Ust Izhaja od oklobra 1947 kot tednik — Od » januarja 1958 kot poltedniK — Od !• januarja 1960 trii< rat tedensko — od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sr?dah in sobotah — KRANJ, SOBOTA, DNE 1. FEBRUARJA 1964 LETO XVII. — ŠT. 9 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko TomažeJ glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Izdelke kranjskih tovarn prodajajo po vsem svetu Vrednost izvoza še vedno le polovica vrednosti potrebnega uvoznega blaga — Najmočnejši izvozniki Tekstilindus, Iskra, Planika in Sava ZA LETOŠNJI} poslovno leto so kranjske gospodarske Kovinarjem se bo letos prvič ude- organizacije poglobile sodelovanje z dosedanjimi inozem- težila izvoza tudi tovarna TOSO, skimi poslovnimi partnerji in navezale stike z novim'i. Vrsta ki Je prodala stroje v Zahodno držav, v katerih kupujejo izdelke kranjske industrije, je Nemčijo. Izdelki Oljarice gredo _ . , , . ,_ j. ... , . . v . ._____• predvsem v Nemčijo. precei dolga. Pri vseh podietiih, ki izvažajo, smo se poza- _ . J . 2.1 ,.' , . • t v . j i • • tt xA_______a Letošnji predviden} izvoz je za nimah, s katerimi državami sodelujejo. Upoštevane so pred- četrtino \^]{ od lanskega. Nje- vsem države, s katerimi imajo podjetja trdne dogovore, goVa vrednost, izražena v dolar- njihovo število se bo preko leta še razširilo. jih, naj bi bila 6 milijonov 821 tisoč. Izvozna prizadevanja kranj- Blago tovarne Tekstilindus so Lesna Industrija Kranj bo svo- skih podjetij so torej velika. Ven- naročili v Indoneziji, Iraku, Ita- je izdelke pošiljala v Nemčijo in dar naj ob tem ne prezremo, da liji, Zahodni Nemčiji, skandinav- v Italijo. Standard bo izvažal podjetja izvozijo za manj kot po- skih državah, v Maroku in Tuni- predvsem v Sovjetsko zvezo in na lovico vrednosti svojega uvoza. su ter v Grčiji. Iskra bo izdelo- Cehoslovaško, obstajajo pa izvoz- Velik del industrije je namreč Vala naročila za Tunizijo, Egipt, ne možnosti tudi za nekatere za- navezan skoraj izključno na uvoz- Sudan, Iran, Sirijo, Libanon, Av- hodnoevropske države. Kovinar ne surovine in drug reprodukcij- strUo, Belgijo, Italijo, Brazilijo, ima dogovor za izvoz tekstilnih ski material. Najmočnejši uvoz- Kolumbijo in Saudsko Arabijo. strojev v Alžir, predvidevajo pa niki so Sava, Tekstilindus, Iskra, Planika ima po večletnih teža- tudi izvoz v Burmo. Obenem s IBI in Oljarica. — S. vah pri uveljavljanju obutve na Seja občinske skupščine Kranj Ocena in načrti Sprejet predlog družbenega plana Kranj, 31. januarja — Na včerajšnji seji občinske skupščine so se odborniki seznanili z oceno gospodarskih in družbenih dogajanj v preteklem letu in sprejeli predlog družbenega plana občine Kranj. Pred sprejetjem so predlog podrobno in pozorno pregledali in izrekli tudi nekaj spre-minjevalnih predlogov. Vendar do bistvenih sprememb ni prišlo, saj je bil prvotni osnutek predloga temeljito pretehtan na javnih tribunah, na zborih volivcev in v drugih oblikah javne razprave. Osnovne značilnosti plana: druž- torju gospodarstva. Kljub novim beni bruto proizvod naj bi bil kapacitetam (nov obrat telefoni- bdi** znanjih tržiščih letos toliko naučil za izvoz, da bo morala obutev za svoje lastne prodajalne (sedaj jih je 132) kupovati tudi Pri drugih proizvajavcih. Največ bodo izvozili v Zahodno Nemčijo, na švedsko, v Sovjetsko zvezo in v Vzhodno Nemčijo. Prvj dve državi se zanimata predvsem za tepljene ženske in moške nizke ^vlje, zadnji dve pa za podložene škorcnjčke in visoke zimske čevlje. Sava bo pnevmatiko in tehnično blago največ izvažala v Zahodno Nemčijo. Grčijo, na Ciper, na Poljsko, v Belgijo, na Kubo, v Sirijo, Maroko, Libanon, Jordan in v Irak. HM se na tujem trgu uveljavlja Predvsem z žakardskimi tkanina« 'ni- Po teh je veliko povnraševa- 11 i« . \, i ... ,m «.«. *n učni uiuto proizvuu .... «le v JUaroku, Libiji, Alžiru. Tu- večjj za llj7 odstotkov> družbeni Je pri Iskri in povečane zmogljivosti Save) se bo zaposlenost predvidoma povečala le za 2,3 odstotka. Industrija predvideva večji porast produktivnosti in s tem v U • zvezi višje osebne dohodke; pre- *vazgOVOr O StatUtU usmerja se na kvalitetnejše iz- delke. V kmetijstvu bodo dokončali' začete objekte, nadaljevalo se bo pridobivanje zemlje, da bi zagotovili predvideno proizvodnjo mleka in mesa. Gradbena podjetja naj bi letos zagotovila pogoje za nepretrgano zaposlenost in pospešeno uvajala mehanizacijo. . , , .„,,«,, V zvezi s turizmom družbeni »Glavna težava pri vsej stvari je v tem, da smo vsi člani komisije p]an predVsem omenja potrebo Preveč obremenjeni z drugimi deli v službah In drugod. Ne najdemo po razvoju zimskega turizma na *asa, da bi se sestali in pregledali, kaj le že narejenega.« Tako je Jezerskem in na Krvavcu in opo- Jjsu, Jordanu, na Malti in Cipru. proizvod za 13,6 odstotkov, narod- fljftd evropskimi odiemavci so: ni dohodek pa za 13,4 odstotka. Norveška, švedska, Danska, Švi- Predvidena so precejšnja investi- Ca> Italija in Zahodna Nemčija. cijska vlaganja v družbenem sek- jovor o statutu radovljiške krajevne skupnosti v Življenje bo dalo vsebino pravi predsednik statuine komisije tovarišica Milka Fišer Povedala Milka Fišer brž na začetku pogovora. zarja na pomen novega letališča na Brnikih. Turistični promet v radovljiški občini RADOVLJICA — Na območju • Kaj na splošno mislite o pri- vsem druge potrebe kot stanovav-Pravah? cl Radovljice. Tam prevladujejo »Mislim, da bo kar v redu. Mi komunalni in podobni problemi. * komisiji smo si takoj na začet- Tu v mestu, še posebno v novem *11 razdelili poglavja. Vsak bo delu mesta, ki se širi proti seve-*bral podatke o določeni dejavno- ru, pa so problemi druge vrste — 8t' In skušal povedati bistvo. turizem, otroško varstvo, otroška radovljiške občine je bilo minulo • Ali radovljiška krajevna skup- Igrišča In podobno. Zato bomo teto 698.515 dolarjev prometa z £°st obsega tudi okolico in kako morali v statutu upoštevati te uslugami, ki jih izkoriščajo tuji boste te različne potrebe vskla- razlike In se morda v začetku turisti. Pretežni del teh sredstev omciiti le na ožji center te skup- je bilo ustvarjenih na območju »To je prvi problem. Pri seda- nostl. Bleda, skoraj 514.000 dolarjev, v nJ»h raznravah o družbenem na- $ Kdaj mislite, da bodo stano- Bohinju 149.668 Itd. Preračunano j1*1" je bilo med volivci po oko- vaVci vaše skupnosti dobili prvi v dinarje pomeni to nekaj nad ,cl toliko različnih predlogov, da osnutek v razpravo? '17 milijonov dinarjev. Gostlnsko- « moramo ob tem zamisliti. Ne- ,VerIetno *. februarlu« turističnim podjetjem in občini Jaterl kraji, kot na primer Lan- »Vertetno že v februarju.« bo osta]o 24lmm dlnarjev ten Covo, Llonlca in drugi imajo po- K. Makuc sredstev. — J. P. Pomanjkanje hotelskih zmogljivosti je vse bolj pereč problem kranj-skega turizma. Predvidena je gradnja novega hotela. Za njegov prostor so trije predlogi: za gimnazija za gostiščem Lovec ln ob bencinski črpalki na Zlatem polju, kjer so začeli te dni preiskovati tla USPOSABLJANJE SINDIKATOV V Kranju se je začela v ponedeljek šola druge stopnje za predsednike sindikalnih podružnic. Šola, ki jo je organiziral občinski sindikalni svet, obsega. 120 učnih ur z dopoldanskim in popoldanskim poukom. Obiskuje jo 25 slušateljev. Učni načrt obsega razne oblike dela sindikalnih organizacij in^ njihovo mesto v današnjem razvoju 'ter nekatere konkretne naloge pri delitvi dohodka, izdelovanju statutov, dolgoročnem planiranju, pri skrajševanju delovnega časa in podobno. K. M. Zbori volivcev in družbeni plan NA.JPRF..T NEKAJ citatov iz statuta občine Skofja Loka: Občinska skupščina mora dati predhodno v obravnavo zbprom volivcev: občinski večletni program razvoja občine, letni družbeni načrt, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, občinski perspektivni urbanistični program, predlog za uvedbo občinskih dajatev. (139. člen) Zbori volivcev zlasti: obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, krajevni skupnosti, občini in širši družbeno-politični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, (prvi odstavek 138. člena) Poglejmo v GLASU št. 7 (25. januarja 1963) v članku BESEDA OBČANOV, o čem so govorili na zborih volivcev v radovljiški občini, ko so razpravljali o letošnjem družbenem planu: V Begunjah npr. so razpravljali o zboljšanju cestne razsvetljave in o nadaljnji regulaciji Bistrice v Poljčah. Izrazili so tudi nezadovoljstvo, ker Zapuže niso vključene v zazidalno območje. V Lescah so predlagali, naj bi namenili iz sredstev za negospodarske investicije primerno vsoto za dograditev kulturnega doma v Lescah. V Mošnjah so predlagali ustanovitev turističnega društva in živahno govorili o obsegu območja krajevnih skupnosti. Letos bodo v Mošnja!] dogradili kulturni dom, sredstva že imajo. V Ljubnem so govorili največ o komunalnih zadevah in predlagali območje njihove krajevne skupnosti. Na Brezjah hočejo samostojno krajevno Skupnost; nočejo biti skupaj z Mošnjami. Na Dobravi naj bi dokončno uredili šolo v Lipnici. Predlagali so tudi uredi fev ceste Mišače — Otoče in izrekli pripombe k davčni lestvici. V Kamni gorici so menili, da bi morala Upniška dolina imeti vsaj eno žago. Itd. Celo na ponedeljkovi seji občinske skupščine Skofja Loka so skoraj brez diskusije in soglasno seveda sprejeli osnutek statuta občine in predlog družbenega plana, živahna pa je bila razprava okrog proračuna: odborniki posameznih krajev obeh dolin so spraševali, kako je z gradnjo cest na njihovem področju, zahtevali so denar, govorili o gradnji šole v Zalem logu, o zaprti cesti čez Petrovo brdo itd. Govorili so o vprašanjih, ki jih neposredno zadevajo. Ne o toliko in toliko odstotnem povečanju narodnega dohodka, proizvodnje, zaposlenosti itn., ampak o cestah, šolah, televizijskem pretvorniku skrbi za borce NOB. Celo odborniki dbčinske skupščine tako! Od občanov na zborih volivcev pa zahtevamo, da razpravljajo o družbenem planu, sedemletnem planu itd; torej o politiki občine kot celote, ki vsklajuje splošne in individualne interese! Vemo, o čem naj bi občani govorili na zborih volivcev (to določa ustava, občinski statut, razni predpisi itd.), vemo pa tudi, o čem govorijo. Poznamo tudi udeležbo, pa dolgočasno zehanje, ko predstavnik skupščine v »kratkem« uvodnem referatu podaja značilnosti plana. Potem pa se včasih razvije živahna diskusija, J- ki pa je vsebinsko navadna povsem drugačna kot uvodni referat. Vsiljuje se mi primerjava: kot bi se pogovarjala dva,, ki drug drugega ne razumeta. Kaj pravijo (pogosto) občani o zborih volivcev? »Ah, bom pa šel, saj se tako nimam kam dati! Tzkašljal se bom, če. me bo prijelo, koristilo tako ne bo nič! Onih tam se nič ne ne prime, po svoje naredijo! Povedal jim pa bom, da bodo vsaj vedeli!« Upravlja občan lahko na področju, ki ga pozna, ki mu je blizu, ki ga zanima, ker mu nekaj koristi (aH ker naj bi mu koristilo). Tu bo samoupravljanje usnešno, ker bo občan skušal s tem zadovoljevati svoje potrebe — kakršnekoli, tudi potrebe po aktivnosti. Na takem principu skupnih in enakih Interesov ln potreb določene skupine Ifudl se zasnivalo in živijo vse družbene grupe, pa naj si bodo to neformalne (npr. fantovska družba včasih) ali Institucionalizirane in organizirane (društva, podjetja, ustanove, lokalne skupnosti itd.). Formulacije o uresničevanju neposrednih samoupravnih pravic ipd. v takih primerih hočejo prehiteti same sebe, hočejo več, kot je v sedanjih razmerah mogoče. Zdi se včasih, da zelo slabo poznamo naše ljudi ( = sami sebe), da trobimo nekam, kjer ni ušes, da bi poslušala. Treba je vedeti, da občina danes nI teritorialno najmanjša družbno-polltična skupnost ln da so interesi občanov glede na teritorij (naselje). \ oklic, osebni standard (dohodke) itd. še zelo različni. Zahtevati od vseh tako različnih interesov, da se zanimajo in morda celo soodločanje o vsem, je — nesmisel, pa tudi, če je tisto vse neka splošna, generalna politika (v občinskem merilu seveda); tudi ta prav malo zanima slehernega povprečnega posameznika, če se ga neposredno ne tiče. Dokaz za to so — zbori volivcev! A. Trfler Sodelovanje z inozemskimi mesti KRANJ, 1. februarja — Na včerajšnjem plenumu občinskega odbora SZDL Kranj so razpravljali -o sodelovanju in stikih z inozemskimi mesti in organizacijami in o zunanje politični aktivnosti SZDL v občini. Dva najvažnejša sklepa: dosedanje sodelovanje naj bi poglobil; in razširili na čim-širši krog prebivavstva in poskušali navezati stike tudi z vzhodno evropskimi in afriško-azijskimi mesti; kadrovske komisije SZDL na) skupaj s skupino pri delavski lini verzi formirajo grupe predavateljev, ki se bodo poglabljale v po- samezna zunanjepolitična vprašanja in jih posredovale na predavanjih na terenu. Menili so tudi, da je potreben podroben program sodelovanja s tujimi mesti in dobra evidenca nad vsemi oblikami sodelovanja. Že letos na gorenjski železniški progi vožnja brez di fova problema na Jesenicah in v Kranju — Podrobnosti glede podvozov *n križišč še niso rešene SPOMLADI se bodo začela obsežna dela na re-°nstrukciji in elektrifikaciji gorenjske železniške Proge. Predvidevajo, da bodo do prihodnje zime že stekle električne lokomotive iz Ljubljane do Jese- nic Žal m z večjo hitrostjo, brez dima in ropota preva-e tovore in potnike. To bo velik korak naprej za promet v teh krajih 2a nadaljnji gospodarski razvoj sploh. Mnoge ravce ob tem zanimajo razne podrobnosti, ki so ^°rnembne. Iz Radovljice smo' na primer prejeli °Rorčeno pismo, zakaj ukinjajo železniško postajo, rugod zopet ljudje sprašujejo, kje bodo imeli pre-°U čez progo in podobno. Poprašali smo tudi o tem. Nikjer, kot pravijo projektanti jn predstavniki teznice, ni trenutno predvidena ukinitev nobenega J*°stejaMča za potniške vlake. To^ velja tudi za abnico, šentjošt, Besnico, Globoko in ostale po-staje. To bo veljalo tako dolgo, dokler se z zainte-res«ranimi organi — podjetji in občinami stvar ne ^ oziroma zagotovi druga možnost prevozov lju- di na delo, v šole in podobno. Predvideno pa je, da se bo v prihodnje na železnicah vse bolj uveljavljala ekonomska cena in bi bilo vzdrževanje manj prometnih postaj zelo draga stvar. Kar pa se tiče podvozov, nadvozov, križišč in podobno še ni dokončno rešeno in bo stvar gotova šele februarja. Dva vozla ZA RAZPOREDITEV vseh obsežnih del vzdolž proge sta trenutno še nerešena dva »vozla«. Prvi je v Kranju ob tovarni Tekstilindus. Da bi tam pridobili prostor za potrebe tovarne je bil predlog, da bi progo premaknili proti hribu. To pa je vezano na okrog 300 milijonov dinarjev stroškov. Kdo bo te stroške prevzel, še ni rešeno. Drugi vozel pa je na Jesenicah z nadvozom pri hotelu Pošta. Do maja meseca bi morali ta nadvoz odstraniti in v tem času zagotoviti promet skozi začeti podvoz, kjer pa so v sedanji zimi prenehali z vsemi deli. Vse to lahko zavleče dela in povzroči težave v prometu. 10 milijonov ton letno GORENJSKA proga je močno obremenjena. V zadnjih letih prevozijo po tej p'rogi okrog 10 milijonov ton blaga. To je izredno veliko za cnotirnico. Proga Ljubljana — Zidani most ima sicer skoraj še enkrat večji promet — 19 milijonov ton letno, vendar je dvotima. Seveda gre za progo v dve važni smeri: za Beograd in za Maribor. Hkrati je to dvotirna proga. Vse bolj mrtva pa postaja tržiška železniška proga, ki ne prevozi letno niti 400.000 ton, kar pomeni dobrih petindvajsetkrat manj kot gorenjska železniška proga. Tako majhen promet pa postaja vprašanje ekonomičnosti, zlasti ko bo stekla ljubeljska cesta in bo tovorni promet na cesti prevzel še večje, hitrejše in cenejše prevoze, kar že sedaj v glavnem velja za potnike. Kdo bo plačal? PRAV TAKO bo to vprašanje postalo pereče za nekatere postaje s prevozi potnikov. Na žabniški postaji beležijo zadnja leta povprečno samo še 28 potnikov na dan. Podobno je v Besnici, Globokem.* Sent Joštu in drugod. In večina so to dijaki in delavci z mesečnimi vozovnicami. Na ti/iški progi je 95 odstotkov takih potnikov in samo 5 odstotkov potnikov, ki plačajo celo vozovnico. Taki prevozi postajajo za kolektiv železniškega podjetja vse večje breme in se bo skrb za prevoze pa tudi breme postopoma prenašalo na koristnike, zlasti na podjetja in občine. K. M. SnnnT*. ?. februari* 19M TE DNI PO SVETU # TISKOVNA KONFERENCA V PARIZU Na tiskovni konferenci, ki Je bila včeraj, Je predsednik de Gaulle razložil francosko-kitajske odnose, govoril pa je tudi o združevanju zahodne Evrope in o drugih notranjih problemih. # M. L. KING KANDIDAT ZA NOBELOVO NAGRADO ZA MIR Vodjo črncev Martin Luther Kinga so predlagali za Nobelovo nagrado za mir. King je pastor baptistov in črnski poslanec. • KONFERENCA V LONDONU ŠE VEDNO ZA ZAPRTIMI VRATI Čeprav o rezultatih konference o ciprskem vprašanju še ne vemo nič, sporočajo, da je Clerldes predlagal, da je edina rešitev v enotni državi. J.uidje in dogodki #Uud.?e in dogodki # Liudie in doeodki • Ljudje in dogodki & Ljudje in dogodki • Liudie in do«- Priznanje pekinške vlade ln navezava diplomatskih stikov med Francijo in LR Kitajsko je sprožila v svetu deljeno mnenje o koraku francoskega generala. Po različnih političnih kopitih so .se na svetu razdelili v dve skupini: precej večji je krog političnih ra- matsklh odnosov s Franoljo, če hI Pariz hkrati vzdrževal tudi diplomatske stike s čankajškovo vlado na Formozl. To pa praktično pomeni, da je francosko-kitaj-skl dogovor že naprej izločil for-moško vlado od diplomatske sklede v Parizu. v stekleni palači, ki jI po vseh načelih tudi pripada. Francoska vlada Je s svojo samostojno potezo ustvarila določene pogoje, ki bodo vplivali na politični razvoj v naslednjih letih. Prezgodaj je sedaj še sklepati, kako se bo svetovni politični globus General je našel stik zumnlkov, ki v odločitvi francoskega generala vidijo modro potezo, bolj redki pa so krogi, ki potezo francoske vlade zavračajo kot nespametno zlo. Po dobi skritega ugibanja za vogali so zdaj v Pekingu in Parizu pokazali odprte karte, ki so jih mešali z visokimi obiski ln razgovori v zadnjih mesecih. Preseneča najprej dejstvo, da francosko priznanje pekinške vlade nI polovičarsko. Ob razglasitvi uradnega sporočila o vzpostavitvi diplomatskih odnosov so v Pekingu pojasnili, da pekinška vlada ne more vzdrževati diplo- General de Gaulle Je s priznanjem pekinške vlade najbrž končal razdobje izrivanja Kitajske Iz svetovne skupnosti držav. Ameriška politika zapiranja vrat pred Kitajci, kl so se je dolga leta posluževali v svetovni organizaciji, Je pred polomom. General de Gaulle lahko z nasledniki nekdanjih afriških posesti v vsakem trenutku ogrozi večino, ki so jo do sedaj zbirali Američani pri glasovanjih o sprejemu Kitajske v Združene narode. Najbrž Kitajske po pariškem priznanju več ne ločijo dolga leta čakanja na sedež vrtel. Francosko priznanje pekinške vlade bo najbrž dalo zgled tudi ostalim zahodnim državam, kl že napovedujejo, da bodo priznale Kitajsko. Trenutno lahko zelo kratko ročno ugibamo o polarizaciji političnih sil v svetu. Mnogi dobro poučeni ljudje, ki so obveščeni o kitajski politični stvarnosti, domnevajo, da je bilo namerno in tendenciozno odrivanje Kitajske od soodločanja v svetovnih zadevah glavni vzrok, da pekinška vlada nI bila pripravljena pokopati bojnih sekir. DE GAULLE novprotijugoslovanski Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodk? # h, J Generalovo priznanje seveda najbolj ogroža ameriško politiko na Daljnem vzhodu in v Azili. Leto dni pred ameriškimi volitvami Je francoski general postavil na trhlo podlago ameriške politične načrte v Aziji. Izgledi ameriškega predsednika Johnsona, da hi bil izvoljen na Jesenskih volitvah, so pr;«v tako nevarno ogroženi. Francoska vlada je dvakrat boljše ocenila škodo, ki jo povzroča politično zanikanje Kitajske ln kl je nI moč pustiti vnemar. Pravijo, da Ima general tudi druge namene. Strogo razdeljenost sveta na dva dela bi rad zamenjal z razdelitvijo na več skupin. V sedanji razporeditvi sveta bi tako dobili več samostojnih svetovnih središč, zraven Moskve ln VVashlngtona še Pariz In Peking. Kdo ve, če to ne bodo ostale samo generalove pobožne želje. Na dlani pa je že sedaj, da bo francoskemu generalu najbrž uspelo minirati oba, do sedaj enotna in trdna tabora. De Gaullova vizija Francije kot svetovne velesile ne pozna nobene obzirnosti. Trenutno ta vizija v priznanju Kitajske služi še razvoju, kl dobiva pozitiven politični pomen. i.tticfta ln izgred v Kolnu je na razstavi lesne industrije neki neznanec vzel z droga jugoslovansko zastavo. Policija ni mogla o storivcu dobiti nobenih podatkov, ker je bil policist menda »odsoten«. Naše veleposlaništvo je protestiralo in zahtevalo, da najdejo atorivca. # PITTERMANN v ZAGREBU Avstrijski podkancler se je ustavil tudi v Zagrebu. V Beogradu pa ga Je sprejel predsednik Tito ln se z njim zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Zapisek na rob Zakaj ni bilo razprave Dejstvo, da se hkrati sestaneta dva pomembna organa na skupni seji, kot sta zbora občinske skupščine in plenum ObO SZDL z istim dnevnim redom: obravnava osnutka statuta, predloga družbenega plana in proračuna občine Skofja Loka, kot je bilo to v ponedeljek, lahko samo pozdravimo. Zal pa tega ne moremo trditi za samo razpravo. Glede na pomembnost omenjenih dokumentov je bilo pričakovati večje število razpravljavcev in tudi konkretnejše razprave. Predvsem o statutu, ki so ga navzoči prejeli že nekaj dni prej, bi bilo lahko več razprave — saj o statutih govorimo in razprav, ljamo že lep čas. (Morda je o statutu doslej razpravljal preozek krog ljudi. Morda pa je tako popoln, da o njem ne bi kazalo razpravljati?). Material za razpravo oziroma osnutek družbenega plana in proračuna pa je* bil razdeljen šele pred sejo in zato je mogoče opravičiti (?) maloštevilno razpravo. Kar je bilo razprave je bila predvsem o proračunu in sicer predvsem o sredstvih krajevnim odborom. Upajmo, da bodo razprave na zborih volivcev, kl se pričenjajo te dni, aktivnejše. —S. S. Izvoz vedno, več j i LANI ISKRA'ni dosegla predvidenega plana izvoza. Izpadi so nastali predvsem zaradi predvidene, pa še ne dokončane rekonstrukcije nekaterih tovarn in obratov. Kljub temu pa je podjetje povečalo lanski izvoz za 40 odstotkov v odnosu na realizacijo v letu 1962. Samo v decembru so izvozili: 14 avtomatskih telefonskih central, 1500 telefonskih' aparatov, 21.000 električnih števcev, 10.000 motorjev, 11 kinoprojektorjev in 300 radijskih sprejemnikov. Plan za letošnje leto predvideva 121 odstotno povečanje v odnosu na lansko realizacijo. Pri tem načrtuje podjetje razširitev izvoznega asortimenta in prodajo v tiste države, s katerimi do sedaj še ni imelo trgovinskih stikov. Dobra preskrba z zelenjavo Sedanjo založenost proda jalen s sadjem in zelenjavo lahko ocenjujemo kot izredno dobro, saj prekaša preskrbo v vseh dosedanjih zimskih sezonah. Na to je najbolj vplivala ugodna letina, kar potrjuje, da je naše vrtnarstvo prava tovarna na prostem in v vsem odvisna od vremena. Največ zelenjave pfihaja iz Dalmacije, iz okolice Splita. Tako je zelenjava menda edina vrsta prodajnih artiklov, ki so cenejši kot so bili pred letom dni. Nekaj primerov: lansko zimo je bil radič po 700 do 800 dinarjev, sedaj je po 400 dinarjev, cene solate so se gibale od 500 do 600 dinarjev, sedaj je po 150 dinarjev, za karfiolo ie bilo treba odšteti od 300 do 400 dinarjev, sedaj 260 dinarjev itd. Za približno 10 odstotkov je cenejše tudi uvoženo južno sadje. Kot kaže tudi tega letos ne bo primanjkovalo. Tudi cena jajc je sprejemljiva. Pri Agrarii jih že dva tedna prodajajo po 25 dinarjev. Sedanje zaloge so s Poljske. Pri skrbnih pregledih so ugotovili, da so jajca na splošno zelo kvalitetna in je največ 1 odstotek slabih. Še vedno težave pri uvozu surovin PO STATISTIČNIH podatkih je v enajstih mesecih lani znašala vrednost izvoza 47,130 milijonov dinarjev, kar predstavlja 84 odstotkov predvidenega izvoza za vse leto. Na vseh področjih so glavni vzrok neizpolnjenim planom surovine, preureditve tovarn, ali pa je na to vplivalo dejstvo, ker naša podjetja niso mogla konkurirati s cenami na zunanjem tržišču, kjer so se cene od lanskega leta znižale. Glavna izvozna dejavnost — industrija je bila v lanskih enajstih mesecih pri izvozu udeležena z 82 odstotki celotnega izvoza. Največ je izvozila lesna industrija, industrija usnja in obutve, tekstilna, kovinska, živilska in industrija črne metalurgije. Vendar pa predvidenega izvoza nismo dosegli predvsem pri projektantskih storitvah, pri' investicijskih delih v tujini, pri izvozu vina in semen, kmetijskih pridelkih in pri izvozu gradbenega materiala. Naj- večji je bil izvoz turističnih storitev. Gorenjska podjetja, ki so udeležena skoraj pri vseh panogah izvoza, so naletela na iste težave, kakor ostala podjetja ljubljanskega okraja. V podjetju Sukno Za-puže je v novembru izpadel izvoz mikanih tkanin, ker niso dobili volne iz uvoza. Čeprav je bil izvoz usnja in obutve nad povprečjem, je tovarna Peko Tržič naletela na težave: gumijasti podplati niso bili dovolj kvalitetni. V tovarni Samo direktor! Bili uno v tovarni Veriga v Lescah. Zaprosili smo za podatke o pianu podjetja. Z njim bi moral biti, ali morda že je, seznanjen vsak član kolektiva. Toda niti pri odgovornih uslužbencih nismo dobili odgovora. Izjave in podatke za javnost (v tem primeru za bravce Glasa) daje samo direktor. Tako so nam povedali. Do direktorja pa nismo mogli, ker je bil zadržan. To se ni zgodilo prvič. Že večkrat smo v tem podjetju iskali podatke, pa smo ostali praznih rok. Podatke daje samo direktor. In ker ta, razumljivo, ne more biti vedno na razpolago, smo odšli praznih rok. Zato ni čudno, Če se o tem kolektivu zelo malo sliši in čita v javnosti. Takšna praksa pa ni samo v Verigi. Tudi v raznih drugih pod- jetjih in ustanovah je še dosti posnemanja. Zato se vsiljuje vprašanje, če je to prav. Ali to ne pomeni prevelike obremenitve vodilnega človeka? In drugo še važnejše — ali to ne pomeni nezaupanja drugim vodilnim uslužbencem in še posebno predsta\-nikom samoupravnih organov? V našem sistemu težimo, da bi vsak član kolektiva, od snažilke in vratarja naprej, moral vse več vedeti o podjetju, o gospodarjenju, itd. Hkrati pa ima vsak tudi pravico do besede, pravico, da pove svoje stališče do pojavov in podobno. V večini primerov ugotavljamo, da je današnji razvoj socialistične demokracije in tudi decentralizacije uveljavil prakso, da vsak lahko pove o stvareh s svojega delovnega mesta in da tudi mišljenje za okolico. — K. Makuc Sava se je v novembru povečal izvoz avtoplaščev v vzhodne klirinške države (Poljsko), Elektrotehničnemu podjetju ELRA" Skofja Loka je za izvoz električnih spajkal primanjkovalo steatitnih elementov in mikroelektromotor-jev iz uvoza. Železarna Jesenice je v enajstih mesecih dosegla 93 odstotkov predvidenega izvoza, vendar je delo ovirala montaža novih strojev za pletenje bodeče žice in pomanjkanje elektrodne žice za izdelavo varilnih elektrod. Pregled kaže, da za marsikatere neizpolnjene naloge niso kriva podjetja sama, ampak uvozniki, ki ne preskrbijo pravočasno potrebnega materiala. Kaj bo v Stari pošti? TAKO sprašuje naš bravec R. Ž. iz Kranja v svojem pismu našemu uredništvu in se huduje, češ da to poslopje v Kranju že dolga leta menja gospodarja, da tam /meraj preurejujejo in zapravljajo denar. Povprašali smo o stvari in zvedeli: Staro pošto v Kranju sedaj preureja podjetje Sava, da bo v njej začasno uredilo prostore za komercialni oddelek in za trgovino. Vendar bo Sava v njej kake štiri leta. V sedemletnem načrtu urbanistične ureditve Kranja je predvideno, da se bo ves prostor od avtobusne postaje do Stare pošte preuredil v poslovni center. Poseben odbor, ki bo vodil gradbena dela tega centra bo ustanovljen še ta mesec. BELEŽKA Vožnja in vedenje na cesti Bila Je lepa sončna nedelja ln cesta je bila že kopna, ko sem se moral na telefonsko obvestilo na hftro odpeljati k umirajoči so-rodnlcl v Ljubljano. Po ušesih mi Je še brnelo »Ce se boste odpeljali takoj, jo boste dobili še živo.« Flčko me je ubogal, toda cesta nI bila prazna. Poleg osebnih vozli je bilo na cesti tudi več tovornjakov, kl so vozili 40 do 50 km/h in ovirali promet. Za njimi je nastajala kolona osebnih avtomobilov. Nestrpneži so skušali prehitevati, toda tovornjak Je vozil po sredi ceste ln se nI hotel umakniti. Zakaj smejo ob sobotah ln nedeljah voziti po cesti tovornjaki, ki ovirajo promet, že nekaj let se govori, naj bi ob sobotah ln nedeljah prepovedali tovornjakom voziti po cestah prvega reda. Ker pa bi prepoved prizadela nekatera naša podjetja ln tudi tranzitni tovorni promet med Avstrijo ln Italijo, Je Izdal zvezni sekretariat za promet priporočilo, naj hI prometniki po potrebi vozila, kl ovirajo promet, zaustavljali. Toda tovornjaki vozijo seveda neovirano, še mnogo hujši pa so primeri samozavestnih voznikov osebnih avtomdbt-lov. Čeprav Imajo majhen avto, vozijo po sredi ceste in se avto-moblllstu, ki bi ga lahko prehitel, nočejo umakniti. Obsojam tiste, kl divjajo po cesti kot norci ln vozijo celo skozi naselje hlhro, ker mislijo, da ljudje občudujejo njihov pogum. Globoko pa spoštujem kulturno vedenje voznikov do sovoznlkov, ki ga Je kaj malo. — U. Nerednost s prevozi otrok v šolo PREB/VAVCI Zgornje bohinjske doline: Srednje vasi, Češnjice in Gorjuš ter Koprivnika so zelo nezadovoljni zaradi nerednosti v prevozu šoloobveznih otrok, ki se vozijo vsak dan v šolo v Bohinjsko Bistrico. Avt&bus na tej lokalni progi pogosto zamuja, tako da otroci včasih prezebli čakajo nanj po celo uro in še več. Stanje te je slabšalo zlasti v letošnjem šolskem letu, medtem ko je bilo lani veliko bolje. Na Gorjušah ter na Kopriv-niku so starši zaradi tega zaskrbljeni. Njihovi otroci odhajajo od doma še pred šesto uro zjutraj, vračajo pa se navadno šele po tretji-uri popoldan. Samo na postajališčih čakajo kar po dve uri. Nerazumljivo je, čemu so potrebne takšne zamude/ Ali ni to le malomaren odnos do ljudi? Starši prizadetih otrok upravičeno zahtevaj«, da se stvar nemudoma uredi. Otroci so ie s tem dovolj prizadeti, ker morajo tako daleč v šolo. Za oddaljene učence navadno ugotavljs-jo, da so bolj slabotni in manj razviti, tato bi bili zanje potrebni tudi pogostejši zdravniški pregledi in večja skrb in nega. V veliki meri takšnemu stanju botrujejo tudi neurejene okoliščine. Razen tega pa so otroci ves čas brez toplega obroka hrane. Takim otrokom vi morali poskrbeti to^pel obrok v šol-skilj mlečnih kuhinjah. — /. B. V sobi, v kateri je umrl France Prešeren, bodo razen drugih predmetov postavili tudi peč iz njegovih časov Nesreče Na prehodu za pešce Na cesti I. reda v Kranju je v sredo dopoldne Matija Rešek z osebnim avtomobilom LJ 275-16 podrl Katarino Močnik. Vozil je proti križišču pred domom JLA, nenadoma pa mu je pred avtomobil prišla na prehodu za pešce na Koroški cesti pri avtobusni postaji Močnikova. Bila je težko poškodovana (pretres možganov) in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zavozil je na pločnik Trčenje tovornjakov Kratkotrajna sreča Na križišču Koroške ceste in Maistrovega tgra v Kranju je v torek zvečer Ivan Oblak z osebnim avtomobilom RK 27-93 na pločniku podrl Ljudmilo Lenardlč in Anico Pristav. Ženski sta hodili pravilno po pločniku proti Koroški cesti, Oblak pa je pripeljal za njima in iz neznanega vzroka zapeljal na pločnik in ju podrl ter pobegnil. K sreči je bila Lenardi-Čeva le laže poškodovana in so ji prvo pomoč nudil; v Zdravstvenem domu v Kranju. Na cesti III. reda v Velesovem sta v torek ob 12.30* trčila tovorna avtomobila KR 52-13, voznik Jože Dolhar, in KR 20-28, ki ga je vozil Janez Zelnik. Dolnar je vozil s prekomerno htrostjo z Visokega. Na blagem, vendar nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal Zelnik. Kljub naglemu zaviranju vozil na mokri cesti nista mogla zaustaviti. Skoda, ki je nastala pri trčenju, je ocenjena na obeh vozilih na 240 tisoč dinarjev. Nekaj dni za tem, ko so se sta-novavci vselili v novi blok nasproti komunalnega zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah, so morali izobesiti črno zastavo. Ena izmed stanovavcev, dvainšestdeset-letna Justina Gasar se je veselila prijetnega stanovanja le dober teden. Ljudje vedo povedati, da je na stanovanje čakala dolgo vrsto let, dolgotrajna bolezen pa je dokončala svoje delo prav v času, ko se ji je vroča želja izpolnila. u r e m e VREMENSKA SLIKA Ponoči so nas zajele atlantske frontalne motnje, vendar so oslabljene in bodo le delno vplivale na vreme pri nas. Za njimi se preko zahodne Evrope gradi greben visokega zračnega pritiska. NAPOVED ZA DANES in Izgledi za prihodnje dni Danes bodo natsopile delne razjasnitve, zlasti v zahodni Sloveni" ji. Najnižje nočne temperature bodo med —5 do —10 stopinjami, v Primorju 2; najvišje dnevne temperature bodo okoli 0, v Primorju 6 stopinj. Še naprej bo suho vreme, v zahodni Sloveniji delno, v vzhodni Sloveniji pa precej oblačno. Temperature brez večjih sprememb. STANJE VREMENA OB 13. URI Ljubljana oblačno —1, zračni pritisk 1016 milibarov, Brniki oblačno 0 stopinj, Planica pretežno oblačno —3, Lesce oblačno —2, Jezersko oblačno 1, Kredarica oblačno —13, piha severozahodnik s hitrostjo 50 km/uro. SNEŽNE RAZMERE VČERAJ OB 7. URI Kredarica 120 cm, Vršič 40, Vitranc spodaj 28, na sredini 35, na vrhu 40, žičnice'obratujejo; Tamar 45, Dom Planica 30, Pokljuka 35, Bohini 30. Rateče Planica 30, Lesce 14, Jezersko 22 in Brniki 28 cm. • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun f& iz naš i h komun iz naših komun 4) iz naših komun © iz naših kom«?n II ih» n*'**ti komin AK OBRAT SVOJO SPECIALITETO Razgovor z direktorjem gostinskega podjetja Tržič Milanom Zupanom Za gostinstvo Je sedaj mrtva sezona. Vendar se b {ega nis sme zaključiti, da gostinci spimo. V sedanjem, obdobju se intenzivno pripravljamo na pri-"°dnjo gostinsko turistično sezono. Te priprave pa "eveda ne obsegajo samo urejanje ln lzboljšavanje 8«stin«kih lokalov in Inventarja, temveč tudi strokovno izpopolnjevanje gostinskega kadra. m je bil prvi odgovor direktorja. Gostinskega Podjetja Tržič Milana Zupana ne nese vprašanje. Uciločilen vzrok za to, da smo so odločili za pome-nel ' gostinskim delavcem na toliškem področju je dejMvo, da bo letos dobila tržiska občina dve po-In*tt»bni pridobitvi, ki bosta nedvomno vplivali tudi 11 [ gostinski promet. Julija bodo namreč dokončno °CiPi*li ljubeljski predor, prav tako pa bodo letos 5llJt'iadili tudi avtomobilsko cesto Naklo — Ljubelj, ljubeljski predor je sicer neuradno odprt 'že se-tiuJ. vendar ga bodo v času, ko bodo Avstrijci na £v°iem delu predora opravljali gradbena dela, za ,čas spet ponovno zaprli. Začasno odprti ljubeljski predor pa je še bolj na stežaj odprl pot maloobmejnemu prometu in takšno izboljšanje prometnih *Ve* bo seveda tudi v prihodnje ugodno vplivalo na povečanje maloobmejnega prometa. Maloobmejni promet je zelo velik že sedaj zlasti ob nedeljah ln sobotah ter ob drugih avstrijskih praznikih. Bodoči razvoj turizma na našem področju terja, da se mora tudi gostinstvo orientirati na sistematično kadrovsko politiko. Z zadovoljstvom lahko ugo- ^'Jamo (je nadaljeval MIlan Zupan), da smo se "* našem, ?b™°^u-, ^žičani glede zanimanja za gostinstvo le »zmlgali«, °,b Pron\etnl žiU (*> J 1* Je seveda precejšnja z&Iuga tržlškega zavoda do 8eveda 11,11020 pr # Sliši se, da boste sedanji zadružni dom v Podljubelju precedili v gostišče, ki bo dobilo ime »Gostišče ob jezeru«. Tako Je! S preureditvenlml deli bomo začeli že letos. Z združenimi sredstvi naših večjih dobaviteljev bomo letos uredili dve gostilniška prostore ln 13 ležišč. Ta dela bodo spadala nekako v prvo fazo. Kasneje pa bomo kapacitete še povečali. # In zakaj ime »Gostišče ob jezeru«? Za zadružnim domom oziroma za bodočim gostiščem bomo uredili jezero, kl bo imelo dobro površino šobčevega bajerja. Spričo tega, ker bo letos na gradbišču ljubeljske ceste vsa ustrezna mehanizacija, bomo letos toliko pohiteli, da bomo s to mehanizacijo opravili največja zemeljska dela, kasneje pa bi sledile podrobnejše in dokončne obdelave. To gostišče z Jezerom se bo lahko razvilo v pomemben rekreacijski objekt oziroma v kraj športnega izživljanja. Pozimi bi lahko jezero služilo kot drsališče (hokej). Pametno bi bilo, da bi sodelovale pri Izgradnji tega objekta tudi gospodarske organizacije, kl sedaj vlagajo dosti sredstev v obmorski turizem. Okoli jezera oziroma pri sedanjem zadružnem domu v Podljubelju bi bilo namreč mogoče urediti prikupno vikend naselje, tako da bi lahko ta kraj postal vabljiv rekreacijski center. # Kakšna je lahko napoved gostinskega delavca za letošnjo sezono? Spričo dograditve predora ln ljubeljske ceste se bodo domači in tuji turisti vedno bolj zadrževali na našem območju. Gostinski objekti neposredno e ob cesti in ob predoru) bo-mnogo pridobili na pomembnosti in s *l zaposlovanje delavcev. Vsi pristojni organi od 2L2T?S Promftu'mfxdtem,kf.bofo gostinski finske- skupščine do gospodarske zbornice so še- obr*tlJt «eetu Tržiču nekoliko izgubili. Tej lani našli skupni jezik; da je treba gostinstvu S^J^mSS? kT 22 8™dnJ\,n »osvetiti več pozornosti spričo možnosti, kl Jih ima ianje gostinskih obratov neposredno ob sami cesti Okoli točilne mize v Kranjski gori Je bilo takšno prerivanje kot v čebeijnaku. Med nosijo ljudem v usta lepe natakarice ln točajke i Izvoz in količinska proizvodnja v občim Kranj tržiškem področju. Ali ne potekajo prav sedaj priprave za strokovni gostinsko turistični tečaj? D»! Preko gostinskega šolskega centra na Bledu se bo že prve dni februarja pričel v Tržiču gostin-s*i tečaj za 30 mladih ljudi, kl imajo veselje in po-80je za deio v gostinstvu. To je rezultat akcije °beh gostinskih podjetij v Tržiču, planinskega društva in ostalih podjetij, ki se bodo v prihodnje kakorkoli že ukvarjale z gostinsko dejavnostjo na (ureditev sedanjega zadružnega doma v Podljubelju, gostišča ob predoru, gradnja motela). Iz neposredne prakse lahko ugotavljamo, da Je neprimerno večji porast povpraševanja po hrani, medtem ko potrošnja žganih pijač niha. Zato bomo temu ustrezno seveda razvijali kuhinje, ker tujci dajo več na hrano kot na pijačo. • Morda še kako novost, posebnost...? V bodoči turistični sezoni bodo lahko gostje v naših obratih dobili določene specialitete. Vsak obrat bo Imel po eno tako specialiteto; eden na tržlškem območju. Tečaj bo trajal dva do tri mese- primer dolenjsko vino s kraškim pršutom, drug Ce» tako da se bodo lahko tečajniki že do prihodnje sezone vsaj demo usposobili za delo v gostinstvu. Na tem tečaju bodo del časa posvetili tudi Pouku nemškega jezika in razvoju turizma na na-Sem območju. obrat pa spet svojo specialiteto. In morda še eno posebnost! Pri Ankeletu v Podljubelju bomo uredili pristno kmečko sobo ... Torej •— gostinci imajo že pred sezono polne roke dela. KRANJ — Svet za industrijo skupščine Kranj je na svoji zadnji seji obširno razpravljal in obravnaval realizacijo izvoza in količinsko proizvodnjo v preteklem letu. Industrijska proizvodnja v preteklem letu, ki je izračunana po, metodologiji stalnih cen, je bila dosežena v primerjavi' s planom 105.7 odst., v primerjavi z realizacijo 1962. leta pa je večja za 15.1 odstotka. Plana količinske proizvodnje zaradi objektivnih težav ni doseglo samo podjetje Kranjske opekarne. Največji uspeh je doseglo podjetje Oljarica Britof, saj je plan količinske Ok&aoiDUinki % V Kranjski gori se Turistični biro trudi, da bi obisko-v'avce čimbolj zadovoljili. Direktor Turističnega biroja pa Je odpotoval v Innsbruck In k° skušal navezati stike in nabaviti reklamo za našo Kranjsko goro. © Na Hrušicl so imeli že Pred dobrim mesecem občni fhor Svobode, na katerem so •zvolili nov upravni odbor. Čudno pa je, da po več kot Enem mesecu še niso sklicali seje. • Na Planini pod Golico bodo jutri mednarodne sankale tekme, ki jih bo organizi-ral Sankašfci klub Jesenice za Prehodni pokal mesta Jesenice. Proga, ki so jo izpeljali po Sorski poti pri Savskih jamah, ie dolga 1300 m, ima 190 m višinske razlike in 5 umetnih zavojev. Poleg naših najboljih sankačev se bodo udeležili osmega mednarodnega sanka-Škega tekmovanja tudi Avstrijci, Italijani in Nemci. % Na Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah so Po sklepu šolskega odbora, ki Predstavlja trenutno upravni °rgan zavoda, s 1. januarjem Uvedli poskusni 42-urni tednik. Dnevno delajo po 8 oz. 9 ur, ob sobotah so organizirane samo dežurne službe. SMUČARSKE SOLE JESENICE — Osnovna šola *Tone čufar« na Jesenicah je organizirala za učence višjih razredov sedemdnevni smučarski za-V^tniški in nadaljevalni tečaj, ki Je bil zaključen v sredo v Kranjski gori. Učenci in učenke so trenirali tri dni na Blejski Dobravi, M dni v Mojstrani in imeli zaključek v Kranjski gori. Ker so se dnevno vozili tako na Blejsko Dobravo, v Mojstrano in v Kranjsko goro z vlakom, so bili stroški sicer sedemdnevnega tečaja samo 1200 din za tečajnika — učenca. Pohvalili so smučišče na Jakeljnov finč prejel največje odlikovanje JESENICE — Gozdarski tehnik cija, Nemčija, Avstrija, Italija, Ijen. Lavinske odseke naj bi imeli Cveto JakelJ z Jesenic je že dolga Poljska in Jugoslavija najvišje tudi v Celju, Tolminu, Tržiču in leta ljubitelj psov. Ko pa je pred odlikovanje. Obiskali smo Cveta Kamniški Bistrici, še bolje pa bi osmimi leti kupil nekaj mesecev Jaklja in ga prosili za razgovor, bilo, da bi imela vsaka planinska starega nemškega ovčarja, se je ,v vsej j^osiaviji jmamo sa. postojanka po enega lavinskega odločil, da ga bo zdresiral v la- ^ na jesenicah lavinski odsek. Psa kakor v Švici, kjer jih ima- Pobudo za organiziranje je dal že leta 1952 znani gornik in reševa-vec Uroš Zupančič, vendar so odsek ustanovili samo na Jesenicah. Poleg individualnega treniranja imamo s psi vsakih 14 dni tudi skupne vaje. Vsako leto pa gremo s psi na 5 do 7- volivci na zborih nakazali nekatere nove možnosti za razdelitev. O celotni problematiki je minuli torek razpravljal občinski odbor SZDL s predsedniki krajevnih organizacij. • Cešnjica — Prebivavci imajo zaradi višinske lege vrsto komunalnih težav. Predvsem se pritožujejo nad slabim oskrbovanjem cest in poti. Pri Koritih je cesta nezavarovana in je nevarnost, da bi to povzročilo nesrečo. Naj* slabše so vzdrževane poti v Podjelju in v Jereki. Hudournik Suha ob nalivih zalije cesto in otežkoča promet. Svoje komunalne probleme bodo poskusili urediti s pomočjo krajevne skupnosti, ob podpori občinske skupščine. zumeti toliko v francoskem smislu, kot v smislu prodora mladih angleških režiserjev. Za Sinovi in ljubimci po Lawre.nceu je 9^us po medu drugi uspeli prenos vsebine iz literarne v filmsko obliko. Le da gre v prvem primeru za roman, v drugem za uspelo sodobno dramo Shelagh Delanev. 2e drama sama je ob uprizoritvi sredno, skozi privatni problem, je v filmski obdelavi njihova navzočnost vseskozi prisotna in očitnejša, kot bi bila v odrskem prikazu. Skrajno realističen je film zaradi svoje tehnične zanimivosti. Posnet je brez umetne osvetljave, vključno z nočnimi posnetki, s posnetki meglenih delavskih naselij in umazanih pristanišč. Zato na igravcih vsa teža prenosa iz teaterske v filmsko obliko. Kjer jim to neuspelo, so krivi dialogi. Zanimiva filmska oblika nas pritegne takoj ob začetku. Glava gorenjskih šahovskih organizator NOVO VODSTVO GORENJSKIH ŠAHISTOV RADOVLJICA — Na sestanku Neprijetno je dejstvo, da so se šest pa na Jesenicah. Pričetek filma vsebuje vozeče posnetke londonskih spomenikov. Ko kamera kroži okrog njih, se nam zdi, kot da se premikajo. Ozadje kroži okrog njih, sami krožijo okrog ozadja. Gibanje: simbol življenja in spreminjanja. Ko se logika tega posnetka ponovi na vrtečem mostu, z mornarjem, ki odhaja, na njem, s hitečim ozadjem, že vemo, da je to gibanje optimizem režiserja, njegdv odnos do socialnih problemov in do vseh OB PROSLAVI slovenskega kul- bile že objavljene v raznih kul- drugih vprašanj sveta. Optimi-turnega praznika bo v Kranju iz- turnih listih in revijah, številne stični zaključek filma >je z njego-šla prva zbirka pesmi Bojana pa bodo objavljene prvič. Zbirko vim prepričanjem opravičen. Piska. Zbirka »Upadla gladina« bo bo izdal in založil Klub kultur- Po uspehu ,v Cannesu leta 1962 izšla broširana v približno 500 iz- nih delavcev v Kranju, Državna je vključitev Okusa po medu v vodih. V njej bo 38 najboljših založba Slovenije pa jo bo po- kranj-ski filmski spored z dvelet-pesmi, ki jih je avtor napisal v sredovala vsem založbam in knji- no zamudo priča nesistematično zadnjih letih,. Nekatere od teh so garnam v Sloveniji. — R Prva pesniška zbirka Bojana Piska jev in funkcionarjev okrajne šahovske zveze Ljubljana je bilo sklenjeno, (da bo gorenjske šahiste vodil pripravljalni odbor s sedežem v Radovljici. Odbor bo skušal do spomladi pripraviti občni zbor, na katerem bi se osnoval dokončni medobčinski šahovski odbor, ki jeseniško, kranjsko radovljiško in tržiško območje Sprejeto je bilo tudi nekaj pomembnih sklepov v zvezi z bližnjimi tekmovanji. od preko 20 povabljenih organizacij tega sestanka udeležili samo predstavniki ŠD Kranj, ŠD Jesenice, ŠD Javornik in ŠD Radovljica. Kljub temu naj bo sedež novega vodstva v Radovljici. Pripravljalni odbor ki bo začasno vodil gorenjski šah, je sestavljen tega tekmovanja bo 15. februarja ob 16. uri v Kranju. Mladinsko prvenstvo bo izvedeno do konca marca na Jesenicah, pionirsko P* v istem roku v Radovljici. Admi* nistrativne stroške bo vsaj deloma skušala kriti okrajna zveza, dolžnost novega vodstva pa je, da iz 7 članov. Določili so že, kdaj bi združeval bo letošnje gorenjsko prvenstvo skuša za delo medobčinskega od- škofjeloško, za posameznike. Na tekmovanju bora zainteresirati občinske zve- bo sodelovalo 12 šahistov in sicer ze za telesno kulturo ter politični 5 iz jeseniškega območja, 4 iz organizacije, kajti brez material' kranjskega in 3 iz radovljiškega, ne podpore ne more biti niti kva« Pet kol bo odigranih v Kranju, litete niti množičnosti. — V. N. Sodelovalo bo 15 pesnikov KRANJ — V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo dne 7. februarja v Kranju večer slovenskih pesnikov. Prireditev za mladino bo ob 16. uri, za odrasle pa ob 19. uri. Ob tej priložnosti bodo brali svoje pesmi: Vida Bre-slova, France Filipič, Branko Hof-man, Mila Kačičeva, Edvard Kocbek, Janez Menart, Ivan Minati, France Onič, Anton Podbevšek, Tone Sel i škart Jože šmit, Saša Vegri, Marička Žnidaršič, Branko Žužek in Miha Klinar. Redna šola za zborovodje KRANJ — Ta mesec bo na Glasbeni šoli v Kranju začela z delom redna šola za zborovodje. V njej bodo uporabljali predvsem meto- Nedeljske športne prireditve Jutri ob 10. uri dopoldne bo v Torklji občinsko pionirsko prvenstvo v veleslalomu kranjske občine. / ' Pri Dijaškem domu v Kranju bo ob isti uri start tekmovavcev ob-občni bor prosvetnega društva činskega prvenstva v smučarskih Podblica. Za društvo je značilno, tekih. sti tega sporeda. Gradili bodo svoje prostore PODBLICA — Pred dnevi je bil da ima pretežno mlade člane in do individualnega pouka, v letos- zelo aktivno folklorno in dramsko njem letu pa jo bodo obiskovali zborovodje, ki že vodijo pevske zbore, vendar si želijo svoje znanje izpopolniti. Po dogovorih z nekaterimi drugimi gorenjskimi območji bd šola verjetno že prihodnje šolsko leto sprejela slušatelje — začetnike z vse Gorenjske. sekcijo ter knjižnico. Ovire pri delu jim je predvsem pomanjkanje ustreznih prostorov. Zato se je društvo skupaj z gasivskim društvom dogovorilo o grđdnji nove stavbe za skupne potrebe. Stavbo bodo gradili s prostovoljnim de- Igravci namiznega tenisa se bodo lom in prispevali tudi precej ma- v Kočevju udeležili republiškega terialnih sredstev. Prosili so le za mladinskega in članskega ekipne-5 milijonov dinarjev pomoči. ga prvenstva. V Bohinju so za nedeljo pripravili medklubsko tekmovanje za pokal Jesenic, v Kropi pa tekmovanje na 45-metrski skakalnici za pokal smučarjev-skakavcev, padlih v NOB. To tekmovanje bo ob 13 uri. ZAVOD ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO TELESNOVZGOJNIII OBJEKTOV IN NAPRAV V MESTU KRANJU OBVESTILO Obveščamo vso kranjsko in ostalo javnost, da bo v sredo« dne 5. 2. 1962 pričelo redno obratovati zimsko kopališče v Savskem logu. v \ Zimsko kopališče bo odprto vsak dan od 10. do 20. ure. Vabimo vsa vodstva šol, sindikalnih podružnic, gospodarskih organizacij in ustanov, zdravstvene ustanove, športne kolektive, plavalne klube in ostale, ki želijo imeti na zimskem kopališču rezerviran čas uporabe bazena za svoje Članstvo, da prijavijo svoje želje Zavodu za vzdrževanje in gradnjo telesnovzgojnih objektov in naprav v mestu Kranju, Partizanska cesta 39, telefon 21-76, osebno, pismeno ali telefonih no, da bomo lahko vskladili razpored vseh koristnikov. Uprava zavoda SOBOTA, T. frhrtfftrta T964 rnaU oglasa • mali oglasi prodam Prodam čevljarski stroj, prešo *■ "roj za tanjšanje usnja (širf ""•■no): Ljubljanska 14, Kranj 336 "godno prodam 80 basno Hoh-?*^Jwo klavirsko harmoniko z dv*n» registroma. Podbrezje 60 338 Ugodno prodamo dobro ohranje-2° Lutzovo peč. Peko, prodajalna 8*. Loka 373 Ugodno prodam dvodelna okna *0 enega trodelnega, primerna za garažo, ter štedilnik, desno vzid-Ulv. Dolenc Franc, Šenčur 183 Prodam lahkega konja, Britof 48 375 Prodam dobro ohranjeno NSU rMmo. Voglje 64 376 Poceni prodam ekoraj novo •Palnlco. Ogled, šmid, Ul. mladinskih brigad 12, Kranj za Vodovodnim stolpom 377 Prodam motor Džllera 150. Tr-ooje 75! 379 Prodam aH zamenjam moped za drvu. Cerklje 64 379 Prodam plemenskega vola 450 *i težkega ln motorno slamorez-Podbrezje 31, Duplje 380 Na Jesenicah prodam vseljlvo Wšo. — Naslov v podružnici Glasa Jesenice 359 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo znamke »PUCH« — galeb 150 ccm. — Naslov v oglasnem oddelku 396 Prodam repo aH zamenjam za mrvo. — Naslov v oglasnem oddelku 397 Prodam hišo v bližini Kranja. — Po i zve se na oglasnem oddelku Glasa 398 Prodam kosilnico znamke Drimk z žetveno napravo. — Naslov v oglasnem oddelku 399 Prodam 5000 kg pese, 5000 kg repe, večjo količino ajdovih plev, in 5 kub. metrov borovih hlodov debelina nad 25 cm. — Velesovo 24 400 Prodam rdeč čebulček. Grad 5, Cerklje 401 Izposodila bi sf pisalni stroj za prepis knjige. Plačam dobro najemnino. — Helena Umnik, Suha št. 39, Kranj 402 Prodam kravo, kl bo tretjič teie-tlla konec februarja; prašiča za zakol 130 kg ali zamenjam za brejo svinjo. — Pšenična polica št. 3 403 Prodam seno. — Naslov v oglasnem oddelku 404 Prodam prašča 170 kg težkega. Hafner Antonja, Zabnica 34 405 Prodam 10 m bukovih drv. — Naslov v oglasnem oddelku 406 Prodam šivalni stroj znamke Rosgaser«. — Kosmač Julka, Go-sposvetska 19, Kranj 407 Umrla je znana partizanska mamica Helena Skokova \ članica ZBNOV in ZWI Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v soboto dne 1. februarja 1964 ob 16. url z njenega doma v v Stražišču, Skokova ulica 12, na pokopališče v Stražišču. Pokojnico bomo ohranili v trajnem spominu. Predsedstvi združenj borcev NOV in voj. vojnih invalidov občine Kranj ZAHVALA Ob bridki izgubi najme mame, zlate stare mame, sestre Josipine Škerbinc, roj. Marušič iskrena zahvala vsem, ki so jo spremili v njen poslednji dom, ji darovali vence, ali kakorkoli počastili njen spomin. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Ivanu Hribemiku za ves trud in pozornost v času njene bolezni. še enkrat vsem, hvalat Kranj, 31. januarja 1964. Žalujoči hčerki Jolanda z možem in Gina, vnuki Marina, Lidija in Janko, v Imenu ostalega sorodstva OBLETNICA Danes 1. februarja je minilo leto dni, odkar naju je zapustila nadvse dobra teta in sestra Marija Jenko Ohranili jo bova v lepem spominu. Smlednik 1. II. 1964 Nečakinja Anica in sestra Frančiška *2aja m tl8ka cp »Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. TekočI JJ^n Pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni jjjdnlk, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda \f dm' **aIil °8,as' za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-• Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam v dobrem stanjub ročno ln motorno slamoreznlco. — Gorice 6, Golnik 413 Prodam kravo, dobro mlekarlco. Ogled danes ln Jutri. — Hvasti Franc, Jama 35 408 Prodam leseno pomivalno mizo ln kuhalnik na 3 plošče. — Mpho-rič Janez, Zg. Besnica 89 409 Prodam FIAT D 750 dobro ohranjen. Ogled nedelja, četrtek od 12. do 16. ure — Zlato polje 1 410 Kupim Opel Rekord aH Volks-vvagen, novejši tip — gotovina. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »TMT« 411 Samska pletilja z znanjem malo šivanja, dobi dobro službo, lahko tudi stanovanje. — Naslov v ogl. oddelku 412 Kupimo planino aH kratek klavir. Ponudbe s ceno ln opisom pošljite na Plesna in baletna šola Kranj. Delavski dom, Trg revolucije 1 347 Kupim rabljeno konjsko vprego. Naslov v oglasnem oddelku 381 Kupim suhe smrekove deske in plohe 50 mm. Novak Alojz, c. 1. maja 63, Kranj 382 Kupim dve žimnatl blazini. — Naslov v oglasnem oddelku 395 ostalo LOTO 3. Začasno poročilo za 4. kolo lota Zrebane e bilo 28. anuara 1964. Izžrebane številke: 3 6 9 17 20 27 in dodatna 1. Pet z dodatno 979.443 din Petorke %83.713 „ Četvorke 2.264 „ Troke 210 „ ČETVORKE Jesenice 39-258345/4 39—258368/4 39—258369/4 Kranj 46—0—255764/4 46—0—255838/4 46—0—255896/4 47— J—634116/4 TROJKE Bled 73 O 256099/4 O 2562114/4 , O 259114/4 Domžale 28 K 760309/4 K 760310/4 K 760311/4 Jesenice 39 O 258346/4 O 258363/4 O 258364/4 O 258366/4 O 258374/4 O 258383/4 O 258386/4 O 258392/4 O 258403/4 O 258406/4 O 258412/4 K 783186/4 K 783191/4 Kamnik 41 043358/2 258768/4 258776/4 258777/4 257545/4 257547/4 258755/4 258762/4 258765/4 258423/4 258440/4 258441/4 783189/4 783193/4 hanov - Leonov: Po ~0SLavc le bilo konec. Steza se je kakor rdeča proga spuščala cenT>r°Stranem Poftočju- Zelena gričevnata dolina, obsijana s son-bed' Z rna'nn'rm okroglimi kolibami, se je razprostirala do obzorja. **lor ^etUr* 'e zdržal korak in iskal med kolibami. Najti je hotel t^j.' gubljeno, tam, kjer je živela tista, zaradi katere je pripotoval ^o o daleč, z vlakom, avtobusom in peš. Zagledal je zamišljeno stre-Ve' _Pre.krito s počrnelo slamo, in se nasmehnil: Vanžiko sploh ne len 'e pr^e* semkaj zaradi nje. Morda je prišel prepozno? Stisnil p^^tnice. Pospešil korak. Bosa stopala so se vdirala v topel mehak Na inajhnih ozkih kosih zemlje sta rasla koruza in sirkovina. v £«mr . ajnnm ozkih kosih zemlje sta rasla koruza m sirkovm r©^erv.a.Je hi'a SkoPa' kakor puščavski pesek. Oblasti so pognale ju Petorica ljudi je pomagala na koruznem polju lastniku: Ki Pesern ° vse"e^ skuPno- Zvonki ženski glasovi so prepevali otoi toa ^a drugi Strani steze so se razprostirala razsežna polja bolhača. pi£{fVet!° ze,enern baržunastem polju, posejanem z belimi cvetnimi I^K^mi. so se temnile sklonjene postave. Posestvo poglavarja lij^r^be je veliko. Podobno kot voda v deževnem času namaka ve-cl0j^?dročja in se širi, je Mkombo vse od trenutka, ko so oblasti Sest^' naj na tem področju pobira davke, vse bolj širil svoje po-yo in kupoval nove kose zemlje. ate preveč ljudi. Kiku-otožno kol h Danes je sam Mkombo prišel gledat ljudi, ki obdelujejo njegov Sprejmem delavca in u-._.»po urah. Sprejmem tudi hišno pomočnico, Plača 10.000 dinarjev. Konjedic Fr. Delavska cesta 39, Kranj 348 Pomožne natakarje za maškarado zaposli 8. 2 1964 restavracija Park 351 V središču Kranja aH njegovi neposredni okolici iščemo garažo za osebni avtomobil. Ponudbe pod »Trgovsko podjetje«. 383 Dam proti nagradi v najem dve manjši sobi in kuhinjo v bližini Kranja. Ponudbe poslati na oglasni oddelek 384 Sobo in hrano dobi moški, ki je pripravljen po službi pomagati. Zg. Bela 20, Preddvor 385 Zahvala! Iskreno se zahvaljujeva članom GRS postaje Kranj, ter članom plavalnega društva Triglav, kateri so najinemu sinu Cvetku pri nesreči na Joštu hitrO nudili prvo pomoč in ga spravili v dolino. Anica ln Florjan Bulo-vec 386 Iščem starejšo žensko, ki bi za hrano, stanovanje ln mesečno nagrado pomagala v gospodinjstvu starejši ženi. Javite se na osn. šoli France Prešeren Kranj 387 Iščem mladega fanta, ki ima veselje do cementarske obrti. Naslov, v oglasnem oddelku 388 Iščem dekle, ki dela na dve izmeni, da bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 389 Sprejmem sobosUkarskega in pleskarskega pomočnika ali vajenca. Stanovanje v hiši. — Alojz Jaklič, Bičkova 2, Kranj 390 Za vseljivo dvosobno ali eno in polsobno stanovanje v Kranju nudim visoko nagrado aH kupim. Ponudbe v oglasnem odd. »Glasa« pod 15. marec« 391 Hrano ln stanovanje dam dvema dekletoma, kl bi v prostem času pomagali na kmetiji- Ponudbe poslati pod »Takoj« ' 392 Zakonca brez otrok Iščeta sobo, lahko je kletna po možnosti s posebnim vhodom. Poslati ponudbe na oglasni oddelek pod »Nujno« 393 Prekllcujem neresnične vesti izrečena proti Martinu škerjancu, Sp. Duplje, obenem se zahvaljujem, da je umaknil postopek. — K. J., Zg. Duplje 394 163493/2 163506/2 O 255667/4 O 255667/4 O 255675/4 O 255689/4 O 255693/4 O 255699/4 O 255712/4 O 255716/4 O 255725/4 O 255727/4 O 255728/4 O 255736/4 O 255738/4 O 255739/4 O 255740/4 O 255743/4 O 255746/4 O 255752/4 O 255752/4 O 255760/4 O 255761/4 O 255761/4 O 255763/4 O 255764/4 O 255764/4 O 255765/4 O 255765/4 O 255766/4 O 255768/4 O 255768/4 O 255776/4 O 255790/4 Kranj 46 O 255797/4 O 255797/4 O 255814/4 O 255819/4 255820/4 255821/4 255821/4 255822/4 255825/4 255833/4 255851/4 255854/4 O 255856/4 O 255856/4 O 255859/4 O 255860/4 O 255875/4 O 255877/4 O 255877/4 O 255885/4 O 255891/4 O 255891/4 O 255898/4 O 255934/4 O 255935/4 O 255937/4 J 634099/4 J 634100/4 J 634101/4 J «34102/4 J 634103/4 J 634111/4 J 634112/4 Radovljica št. 72 211642/2 T 051575/4 T 051615/4 T 051580/4 T 051619/4 T 051583/4 T 051620/4 T 051584/4 T 051625/4 T 051609/4 T 051626/4 T 051609/4 T 051627/4 T 051612/4 T 051628/4 skofja Loka 88 062952/2 O 235480/4 O 235488/4 O 235494/4 O 235497/4 O 235500/4 Končno poročilo za 3. kolo lota. Žrebanje je bilo 21. januarja 1964. šestorke 1,907.430 din Petorke 122.271 „ Četvorke 1.827 „ Trojke 255 „ Rok za izplačevanje do 31. 3. 1964. RAZPIS Planinsko društvo Križe išče: 1. oskrbnika za kočo na Kriški gori Zaposlitev stalna. Zaželen zakonski par. 2. oskrbnika za planšarsko kočo na Mali Poljani. Zaposlitev honorarna. Prijave sprejema Planinsko društvo Križe. objave ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV KRANJ razpisuje delovno mesto STATISTIKA — ANALITIKA POGOJI: visoka ali višja šolska izobrazba. Najprimernejša je ekonomska fakulteta in nekaj prakse v gospodarstvu oziroma statistiki. Osebni prejemki po pravilniku! Nastop službe je možen takoj. Ponudbe sprejema Zavod za zaposlovanje delavcev Kranj, Sejmišče 4. Maškarada v Stražišču TVD Kranj prireja na pustno soboto, dne 8. februarja 1964 tradicionalno maškarado v vseh prostorih svojega doma v Stražišču. Igra kranjski jazz ^ansambel. Spremljal ga bo pevec Lado Le-skovar. Rezervacije vstopnic sprejemajo v gostilni Benedik, telefon 25-18. Dostojne maske dobrodošle. Najboljše bodo bogato nagrajene. Vljudno vas vabi odbor. OBJAVA Dežurna služba veterinarjev ob nedeljah v februarju: 2. februarja: dr. Franc Rutar — telefon 27—04 — Kranj, Planina 4 9. februarja — Bogdan Cepuder telefon 23-18 — Kranj, Koroška 9 16. februarja — dr. Franc Rutar telefon 27—04 — Kranj, Planina 4 16. februarja — Jože Rus za Cerklje — telefon 26-95 — Cerklje 23. februarja — Bogdan Cepuder telefon 23-18 - Kranj, Koroška 9 Zbori volivcev v škofjeloški občini # ZBORI VOLIVCEV — Jutri bo v škofjeloški občini kar osem zborov volivcev in sicer: na Bukovici ob 8. url, Bukovščicl ob 10., Dražgošah ob 9-, Godešiču ob 9., Logu ob 14., Retečah ob 10., Selcih ob 7.30 ln Zalem logu ob 11. uri. V ponedeljek v škofjl Loki (v kino Sora) ob 19.30 in na Suhi (pri španu) ob 19. uri. V torek, 4. februarja ob 19. na Cešnjlci; v sredo, 5. februarja, v gaslvskem domu v Stari Loki skupno s Pev-nlm, ob 19. uri v Železnikih; v četrtek, 6. februarja, pa v osnovni šoli Trata ob 19. uri za prebivav-ce KO Stari dvor. Vsi ostali zbori volivcev bodo prihodnjo nedeljo in to: na Davčl ob 9. url, ob 8. url v Gorenji vasi, ob 14. uri v Goste-čah, ob 8. url na Hotavljah, ob 9. uri na Javorjah, ob 8. uri na Lenartu, ob 15. uri na Martin j vrhu, ob 14.30 na Podlonku, ob 9. uri na Poljanah, ob 8.30 v Sovodnju, ob 11.30 na Soricl, ob 9. url na Tre-bljl, ob 14. uri na Volči, ob 15. uri na Zaprevalju, ob 9.30 v Zmincu in ob 10. uri na LeskovlcI. —- Vsi zbori voUvcev bodo na običajnih mestih. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »VINO KRANJ« razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA Razpis velja do "zasedbe delovnega mesta. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov »VINO KRANJ«, Kranj, Mladinska 2. Na javni dražbi prodamo 1 molekulator nahrbtnl, puhal-nik vulkan, vprežne grablje za seno, vprežni obračalnik za seno, vprežnl plug in moško kolo. Za družbeni sektor bo dražba 20. februarja ob osmih zjutraj, za privatnike pa istega dne ob desetih na Kmetijskem gospodarstvu na Suhi pri škof ji'Loki. CEPLJENJE PSOV ZA ZAMUDNIKE Dne 29. jantarja 1964 je bil objavljen v Glasu razpored za obvezno cepljenje psov proti steklini. Opozarjamo tiste, ki se razporeda niso držali, da bo obvezno cepljenje psov za zamudnike po naslednjem razporedu: — za cerkljansko območje, dne 3. februarja 1964 ob 10. uri pred zadružnim domom v Cerkljah — za zamudnike iz ostalih krajev, 5, Februarja 1964 ob 15. uri na sejmišču v Kranju. K cepljenju se morajo privesti vsi psi stari nad 5 mesecev. Tarifa za cepljenje in pasjo znamko je bila 600 din. Zamudniki plačajo 1000 din. Opozarjamo, da bodo kršivci kaznovani po 72. členu citiranega zakona o varstvu živine. Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Vladimir Moho-rič, delavec in Ana Gregorc, krojačka; Andrej Slokar, komercialist in Milena Knez, profesor; Jernej Toporš, tekstilni tehnik in Aleksandra Hiter, tekstilni tehnik; Janez Bogataj, zidar in Marija Dolenc, TT tehnik; Jože Zun, kmetijski tehnik in Jožefa Hribar, učiteljica; Marjan Zvan, tekstilni tehnik in Magdalena Rus, tekstilni tehnik; Franc Koželj, elektrotehnik in Marija Zupan, name-ščenka; Sveto Savič, gumar in Milica Oljača, tov. delavka; Marijan Perko, kontrolor in Ana Papa, tovarniška delavka; Alojz Kokalj, finomehanik in Petra Cikič, tovarniška delavka; Florijan Radon, strojni ključavničar in Brigita Zorman, tov. delavka; Zvonimir Krajnik, tovarniški delavec in Frančiška Koritnik, delavka; Albin Masten, kemigraf in Terezija Zalokar, delavka; Aldo Lauvren-čič, gumar in Ivana Blažun, tovarniška delavka; Franc Jenko, to-delavka; Janez Kern, elektrotehnik varniški delavec in Danica Kuraja, in Stanislava Grm. nameščenka, Milan Kovačevič, podoficir JLA in Vinka Begenišič, gospodinja. Umrla je: Jožica škrbine, stara 75 let, upokojenka. Rodile so: Marija Pintar — dečka. Angela Maskoja — dečka, Marija Tolar — dečka, Girga Mi-lenkov — deklico, Terezija Iršič *— deklico. Marinka Zupet — dečka, Marija Mihelič — dečka, Marjeta Kozar — dečka, Valentina Hafner — dečka, Antonija Tolar — deklico, Pavla Sarič — deklico, Marija Povšnar — dečka, Frančiška Samadžič — dečka, Vida Vr-tačnik — deklico, Katarina Triler — deklico, Angela Kralj — deklico, Vida Povšič — deklico, Štefanija Matkovič — deklico, Marija Novak — deklico, Marija Leben — deklice, Filja Šaljanin — deklico, Kristina Jačimovič — deklico, Francka Sušnik — dečka, Ana Ar-neš — dečka, Marija Prevodnik — deklico, Dobrinka Cukarska — deklico, Manja Platiša — deklico. DPD Svoboda ln ZB Primskovo vabita na tradicionalno pustno maškarado, ki bo v soboto, 8. februarja v Zadružnem domu na Primskovem. Zabaval vas bo gasivski kvintet iz Stražišča. Najboljše maske bodo bogato nagrajene. Rezervacije dobite v predprodaji v trgovini Zadružnega doma na Primskovem — cena 500 din človek' ^ ,sv6tlosivi angleški obleki se je visok in debel zdel kot z-fal i,- \. |e Prišel semkaj z drugega sveta. Mkombo je skrhno izbi- _ je jjL ki niso hoteli delati in so se izmikali poslu. Takšne rojake -ven vrstnega reda pošiljal na cestna dela. Za Mkomba so delali mnogi Kikuju. Tudi Geturi je večkrat žel zanj. Evropska podjetja v Nairobiju so dobro plačevala bolhač. Prek polja je prihajal Dedanu Geturiju naproti njegov prijatelj Mkola. Skoraj leto dni se nista videla — od trenutka, ko je Geturi poslednji prišel v svojo sambo*. Mkola je navdušeno pozdravil Dedana. Ni se spremenil: dobrodušno dostojanstven je bil in malce smešen. Mkola je bil za pol glave višji kot Geturi. Zaradi visoke rasti je bil prikrajšan v mladih letih. Administracija v šoli, ki jo je obiskoval Dedanov prijtelj, se je oklepala običajnega pravila — afriški otroci se morajo učiti, dokler ne dosežejo zarezo na razredni tabli. Mkola zaradi takšne vražje premetenosti oblasti ni dokončal nobenega razreda. Pred nedavnim se je vrnil od zidarskega dela. Po kolonialnih zakonih je moral sleherni Afričan odslužiti šestdeset delovnih dni pri belih gospodarjih. »Ko bo sonce sedlo, pridi na ples. Mnogo lepih deklet imamo,« je dostojanstveno rekel Mkola in gledal Dedana. Geturi se je nasmehnil, ko je poslušal dostojanstveno in malce slovesno prijateljevo govorjenje. Besede v Mkolinih stavkih so se mešale kot da jih je nekdo vrgel v vrečo, stresal, zatem pobral in razmetaval, kakor mu je Itilo pač všeč. Geturi je stopal med sambami. Kolibe, pokrite s travo, so stale daleč druga od druge. Sleherno so obdajali zeleni vrtovi. Med širokimi bananovimi listi so sijali krepki sončni žarki. Težki zlati pa-pajevi grozdi so drobna stebla upogibali k tlom. Vse je bilo ljubo in drago srcu. V daljavi, ob vznožju brega, je stala velika, mračna kamniti hiša poglavarja Mkombe. V polkrogu so se razvrstile kolibe njegovih žena, pokrite s trstiko. Ko so katoliški misijonarji lovili Mkombovo dušo v cerkveno mrežo, je imel že tri žene. Ženske so vestno delale na njegovih poljih in Mkombo, ki ga je skrivaj podpihoval čarovnik, mundo-mogo, je živel grešno: niti od ene žene se ni hotel ločiti. Misijonarji so stisnili zobe in molče soglašali z dejstvom, da bo spreobrnjenec obdržal pri sebi vse žene. Toda ko je postal kristjan, se j^Mkombo, navzlic prepadenim misijonarjem, poročil še petkrat in zdaj je delalo zanj že osem žena. •Samba - koliba z gospodarskimi poslopji in pripadajočim okoliškim zemljiščem Dedan Geturi je prišel do svoje sambe, odšepetal molitev vsemogočnemu Ngaju in poprosil za blagoslov prednikov. Pri vhodu v kolibo je stal visok starec z lepo brado. Med zobmi se mu je kadila pipa iz črnega lesa. »Pozdravljen, oče!« »Pozdravljen, Dedan!« — Starec je dostojanstveno puhnil gost oblak modrikastega dima, si pogladil gosto brado in stopil z Geturi jem v polmračno kolibo. Na gredah, ki so se upogibale pod težo slamnate strehe, so v usnjenih mehovih visele živilske zaloge. Nizka odprtina v steni je predstavljala sočasno okno in vrata. Oče in mati sta živela v eni kolibi. To je nasprotovalo običajem, vendar bi bilo predrago, ko bi imela žena svojo kolibo. Oblasti so pobirale davke na sleherno streho V to kolibo so čez noč vodili tudi ovce in koze, sicer bi jih raztrgali leopardi. Geturi je sam napravil tanke stene kolibe iz vej mpanlje pred sedmimi leti, ko se je po vojni vrnil iz Burme, kjer je služil v delavskem bataljonu britanske armade. Vse je izdajalo siromaštvo, vendar je bilo obenem vse domače in ljubo. Geturi je sedel ha rogoznico zraven očeta. Po plemenskem običaju sta nekaj časa molčala. Starec je pozorno opazoval sina. Na kamnitem ognjišču sta tleli dve kladi V ilovnatem loncu, delu spretnih materinih rok, so se kuhale banane. Mati, drobna ostarela ženska, je urno stopila v kolibo, se pozdravila z Geturijem, odkimala z glavo, kot da se opravičuje — kosilo še ni bilo pripravljeno — vzela meh z živili in stekla na vaško ulico. Zatem je vnovič pritekla v kolibo, nemirna — kot da je v kolibi izbruhnil požar — vrgla na ognjišče drva, pristavila lonce in sedla na rogoznico. Dim se je vil k strehi in, podoben črnemu stebričku, silil skozi vrata. Ženska ni odmaknila pogleda z Dedana: spremljala je sleherno njegovo kretnjo. Ko je Geturi odšel na plantažo, je oče pri gradnji ceste z delom odplačal ustrezni del davka. »Več je nesreče kakor trave v savani,« se je starec potožil Dedanu. »Naš poglavar Mkombo ne pozablja niti enega šilinga. Za Mzunge* skrbi kot za svoje prednike.« • Mzungu - Evropejci SOBOTA, f.febniaria t««« Sport 0 šport šport • šport • šport • Sport