, da nam ostanejjo zvestl tudi na- dalje. Uredništvo in upravništvo. + Aneksija v Ogleni. Prošlo nedeljo j se je vršila aneksija v Trsttt čisto mirno. ! Kmalu bo (na velikonočni torek) anek- f sija v Ogleju. Naj se vesele Itnlijani, s:*j to jim ponovno iz srea privošcinu) Cudimo se pa, da na to slavje zopet vabijo naše župane, ki riaj prosijo celo blagosiova na dovršeni dogodek. Ugotavljamo, da je grozna ironija, spravijati Boga v stik s | temi »dovršeninii dogodki«. Pač prosimo ! Boga, da naj pomaga urediti mirno soži- tjc obeh narodov, a ne na iinciii kot hoče- ; jo gospodjc in tu-li ne oiic'jtino Cudno^e i nam tudi zdi, čemu je potrubno, da anek- ! tirnjo vsako vas posebej. Ail bi ne bil do- vcij en sam anekcijski pro/nik. Koiiko mllijunov r>tane ta stvar, ijudje pa bivaj© po jukjijah in razvaiinah, slabših kot hlcv Čas je, da enkrat koncamo in zač- nc.üo z dclom za povzdigo d; ,.^rajalo dvema fin. stražnikoma, ki sta -aiila in sramotila Slovence. Eden izmed ^ovencev je dejal, da jc Slovenec ter da -na le malo italijanski. Radi tega sta ga Zrpčila orožnikom in jim priporocila, da aJ ga pretepejo, ker sta Jugoslovana. — USTNICA UREDNIŠTVA. jn ,-°pQt smo morali odložiti par poročil vOl?oP'sov za prihodnjič. Tudi običajni ^'Konočni članek je moral brez krivde ce7nis.tv'i odpasti. — Poročilo o kon- nii* ^re^a Kumarja prinesemo prihod- v Hraailnica ia josojilDicä v SiriM Vabl Sv«je člane k rednemu 0BČNEMU ZBORU ki se vrši ]f nedeljo dne 3. aprila t \. °- uri popoldan v zadružnih prostorih. DNEVNI RED : '• Poročilo načelstva. ~- Porocilo nadzorstva. 3- fotrjcnje računa za leto 1920. *• Volitev načelstva in nadzorstva. *' Morebitni predlogi in nasveti. vjj z» slučaj, da ne pride zadostne šte- tisr Udov' slt!ičc se drugi obeni zbor ravno tl dan ob 4 uri popoldan. NAČELSTVO. v Zenitna ponudba. g petdeset!eten vdovec na deželi po- ^ stnik prvovrstnega zeinljišča dobro Uli'.'in, z odrastlimi olroci, se želi ^ro^iti v kratkem čaau z okoli 45 let. ^aovo brez otrok. Na premoženje se e ozir;i) temuč na pridno gospodinjo ri'pe^1 yedenja, omike in dobre kuha- * ce. Zeli si ob enem sliko zadnjega časa. ^'skfelnost se j»mči z ustno besedo. injazne ponudbe na naslov „Pri- Jdzen moža na upravo Goriške Straže. linlaüiiiriva :: GOR1CA :: MONTOVA HIŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin. Sioven- ske leposlovie, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus i za stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejemamo naročila pečptov. Trgovina v uiici Carducci 2. Siiii Imi gospir skill uim is MM v Gorici sporoča. da uvede s I. aprilom - t. 1. zopet stari urnik. OJ islega dne daije bo torej urad z..pet odprt zjutraj od 8. do 12. ¦n popoldoe od 15. do 17. (od 3. do 5.) Nace'sivo. Mwm iitn, ELi vezenje monogramov na perilo vsake vrste. MATILDA DOBRILA Cor->o V. Em. Hi štev. 34- i?ritiič,o clesno. BAMMM mmmmaJSmum '^t kontoristinja in piSnn Rfisnnnifinn ^^1^ s Zna- yJIll! yilapUUlHliU njem slovenskega in italjanskega jezika išče trgovina. Kje pove uprava lista. ä** ^. M__/<_t Jl« ^«^ M. zmožna sloven- i&QSpOÜlCHa sane, nemščine in nekoliko italjanščine ter strojepisja želi primerne službe. Ponudbe na upravo I sta. šs*1 J*v v 33, letu cR sedah od dragaga pokojuika. Veein kličemo iz srea: Bog plačaj ! NA GRAD1ŠČU, dne 14-. marca 1921. Jožef, oče. — Rozalijt*, soproga, vdova. — Ivan, brat. — Elizabeta, Karoliua, sestri. av Pozori trp'ci in iietei! -^ Proda S3 takoj, veliko posestvo, • obstoječe iz dveh his, gospodarsidh poslopij, Iravnikov, njiv in gozda. Pri- kladno za vsako trgovino, kjer se tudi danes nahaja najstarejša trgovina. Tozadevna pojasnila daje i^uža Arkc, Senožeče pri Postojni. Qostika : -: >: pri „BELEM ZÄJCÜ" ===== v Gorici ====== Shajališče okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino. ========== Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. PODRUŽNICA LJÜBLJÄNSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, i: Corso Yerdi „Trgovski Dom." Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavniea S H S kron 50 MILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva S H S kron 45 MILIJONOV. PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4Ü/O- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadaioče posle najkulantnejše. Uradne ure za občinstvo 8l/2—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Ceni. šivilfe in neveste, pozorü Pred nakuporn oglete si mojo zalogo prvovrstnih Šivalnih 5troj8V za šivanje, umetno veženje in krpanje. Jamstvo od 5—10 let. Strokovni poqluk v vezenju in krpanju, vzorci in risarije brezplačno. Velika izbira čevljarskih Strojev. Priporočam gg. kolesarje svelovno znane kolesa za dirko znamke Stsrt, in tako tudi najtrpež- nejše kolesa za vsakdanjo rabo znamke Waffen- rad, za katere jamčim 1--2 let, Velika zaloga poljedelskih strojev iz dobro znanih čeških tovaren. Dre- vesa, slamoreznice, preše i. t. d. Imam ludi na izbero puške, sa- mokrese, patrone, dinamitne patrone za razstreljevanje in vse dele za zgoraj omenjene predmete. Lastna delavnica in popravljalnica v mehanični in puškarski stroki. Za točno. solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči Jo Sip KerŠevani mehanik in puškar GORIGA, stoini trg St. 9 desno (Piazza Duomo) sedaj Piazia Cavour. - TßGOVINA i TEOP- HRIBAR - ^^m Bflp Gorso Verdi St. 32. ~Wf S% priporoLa]o slavrsemu občfristvu v mestu in na deželi za obiSen obisk. 0LA3O SOUIDND. GENE ZMERNE. 60RKÄ Corso Verdi 38 GORKA Cgtsq Verdi 38 JustVuga&C: I VELIKA PRODÄJA ^^ ^^^ ^^ ___„__. __. **__________________ _____ Radi velikanske galoge fer bogafe izbere konfekcije za dame - deklice - 2a go- spode in decke. ¦ •= Največja tebera biaga z lastno krojaönico pod nadzGrstvom našega sodiruga GACHET AUBUSTA. Stalne cene. Stalne cene. Brata CEJ slikarja GO RICA, Via Ascols štev. 5 izvršujeta vsa slikarska dela ter se priporočata slavnemu občinstvu. FOTOGRAF ANT. JERKK Gorica, Vrtna ulica (Corso Veidi) St. 36. Tr«t» Via Roma 24. Se priporoča svojim sorojakom. I/\*io nnvIiTro f Novo žensko in eno že rabljeno z novim gumijcjn — znamka nemško — je naprodaj v ul. Cesare Lambroso 15, — — — — — — Delia 'id dohroznana Ma sivalnih strojev in Holes naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko izbero š i V a I n I h S t r 0 J e V različnih sistemov za krojače, šivHJe, čevljarje co ^ in sedlarje ^ «-^ Iz najveqih in najbolših :-: nemških fovaren, :-: za katere jamči do 10 let, ter dvokoles „PliCH11 in drugih znamk. Lastna mehaničua delav- :-: :-: :-; :-: nica :-: :-: :-: :-: CEKE BKEZ KONKURENCE. Geniki na zahtevo poštnine prosti. Priporoča se: Tvrdka Franc Saunig - Gorca Via Carducci St. 25 (Gosposka ulica) bllzo Korna. Mlatilnica z motorjem :: na bencino :: v dobrem stanu je na prodaj. Na željo se proda tudi posarnezno. Cene po do- go voru. Fr. Andlavec Vrtovin 101 p. Črniče. Štedilnike, ljubljanskega sistema, za vzidanjt*, izde- lujem in imam v zalogi. — Izdelovalnica štediJnikov KRANJRC LUDOVIK, Trnovo pri 111. Bistrici. I pleosenlak simenfalee 18 mecesev star, zelo lep je : : HAPRODAJ : : Z glasiti se je v Podkraju St. 3f, p. Col pri Vipayi. Opozarja se slav. občinstvo na novo otvorjeno Veliko zalogo klobukov za gospe, gospode in otroke, od pri- proste do najfinejše vr&te c* Ulica Vetturlnf št. 1/. sni Franc Kralj, odlikovana tovarna kisa v Gorici, Kapucinska ulica 9, se priporoča vsem starim In novim odje- malceni z vsakovrstnim kisom po kon- kurenčnih cenah. Pošilja po železnici in na dom. z gospodafskim poslopjem in 5 njiv zem- lje na VOLČJIDRAGI štev. 306, 5 mi- nut od postaje, se proda na javni dražbi dne 7. aprila ob 10. uri dopoldne. Even- tuelno mformacije daje upravitelj Franc Cernic, Šempeter pri Gorici. ^^ LEPO ^^ kmečko posestvo že obdelano, oddaljeno 10 minut od mesta na Gorenjskem poleg Železnice u vsled presßlitvß proda z vsem orodjem in 6timi glavami Živine. Natančen naslov In ceno pore uprava »Goriške Straže." Tvrdka Rivec & Visinfin Via SeminaHo 2 - GORICA - Via Semmari« 2 Priporoča slav. občinstvu svojo mehanimo delavxaico za popr«v# ^ttkoles, šivalnih strojev j. t. d. Ima v zalogi vsakovrsine pneumatike (Duiilop) jn drMjc ter zračne cevi najboljft;h vrst. Postrežba točna, solldna, in po zmernih cenaSs. Manufaklunia in modna Irgovina ?elberbaum & Rolicfi preje HEDŽET & KORITNIK GORICA — Corso Verdi 7 — vcga! šolske ulica — GORICA Velika izbira vsakovrstnih roln za moške in ženske obleke, peril»,, oprem za neveste, kakor tudi Tseh potrebščin za krojače in Sivilje. Na rirobno! -+¦ ^ -#- Na debsJo! »Kustrta & Maimolja, Gorica - mmuJ prodaj a dobro jedUlno olje brea duha . . . . po Lit. 7.(L0 2a liter I.a namizno o?je..........„ 8.60 Amer. sfnjati in pleca prve rrste ... „ „8.— 34 kg. * druge „ ... „ „ 7.50 „ „' -----0 Nadalje v prav konkurenčne cene o____--•=—^ pristne posevke, Bov.^ki sir, domače maslo, domače salame, sardine, fin« «I^ča« dff T vrčih po 1 kg., svefe, milo itd. itd. Živinorejeem priporoČMmo n3jtopleje SezamoTB tropi»e (oljnate pogače) po Lit. 115.— Za 100 kg. z irtčo franko post. TRST in odjema najmanj 1000 kg. na enkrat. - - - ---------——------------------------------------------------------------------------------ .---------------\ Edina slovenska zaloga kmetijskih strojcr ia 1 zastopnika francoske zavaroralne družbc proti škodam po požaru in streli "LA PRANCE,, j UstanoyL v Parizu 1. 1837 x^^%fc M. Brezigar in sin - Gorica ul. Carducci (nekdanja Gosp. ul. Št. 19 (t dyoriscu) Potovalna '/astopnika Krapež Alojzij in Konjedic Anton \i. Gorice. Velika zaloga plugov, bran, slamcreznic, mlatilnic in Čistilnikov za žifo, Škropilnic za trte in vse potreb- šČine za iste, stiskalnice in mline za grozdje in sadje iz najboljših ČeSkih tovarn. i -^^^~==m SVOJI K SVOJIM !! GORKGA - StoSni trg ö. Isvo - GORIGA. Prlporoča svojo bogato zalo^o sedaj došlih šivalnih strojev 'i inozemskih svetovno znanih tovarn. „Pfaff Gritzner". „Kaisor" „Kohler', „Neuman", „Dürkopp" in Du najskih proizvod „Rast & Gasser". Tvrdka nudi odjemalki šivalnega stroja brez plačen po- duk v umetnem vezenih (rikamiranju) na stroj. Bogata zaloga dvokoles „Puch", „S^adt", „Stjrrla" in „Regent", gramofonov. Naj- večja izbera vseh za gori ima novone stroje nadomestnih delov. Pneumatike „Dun- lop'* „Pirelli". Najbolje urejena de- lavnica in popravljalnica. Stara kolesa emajlirainponiklav vsaki poljubni barvi ' Priporoča se najtopleje * EHja Čuk sodni izvedenec. Kavnoksr došlo pomladänsko blago. Naznanjam si. občinstvu, da mi je došlo v večji množini vsakovrstno pomladansk0 blago za moške in ženske obleke, žefiri za srajce, Voile za bluze in obleke, perkali ^ predpasnike i. t. d. — Velika izbera perila, izgotovljenih srajc, ovratnikov vsake fason«' ovratnic in gumbov — V zalogi imam vedno blazine, vzmeti, volno žimo in vsakovrsto* odejr. Vse po solidni ceni. Nadalje pciporočam svojo moško in žensko krojačnico. Obleke po naročil*' Potrebščine za krojače. lzgotovljene obleke. Se priporoča A1SDKEJ MAVBIČ, Gorfca, ul. Carducci O ______________________________________________ -*S Pazite na staro As 4 At |j slovensko tvrdko ö«# A** 1 II 1 A I Oglejte si pred nakupom veliko zalogo vsakovrstnega po- hištva v kateri je _____ gj: nad 50 kompletnih sob ^5S priprostih in najfinejših. Kompletne spalnice od 2000 Lir napre). Za obilen obisk se priporoča Via Cardupci 14 (Gosposka ulica). Pazite na staro Z± A A % slovensko tvrdko öt» I** I