Tonček gre na božjo pot 11. Drugi dan takoj po zajtrku se odpravi Tonček v Zabrdnikovo hajko, kjer raslejo tavžentrože, kakor so rekli teta Katra. Na travi in na rožah so se svelili drobni biseri v čisiem pomladanjem solncu. V nedogledni visočini je drhtel škrjanček in peval veselo pesem Stvarniku na čast. Iz grmov so mu odpevale druge lahkokrile ptice; nekje v goiii je tolkla žolna na deblo; iz bližnjega smrekovega gozdiča pa je veselo kukala kukavica. Prebudili so se pisani metuljčki, zapustili so svoja rosna prenočišča in veselo letali od cveta do cvela, veseli pomladanjega solnca in svoje mladosti. PribrenCal je čmrlj, v lepi črni žamelasti suknjici. zabrenčal je nekaj roži in jj posrkal med in brž se \e spet od-pravil daljc. Ah, vse je tako vcselo v Zabrdnikovi iiosti! V Tončkovem srcu pa ni bilo nič radosti; v njegovi duši ni bilo nič veselja. Kako bi bil tudi Tonček vescl in radoslen. če mu doma ležijo dobra mamica bolni, hudo bolni? Nalrgal je Ton&k velik šop tavžentrož in nabral dosti siadkih koreninic pod zelenini mahom na sivih skalah. Nato pa je sedel na mehko travo in poslušal veselja polne pesmi drobnih ptic in misltl tožne misli. .. Spet mu je zabrncla v srcu beseda tcte Katre: ,5a.TO .Mj/.i,is .m.i ,i? izprctsi)* lArsvje.' 5pii.mo.il SL jt> včerajšnjega svojega sklepa ici ga je ponovil ludi danes: nPrecej julri grem kNovi Štifli molit za mamico!" — ,Toda kaj, če me mati ne bodo puslili? Bali se bodo, da bi se mi kaj ne zgodilo," je pomislil v slrahu. ,A niC, toliko časa jih bom prosil, da tni bodo dovolili." tako je spel samsebe ohrabril------------ Dolgo se ie mudil Tonček v leh in podobnih mislih, in visoko je že stalo solnce, ko se je odpravil domov. Brž je stopil v hišo k materini postelji: nMati, poglejte, koliko sem nabral ro? in ludi sladkih koren-cev sem prinesel.'" SJ !6 PS Mati je stegnila velo roko in ga pobožala po zdravih licih. Že je mislil Tonček razodeti materi svoj sklep, pa v tem hipu se je premislil in šel iz hiše k sestrici, ki je v vcži kuhala kosilo. .Najprej moram sestri po-vedati; bom videl, kaj bo ona rekla," si je mislil in Sel iz hiSe. Sedel je na ognjišče in milo pogledal sestro. .Nežlca," je rekel. .Ali Se veš, kako so včcraj pravili teta Kalra, da jim je Marija izprosila zdravje? Veš ka), Nežica? Jutri grem jaz k Novi Šlifti, molit za mater, da bi jim Marija izprosila zdravje. Prav pobožno bom molil." Nežica se je malo začudila. pa veselo objela in poljubila dobrega bratca. ,Le pojdi," je rekla. ,Samo dalcč |e in ne vem, te te bodo mati pustili; bali se bodo, da se li ne bi kaj pripetllo." ajaz moram ili. Če bi mi branili, pa jih še ti prosi, Nežica! Ti jim reci opoldne, ko borno kosili!'1 nBorti rekla," obljubi sestrica in zlije \z malega lončka julio v skodelico: hNa. nesi maieri." Toniek nese skodelico v hišo in jo drži, da so mafi jedli; medfem pa že Nežica prinese (udi za njiju borno kosilo. ,Mati," reče sestrica, ko sta že odjedla, »Tonček pravi, da bo šcl jutri k Novi Šlifti." ,,K Novi Štittir" povzame mati slabotno. Gotovo ga bo tudi vam, če bom prav lepo molil in jo prosil. Mati. jaz grem, precej jutri greml" za-prosi sinko. ,Tonček, daleč je. Ti si ie majhen, boš opešal," rekb mali. ,Ne bom ne, mati. Saj sem šel Se lani k Sveti Ani, pa tudi nisem opešal." ,K Sveti Ani je komaj poldrugo uro. K Novi Šlifti je pa štlrl. Sicer pa ludi poia ne ve5." nNe bom opešal ne! Za pot bom pa že vprašal. Mati, jaz grem: recite,-da smem iti!" St 17 13 ^Mati, pa ga pustite, naj gre; morda ga bo usllšala Marija, in boste spel zdravi," zaprosi še Nežica. ,No pa pojdi, Ijubo dete, in goreče moli!" \z-dihne bolnica. Vesel je bil dobri olrok. Če bi ne bili mati bolni, bi bil vriskal same radosti. Objel je mater in poljubil. In tudi mali je bila vesela: solza radosti ji je zablestela v očesu, da ima lako dobra ofroka. In kaj bi ne bilaveseia? Saj je največje veselje za maler, če vidi, da so njeni otroci dobri in da ji inaterino Ijubezen plačujejo in povračujejo z nežno in hvaležno otročjo Ijubeznijo, ki pa materine ne doscže nikdar, naj je še tako velika. (Daljt) ^s — —