V.b.b

KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovo: ^Koroški Slovenec'*, Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien Y., Margaretenplatz 7.
List
xa politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 8000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 800 kron
Leto l\7.
Dunaj, 30. januarja 1924.
v
St. 5.
Vladimir Iljič LJentn.
Pretekli teden je došla iz Moskve nenadoma vest, da je boljševiški vodja in prvi predsednik sovjetske Rusije, Ljenin, v ponedeljek 21. januarja nenadoma umrl v Gorkem pri -Moskvi. Vzrok smrti se navaja napad slabosti, vsled česar so ohromeli dihalni organi, in poleg tega se je vlila kri v možgane. Vest je prišla nepričakovano, ker se je posebno zadnji čas povdarjalo, da se je njegovo zdravstveno stanje dokaj zboljšalo.
Uradno sporočilo sovjetske vlade pravi med drugim: Smrt Ljenina je najhujši udarec, ki je zadel delavske sloje sovjetske unije, odkar so si delavci in kmetje izvojevali oblast. Pretresla bo delavce in kmete ne le v naši republiki, temveč v vseh državah sveta. Najširše delavske mase vsega sveta bodo žalovale za svojim najmočnejšim voditeljem, ki ga ni več med nami. Toda njegovo delo ostane nezruše-no. Sovjetska vlada, ki izvršuje voljo delavskih mas, bo nadaljevala delo Vladimirja Iljiča ter stopala po isti poti kot on. Sovjetska vlada bo neustrašeno ostala na svojem mestu, da varuje pridobitve politične revolucije.
Z Ljeninom je izgubila sovjetska Rusija moža, ki ni igral samo v življenju sedanje Rusije vodilno vlogo, ampak bo tudi v zgodovini dobil odlično mesto med odličnimi. Ni bilo med in po vojni osebe, s katero bi se javnost toliko pečala. Bil je prvi zastopnik »diktature prole-tarijata“ in največji zagovornik socijalističnega pokreta.
Ljenin se je rodil 1. 1870 v Simbirsku kot sin šolskega nadzornika. V dobi gimnazijskih študij se je zapletel njegov starejši brat v zaroto proti carju Aleksandru III., bil ujet, obso-' jen in obešen, kar je zapustilo v mladem Iljiču globoke vtise, ki so dali smer njegovemu življenju. Po končanih gimnazijskih študijah je slušal na kazanski univerzi pravo, kjer se je Pridružil revolucijonarnemu gibanju in bil vsled tega izključen. V Petrogradu je položil
PODLISTEK
Drevo, ki je bilo priča.
(Indijska pripovedka.)
Mladenič je dal shraniti pri nekem starcu sto dinarjev in odšel na potovanje. Po svoji vrnitvi ga je prosil, da mu vrne denar. Starec Pa je tajil in dejal: „Od tebe nisem prejel ni-česar“.
Tedaj gre mladenič k sodniku in zatoži ^tarca. Sodnik da starca poklicati in ga vpraša: „Ali ti je dal ta mladenič denarja, da mu ffa hraniš?" Starec je tajil. Nato vpraša sodnik mladeniča:	„Ali imaš katerikoli pričo?"
Mladenič zanika.
Sodnik pravi nato k starcu: »Priseži mi, da res nisi prejel denarja!" Tedaj pa mladenič zaplaka in pravi:	„Ta mož nima nobenega
strahu pred prisego; večkrat je že po krivem prisegel".
Sedaj se sodnik zamisli in vpraša mladeniča: „Kje si sedel tedaj, ko si mu izročil denar?" Mladenič odgovori: „Pod nekim drevesom". Nato sodnik: »Čemu praviš tedaj, da nimaš priče? Potem je vendarle drevo tvoja Priča. Idi k njemu in reci mu: Sodnik te vabi k sebi."
potem odvetniški izpit. Tukaj se je 1. 1898 u-stanovila ruska soc.-dem. stranka, ki je Ljenina štela takoj med svojimi prvimi borci. A i caristična vlada ga je poslala v pregnanstvo v Sibirijo, odkoder je po dveh letih pobegnil v inozemstvo. Do leta 1917. je večinoma živel v pregnanstvu v Švici, Franciji in Nemčiji kot skrajni marksistični agitator in pisatelj. Leta 1903. je nastal med ruskimi socijalisti razkol. Desno krilo, takozvani menjševiki, so se odcepili od levega krila boljševikov, čijih vodstvo je prevzel Ljenin. Sodeloval je pri ponesrečeni revoluciji 1. 1905, ter moral vsled tega bežati zopet v inozemstvo. Šele novembra 1917 so bila ugodna tla za povratek, ko je stopil na čelo socijalnih revolucijonarjev, ki so zrušili meščansko-socijalistično vlado Keren-skega in ustanovili komunistično sovjetsko republiko. Ljenin je postal predsednik sveta ljudskih komisarjev in sklenil mir v Brestu Litovskem 1918. Glavni sotrudniki so mu bili Trockij, Zinovjev, Buharin, Kalinin in Kamen-jev. Boljševizem se ima zahvaliti edino le njemu, da je srečno premagal vse notranje pre-tresljaje in da danes sploh še obstoja.
Vsi načrti Ljeninovi se niso posrečili. Računal je s svetovno socijalno revolucijo, a pokazalo se je, da je neizvedljiva. Ravnotako se ni obneslo: tovarne in industrijska podjetja delavcem, smrt kapitalizmu. Zasebni kapital pridobiva zopet na moči. Trdovratno se tudi vzdržujejo vesti o razkroju komunistične stranke in cepljenju na krila in struje. Mogoče bi prišlo že prej do razkroja, ako bi ne bilo Ljenina, velikega organizatorja in govornika, ki si je znal priboriti simpatije ruskega naroda in njegovih voditeljev. Zato je ta smrt opasna za sovjete in morda pričetek druge razvojne dobe porevolucijske Rusije. Podlegel je mož, ki je s svojo osebnostjo povzročil največjo revolucijo svetovne zgodovine in usmeril razvoj stopetdesetmilijonskega naroda v popolnoma nov pravec.
Mladenič odgovori sodniku: »Bojim se gospod sodnik, da se drevo vašemu vabilu ne bo hotelo odzvati". Sodnik pa veli: »Prinesi mu moj pečat in reci mu: »To je pečat sodnikov. Potem bo prišlo gotovo."
Mladenič je vzel sodnikov pečat in odšel. Črez nekaj časa ogovori sodnik starca: »Ali bo mladenič dro že pri drevesu?" — »To še ni mogoče," odvrne starec.
Ko je dospel mladenič k drevesu in mu pokazal sodnikov pečat, je dejal: »Sodnik te prosi, da prideš k njemu"; jii pa dobil od drevesa nobenega odgovora. Žalosten se je vrnil k sodniku, rekoč: »Pokazal sem drevesu pečat, nisem pa dobil nobenega odgovora."
Sodnik pa mu reče:	»Drevo je bilo pri
meni, je pričalo in se zopet vrnilo. Tedaj pa se oglasi starec: »Čudno govorite, gospod sodnik! Tukaj vendar ni bilo nobenega drevesa."
Sodnik pa ga zavrne: »Ti imaš prav; drevo ni prišlo. Ko sem te pa med tem vprašal, ali je mladenič že pri drevesu, si mi odgovoril: »To še ni mogoče". Ako bi tedaj pod drevesom ne prejel nobenega denarja, moral bi mi reči: »Ne vem, o katerem drevesu govoriš." Iz tega, da nisi tako storil, sklepam zanesljivo, da je govoril mladenič resnico."
Tako je sodnik razkrinkal starca, ki Je moral vrniti mladeniču njegov denar.
POZOR!
Po novih zakonskih določbah morajo voditi občine stalne imenike naših državljanov. Ti imeniki morajo biti do 30. januarja zgotov-Ijeni in bodo tvorili podlago za volilni imenik za letošnje občinske volitve.
Reklamacijska doba se prične s 1. februarjem in traja do 15. februarja.
Poglejte in — če treba — tudi reklamirajte!
Glas iz Ijudslva.
Če človek pride med kmetsko ljudstvo in poprašuje po njihovem gmotnem stanju, sliši vedno tožbe, da so davki neprimerno razdeljeni. Zgodijo se slučaji, da ima bajtar predpisane več osebne dohodnine kot posestnik. Vobče se slišijo tožbe vsled krivično razdeljenih podpor, katere dobivajo svojci padlih. Bog obvaruj, da bi bili mi nevoščljivi za tiste malenkostne rente, katere vlečejo resnično potrebni. Dolžnost države je namreč, da skrbi za vdove in sirote, ki so izgubile v vojski očeta-rednika. Vendar opazujemo tudi slučaje, da vlečejo mesečno visoke podpore tudi vdove-posestnice, celo lastnice dobro idočih gostiln, ki bi brez državne podpore tudi lahko živele. In razmere so nanesle, da nekatere take vdove, katere so izgubile može v vojski, navadno ženske v najboljših letih, živijo skupaj s priležniki, poročiti se ne marajo, ker bi jim bila v tem slučaju u-stavljena, narazen iti pa tudi ne marajo. 2 upravičenostjo se vprašuje davkoplačevalec: Ali plačujem za to davke državi, da ona vzdržuje koruznike?
Država gleda, kako bi iztisnila iz ljudstva kolikor mogoče več denarja. Vse se draži: obleka, železnina, sol, tobak, od kmeta se tir-jajo ogromni davki. Država gleda, da kolikor mogoče manj izda. Naj bi se tudi glede rent za padlimi enkrat reguliralo in pometlo z železno metlo. Resnično potrebnim naj se zviša in izplačuje toliko, da se morejo preživeti, drugim, ki tudi brez tega morejo živeti, naj se odtegne ter naj država ne podpira lahkomišlje-nega življenja.
Kako je z »Abbauom", vidimo iz vsakdanjega življenja. Stare izkušene uradnike bac-nejo v pokoj, kakor hitro dopolnijo trideset službenih let; izpraznjeno mesto zasede še toplo drugi, mlajši in stroški se podvojijo.
Neumljivo se nam zdi, zakaj sedaj zopet razpisujejo vojaške nabore. Menimo, da naša državica, ki stoji pod kuratelo velevlasti, stra-tegično ne more igrati nobene vloge in da bi sedanje stanje vojaštva popolnoma zadostovalo. Tako vidimo, da iz »Abbaua" postaja polagoma »Aufbau".
Istotako je s podporami za brezposelne, ko bi mnogi lahko dobili na kmetih delo. Pa reci enemu takemu brezposelnemu, da naj gre pomagat delat na polje ali v gozd drva sekat. V obraz se ti bo smejal, češ, meni ni treba delati, dobim od države brezposelne podpore več kot mi kmet plača.
Take in podobne utise dobi dandanes človek od ljudstva. In to ne samo med Slovenci, v enaki če ne še večji meri tudi pri Nemcih.
| Inserirajte v Koroškem Slovencu! :
m POLITIČNI PREGLED m
Avstrija. Posledice stopajočega indeksa so se začele polagoma pojavljati. Najprej so prišli kovinski delavci in stavili nove mezdne zahteve, ki so jih podjetniki odbili. V novembru lanskega leta se je štrajk kovinskih delavcev komaj preprečil. Vsled zastoja trgovine z industrijskimi izdelki so začeli nekateri tovarnarji zniževati mezde od 6 do 15%. Za njimi so priglasili svoje zahteve nameščenci zavarovalnih družb, delavci državnih podjetij, bančni uradniki in končno prosijo za pogajanja še državni uradniki. Kaj bi rekli, če bi prišel še kmet in rekel, jaz hočem tudi večje dohodke ali pa mi znižajte davke. — Pogajanja glede zakona o delitvi davkov so se odgodila, da se zbere statistični materijah Stavljeni sp trije predlogi: vladni načrt, predlog dr. Enderja in dunajske občine. — Dne 2'. febr. se odpeljeta dr. Seipel in Oriinberger na obisk v Bukarešto. Dr. Seipel zelo rad potuje. — Obrtna zveza zahteva zakon o prepovedi štrajkov državnih nameščencev. To bi res ne bilo neumno, drugače se bo ta bolezen še kmeta prijela.
Strokovnjaško mnenje o solni monopolni upravi v Avstriji hoče imeti dr. Zimmermann. Kakor je pozval nekoč strokovnjaka za železnice Acwortha, da sestavi poročilo, tako je poklical sedaj nekega francoskega inženerja, strokovnjaka rudnikov, da pove, na kakšen način bi se dali dohodki solne monopolne uprave še zvišati. Pripomniti je treba, da dela solna monopolna uprava s prebitkom. Če bi imel dr. Zimmermann malo nižjo plačo, bi mogoče francoski strojovnjak niti potreben ne bil. Na svoj račun ne bo hodil sem.
Jugoslavija. Jugoslaviji vsiljeno pogodbo o Reki sta Pašič in dr. Ninčič v Rimu te dni podpisala. Izguba Reke znači za Jugoslavijo velik poraz, ker po pogodbi ona baje v Baro-šu niti ne sme izgraditi svoje luke. Vendar je bila vlada že z ozirom na notranje razmere prisiljena, da ta korak izvrši. Če bo Italijan le to pogodbo držal in nehal rovariti v sosednih državah proti Jugoslaviji, bo Jugosl. na gospodarskem polju veliko pridobila, da izgubo ne bo tako močno čutila. Italijani žal doslej še niso držali nobene pogodbe. Reka se bo takoj zasedla in se udeležila že prihodnjih volitev; dobi enega poslanca. — Slovence in Hrvate je pogodba zelo razljutila, osobito še vsled tega, ker se niti najmanje ne ozira na jugoslov. manjšino v Italiji. Dolgo se že govori in razpravlja o opozicijonalnem bloku, ki bi vrgel sedanjo homogeno radikalno vlado, a do združitve ni prišlo. Rimski pakt pa je menda združitev o-pozicijonalnih strank pospešil. V blok mislijo vstopiti tudi Radičevci in iti v beograjski parlament. Tedaj dobi opozicija večino in vlada bo morala odstopiti. Rimski pakt mora odobriti tudi skupščina, ravno to pa hočejo opozici-jonalne stranke preprečiti.
Komisija strokovnjakov. Prvi odbor strokovnjakov reparacijske komisije, ki se je bavil z vprašanjem stabilizacije nemške valute in izenačenja nemškega proračuna, je smatral za potrebno, da se ustanovi v Nemčiji emisijska banka zlatih mark. Potrebna sredstva se bodo dobila: 1. Z mobilizacijo onega dela nemške zlate rezerve in deviz, ki so v posesti nemških podanikov in ki se gospodarsko ne izrablja; 2. S pomočjo tujega kapitala.
Ljenina krije črna zemlja. Legel je v grob mož izrednih zmožnosti. 21. januar, dan smrti, je proglašen za žalni dan. Ob priliki pogreba so se vršile velike svečanosti. Sirene v tovarnah so piskale 3 minute, vsi vlaki so se za 5 minut ustavili in v ponedeljek je bil splošni žalni dan po vsej Rusiji. Petrograd se bo prekrstil na Ljeningrad. Tudi dunajski komunisti so priredili žalno zborovanje in pohod po mestu k ruskemu poslaništvu, kjer je deputacija izrazila sožalje. — S Francijo so sovjeti prek-mili vse trgovske zveze. Trgovsko zastopstvo je iz Pariza odpotovalo.
Predlog za odstavitev grške dinastije. V
atenskem parlamentu so republikanci stavili predlog, da se odstavi dinastija Gliicksburg in se za vedno izžene iz Grčije. Predlog je podprt s činjenicami, da je Grčija zbog ravnanja
kralja Konstantina izgubila Malo Azijo, zbog kralja Jurija se mora o predlogu izjasniti v najkrajšem času. - - Opozicija je zahtevala razpust parlamenta. Parlament se razpusti, ko bodo sprejeti najnujnejši zakoni, osobilto zakon o voiitvi senata in zastopstva po proporcu. Ljudsko glasovanje je potrebno. S tem se strinjajo vse stranke, zahtevajo samo svobodo glasovanja. Italija je obnovila z Grčijo diplomatane odnošaje.
Venizelos obsoja izgon kralja Jurija, ker izgon ne pomeni samo žalitev vladarske hiše, ampak tudi žalitev celega naroda. On je za republiko. Odklanja pa vsako vmešavanje tujih sil v notranjih zadevah. Državna ustava se mora spremeniti in uvesti senat.
Angleška. Pretekli teden je izbruhnila na Angleškem stavka 60.000 strojevodij in kurjačev, čeravno so se odločujoče osebnost trudile najti sporazum. Ministrstvo je izdalo takoj protiodredbe, da se ohrani javni mir in red in preskrbe mesta z živili. Prevoz premoga se je zelo skrčil, da so morali nekateri premogovniki vsled kopičenja premoga ustaviti delo in je okrog 100.000 rudarjev brez dela. Proti stavkajočim je nastopilo tudi novinarstvo vseh strank. To in še druge okolnosti so prisilile stavkujoče, da se polagoma zopet vračajo na delo. Izbruh stavke se smatra za moraličen poraz sedanjega premiera Macdonalda, ki je glasoval prej za znižanje mezd. Prevladuje mnenje, da Macdonald ne bo znal napraviti reda v E-vropi in pregovoriti Poincaréja, da ukine prometno blokado belgijskega pasu v Porurju, če ne more držati niti svoje lastne stranke in je podvreči disciplini. Ker je začela Angleška proti volji Francije proučavati razmere v Pfalci, so Francozi prekinili v Porurju promet z angleško cono, kar Angleže hudo jezi. - Ker je zbornica izrekla vladi nezaupnico, je Baldwin odstopil in Macdonald sestavil novo vlado, delavsko vlado. Nova vlada nima preveč rožnate bodočnosti, ker zastopa samo Vs volilcev in bo živela le tako dolgo, dokler se ne zameri liberalcem. Liberalci jo bodo sicer podpirali, ako ne bo segla po odpravi lastninske pravice in socializaciji industrije. Macdonald bo vladal v skladu z Društvom narodov; predvsem je za sprejem Rusije in Nemčije v Društvo narodov in za priznanje Rusije. Glede priznanja Rusije stavi gotove pogoje: ukiniti se mora boljše-viška propaganda v angleških kolonijah, priznati pravice angleških trgovskih krogov in urediti prej sklenjene obveznosti. Tudi s Francosko je treba marsikaj urediti. Predvsem se Angležem ne dopade zasedba Porurja kot taka in podpiranje nekaterih malih narodov v svrho oborožitve. Sporna točka je tudi uprava Pfalce. Francozi priznavajo avtonomno separatistično vlado, Angleži pa ne.
Boji v Mehiki še vedno niso končani, čeravno se Zjediniene države vsled petrolejskih vrelcev na vso moč trudijo, da bi vstaše porazili. Zjedinjene države so poslale v Mehiko večje brodovje in dovolile prodajo pušk in streliva mehikanski vladi. Predsednik Obregon vodi operacije proti upornikom sam. Sedaj se poroča, da je vodja upornikov, Estrade, zvezne čete porazil in jim odrezal umik. Obregon se je komaj rešil ujetništva.
Sijajni položaj Združenih držav Severne Amerike. Trgovinski državni tajnik Hoover je izjavil: Leta 1923. je dosegla SA najvišje stanje svoje produkcije po vojni. Brezposelnosti ni nobene, realne mezde so visoke, kapital se veča, stanovanja se zidajo, železniški promet se je zelo izboljšal. Vse to se je izvršilo brez velike špekulacije ali napenjanja kredita. Nikoli v svoji zgodovini ni bilo življenjsko stanje v SA tako visoko, niti sta bili industrija in trgovina tako zelo razviti kakor danes. Gospodarski izgledi SA so sijajni. Seveda je SA interesirana na tem, da nemški premog in železo zopet vstopita v konkurenco na svetovnem trgu; da se vrnejo v Evropo kapitali, ki so se bili izvažali v Ameriko, da se stabilizira frank in da se omeji oboroževanje Evrope, kar je neobhodni pogoj izboljšanja njenega gospodarskega položaja.
KjedomjemojlVilovemkemKorotanu!
11 DOMAČE NOVICE II
Kako se poučuje »zgodovina" v koroških „utrakvističnih“ šolah? V ljudski šoli v Zgornjem Rožu, ki jo obiskujejo skoraj izključno otroci slovenske narodnosti, je dal učitelj 3. razreda napisati učencem v zvezke sledečo „učno snov“ in slovenski otroci so se morali učiti na pamet: „Die Slaven sind im 6. Jahrhundert von Osten in unser Land e i n g e d r u n g e n ( !). Sie besetzten das Draugebiet zwischen Wòrthersee und Vòlker-markt und d r a n g e n a u c h (!) in die Seiten-tàler ein. Sie waren Heiden, z w a r ein Bau-ernvolk, jedoč h rauh, grausamunu raublustig (!).“	— Take »zgodovinske
resnice" se mora učiti slovenska mladina v koroških ponemčevalnicah. In to se godi v XX. stoletju in v demokratični republiki. Vprašamo, kje so zagovorniki naših šolskih zahtev in zaščitniki pogodbe o varstvu manjšin. Če pojde tako naprej, bo tudi mesto slovenskih pesmi naša mladina kmalu prepevala samo še. »Deutschland, Deutschland iiber alles ..
Loče. (Nestrpnost in izzivanje »Landbiind-larjev".) V nedeljo 20. januarja se je vršil v Ločah letni občni zbor zavarovalnega društva proti požaru, ki je bilo lansko leto kakor marsikje drugje ustanovljeno tudi za župnije Loče in Ledince. Slovenci so pri tej priliki, v svesti si, da gre za nepolitično stvar, radi sodelovali in tudi skoraj brez izjeme vsi društvu pristopili. Res je, da so nekateri člani ob koncu leta z ozirom na precejšnje žrtve, ki so zadela dru-štvenike v prvem letu, naznanili svoj izstop. Spričo tega in drugih težkoč, ki so nastale \ društvu, pa bi vsakdo pričakoval, da se bo na občnem zboru izogibati vsega, kar bi utegnilo eno ali drugo stranko odbijati, da se tako o-hrani v društvu nadstrankarski značaj. Toda Landbiindlarji so bili drugega mnenja. Sklicali so na isto uro in v isti prostor, kjer se je vršil občni zbor zavarovalnega društva zborovanje Landbunda in naznanili kot govornika poslanca Amana iz Beljaka, ki je po zaključenem občnem zboru tudi imel svoj političen shod. To početje Landbunda se mora obsoditi kot nestrpnost, ker nikakor ni v korist skupni stvari. Nadalje moramo tudi odločno zavrniti izzivanje, ki ga je bilo slišati na občnem zboru z neke strani, češ, da služi zavarovalno društvo „zur Unterstiitzung des Widischtmus“, in ki ni bilo od navzočih društvenih funkcijonarjev zavrnjeno. Društvo se je vendar ustanovilo kol nepolitično za vse člane neglede na strankino pripadnost. Ako pa so bili Slovenci prvi, ki jih je doletela nesreča, da so pogoreli, se jim menda to ne bi smelo očitati. To si bomo Slovenci dobro zapomnili in po tem tudi uravnali svoje stališče nasproti zavarovalnemu društvu.
Sele. Boroveljski trgovec g. Janko Just je z novim letom otvoril tukaj popolno podružnico svoje trgovine z mešanim blagom in je ob tej priliki daroval 100 kg pšenične moke za tukajšnje reveže. Bodi mu za to izrečena iskrena zahvala !
Št. Vid v Podjuni. (Razno.) V naši župniji je bilo v preteklem letu rojenih 30 otrok: 27 zakonskih in 3 nezakonski; umrlo je 21 oseb: 12 odraslih in 10 otrok; poročenih je bilo 11 parov. Zaznamovati imamo torej lep prirastek. — Napenjamo vse moči, da bi dobili nove zvonove; nabranih odnosno obljubenih je 92 milijonov. V ta namen se vršijo prireditve izobraževalnega društva (13. in 27. t. m. »Veriga") in tombole (20. t. m. pri Pirovcu in 10. febr. pri Mohoriču v Rikarji vasi). — Za sirotišnico, bogoslovje in Marijanišče se je nabralo okrog 8 birnov raznega žita, ki se bo zapeljalo v kratkem v Celovec. Darovalcem prisrčen »Bog plačaj!". — Od 16. t. m. dalje dobivamo pošto zopet vsak dan razven nedelje. — Za gladujoče Nemce (zakaj ne Slovence na Westfalskem? Op. ur.) v Nemčiji se je na božični praznik na g. župnikovo priporočilo nabralo v naši čisto slovenski župniji 157.000 K. Sploh če se pobira v naši farni cerkvi za kak namen, se nabere navadno večja svota nego v drugih župnijah dekanije. Smo pač Šentvidčani še vedno darežljivi in usmiljenega srca. — Naše izobraževalno društvo si je nabavilo za 500.000 K lepo slikano ozadje.
Bela. (Razno.) Ker se je nakuhalo precej žganja, se vršijo po različnih dolih in hribih veseli „bali“, kot se v pustu spodobi. — Dekleta so jako živa in že kratkokrila — kar je za sneg gaziti gotovo pripravno. Ženinov primanjkuje, ker poljanci težko v gore hodijo, hribovci pa preradi v dolino. — Kopanje premoga v Lobniku, ki je nam obetoval obilno bogastva, se je nehalo, ne radi tega, ker je sneg, ampak ker ga ni zadosti. - - Čebelarji delajo panje za čebelice in se skušajo že po strokovnih listih, kakšen je najbolji. Nekateri so mnenja, da je najbolje —dobra paša in lepo vreme.
Libuče. (Kollerju v slovo.) Libučani žalujemo! Zakaj? Zapustil nas je revirni inšpektor g. Koller. S strahom se povprašujemo, kdo bo zdaj Libuče stražil? Kjer je stanoval, se jim je brezdvoma zelo priljubil, zato so žalostno gledali za njim, ko je odhajal. Težko da bomo dobili tako vestnega varuha postav v Libuče. Zapustil je mnogo, mnogo lepih spominov!
Pečnica. (Prerani grob.) V torek 1. januarja t. 1. smo spremili na zadnji poti mnogoštevilni pogrebci s požarno brambo na čelu prerano umrlega Mat. Kollerja, pd. Primoža iz Čavja. Komaj 33 let star je moral zapustiti mlado ženo in dva otročiča. Rajni je bolehal že dalje časa na srčni hibi, ki mu je tudi prestrigla nit življenja. Bil je izboren pevec — tenorist — ki je rad prepeval slovenske pesmi, tako v veseli družbi kakor tudi v cerkvi Bogu na čast. Njegovi prijatelji pevci od blizu in daleč so mu zapeli žalostinki na domu in na grobu. In tako ga bomo pogrešali in se vprašali mi vsi, ki smo ga poznali:
„Kje je pevec zdaj vesel, ki je to prepeval?
Naj bi enkrat še zapel, kratek čas nam delal!
Hitro, hitro mine čas, ah, ne bo ga več pri nas!“
Bodi mu zemljica lahka! Ženi-vdovi in ostalim sorodnikom pa naše sožalje.
Podgrad. (Smrt.) Dne 5. januarja smo od veliki udeležbi ljudstva in šolarjev pod vodstvom učiteljstva pokopali šolarja Jakeca Ra-žer, pd. Tončevega v Goričah. Naj počiva \ miru! Bog tolaži žalujoče stariše!
Bilčovs. (Smrt.) Zaspal je mož, ki je bil kot skala: trden v veri, zvest svojemu rodu. Stara korenina, kakoršnih je le malo še med nami. Bil je doma iz Roža, iz nekdaj tako zavedne fare, iz Sveč. To je pd. Mežnarjev oče, Valentin Kropivnik. Dne 15. t. m. ga je smrt rešila njegove bolezni, vsled katere je hiral že nad 2 leti. Dne 17./I. smo ga spremili k večnemu počitku. Kako smo ga spoštovali znači njegov nad vse sijajni pogreb. Zadnjo čast mu je izkazala tudi požarna bramba, katere podporni član je rajni bil. A ljubil je rajni tudi še prav posebno našo slovensko pesem, radi tega so mu na domu kakor tudi na grobu zapeli naši pevci prav ganljive pesmi za slovo. Počivaj, naš vrli mož, v miru, a duh Tvoj naj živi med nami ter nas naj vzpodbuja, da bomo tudi mi kazali povsod tako neupognjeno našo voljo kot Slovenci in katoličani!
Šteben v Podjuni. (Poroka.) Zadnjo nedeljo je bilo pri nas vse domače, vse doma. Ženin Janez Riepl, sin bognarjev, pride zdaj za domačo nevesto Justino Ruš k Bognarjn za bognarja. Oba sta pridna Slovenca in kristjana, nevesta pa še družbenica. Tako je prav! Bilo srečno!
S DRUŠTVENI VESTNIK H
Tombola, srečolov in drugo.
Ker se ponavlja, da društva in tudi druge korporacije prirejajo v razne namene n. pr. za nabavo zvonov tombole in ker vlada radi takih vlog na oblasti precejšnja nejasnost, opozarjamo na sledeče: Tozadevne vloge, ki se morajo seveda po predpisih kolckovati, je treba napraviti, ako igralna svota (Spielkapital) ne presega 500.000 kron, na okrajno glavarstvo, ako igralna svota ne presega 5,000.000 K, na deželno vlado potom okrajnega glavarstva. ako pa svota presega 5,000.000 K pa na ministrstvo financ in sicer potom okr. glavarstva.
Pri prvi svoti je treba zaprositi 14 dni prej, pri drugi 4 tedne in pri tretji 6 tednov prej za dovoljenje.
V vlogi je treba navesti: Vrednost dobitkov, igralno svoto, oziroma število kart in po kateri ceni se bodo razprodajale, čas in lokal, kje se priredi, kdb je odgovorni prireditelj in v kakšen namen se tombola i. dr. priredi.
Ako ima prireditev dobrodelen ali splošno koristen namen, se lahko prosi za oprostitev davka. V nasprotnem slučaju se mora pa 10% od igralne svote davka plačati. Na vsak način se mora pa plačati takozvana „Lottotaxe“ po skali II., ki je pa navadno minimalna. O zadnjem obvesti prireditelja kompetentna oblast ter pošlje za vplačevanje položnico.
Pliberk. (Igra.) V nedeljo dne 30. dec. je priredilo izobraževalno društvo igro „Užitkar-ji“, kmetsko žaloigro v treh dejanjih od Remca. Igralci so težko igro primeroma dobro rešili. Udeležba je bila srednja. Pričakovati bi bilo, da bi naši ljudje bolj upoštevali prireditve naših društev, da bi imeli več smisel za pošteno in poučno zabavo.
Vabilo!	i||
!	Slovenska krščansko so ijalna	|
;	zveza za Koroško priredi na	;	||
j svečnico dne 2. februarja in v nedeljo j 9 j dne 3. februarja v Št. Janžu v Rožu j i
i izobraževalni tečaj i S
>	s sledečim sporedom:	<	|
Na svečnico ;
1.	Govor :	Pomen izobrazbe na podlagi or-	;
!	ganizacije (g. P točnik).	|
;	II.	„	Svetovno politični, posebno sred-	;	||
njeevropski položaj (Aichbolzer).	J
j	III.	„	Moderno gospodarstvo (Mons.	i
;	Podgort).	;	||
V nedeljo:
I.	Govor :	Kaz i svet vili nazori iu njib	|
Ì	stal išče tl o krščanstva (č. g. Sekol).	J
J	II.	„	Žensko vprašanje (mil. prošt	;	||
;	Liinpe').	!	I
Ì	Med tem je za moške :	i
a)	Agrarna politika (posl.Poljanec).	J	||
b)	Čebelarstvo (g. Herzele).
|	III.	„	U zdravstvu: Prva pomoč v uez-	i
;	godali (dr. Petek).
!	IV.	„	Zdravstvo in abstinenca (č. g.	;
Ì	Starc).	!
;	V.	„	Naše delo in naši ideali (dr.	]	||
!	Zeichen).
!	Po	tečaju se bodo razkazovale skioptične sl ke.	i
J	Vabimo na	tečaj vse ukažejne Slovence, po-	|	||
!	sebno člane	rožanskih	in srednjekoroških	;
!	i obraževalnih društev.	!
; Začetek predavanj bo dopoldne po sv. maši, J || !	ki se prične	ob 8. uri in	pop. po blagoslovu.	\
ì	V nedeljo	bo sv. maša	tudi ob 11. uri.	!
!	Odbor: Slov.	kršč. soc.	zveze za Koroško.	| ||
lo	II
Št. Primož v Podjuni. (Igra.) Po daljšem času so zlezli igralci našega izobraževalnega društva „Danica“ zopet na deske. Tokrat so si izbrali „Verigo“, igro, ki zahteva dobre igralce, ako hoče učinkovati. Priznati moramo, da je bila režija v dobih rokah in da so se tudi igralci vživeli v svoj£ vloge. Igrali so splošno dobro, nekateri celo izvrstno. Obisk je bil dober, le žal, da je dvorana tako majhna. Igra je privabila tudi mnogo novih gledalcev, ki se za take prireditve doslej niso zanimali. Igra se ponovi v nedeljo 27. t. m. ob običajnem času. čisti dobiček pa se porabi za nabavo novih zvonov. Priredite kmalu zopet kaj! Daničar.
® GOSPODARSKI VESTNIK (D
Sadjarska opravila v februarju.
Najvažnejša opravila v sadovnjaku izvršujemo v času, ko sadno drevje počiva, to je od novembra do konca marca. Pet celih mesecev imamo torej čas, da drevje snažimo, mu gnojimo in vse pripravimo za spomladno saditev. Žal, da ljudje ta dela po stari navadi odlašajo na zgodnjo pomlad na marec in april in jih potem zaradi nujnejših spomladanskih opravil iz večine opuste in pa izvrše prav površno.
Koder je zemlja kopna, ne premokra, pa tudi ne globoko zmrzla, kopljimo jame za spomladansko saditev. Za pritlične nasade rigolajmo svet in ga pognojimo. Drevesne kolobarje, zlasti okrog mladega sadnega drevja na travnatem svetu tudi lahko že sedaj prekopljemo in pognojemo s hlevskim gnojem. Za pomladansko saditev je treba komposta. V to namenjene kupe po zimi premetajmo in polivajmo z gnojnico. Tako pripravljen kompost ima neprecenljivo vrednost pri saditvi.
Večina naših sadnih dreves strada. Zato kličemo vsem zavednim sadjarjem: Gnojnico v sadovnjake! S tem si zagotovimo bujno rast in dobro sadno letino. Z gnojnico lahko pozimi gnojimo ob vsakem vremenu. Ne zadržujeta nas niti sneg niti zmrzla zemlja.
Februarja nastopajo navadno že prijazni dnevi. Skrajni čas je, da začnemo s snaženjem sadnega drevja. V roke drevesno žago, škarje, strguljo in ščet! V mnogih sadovnjakih je potrebna tudi sekira. Kdor hoče pridelati obilo dobrega sadja, mora skrbeti, da ima drevo v zemlji zlasti dovolj hrane, nad zemljo pa dovolj zraka in svetlobe. Zato pa ven s starini, napol suhim in drugače malovrednim sadnim drevjem! Suhe, polomljene veje stran! Tudi proč z vejami, ki delajo preveliko goščavo!
Nato pa s strguljo po stari odmrli skorji! Začni v vrhu, očedi vse debelejše veje in kom-čaj na deblu pri tleh! Takoj za strguljo pride na vrsto ščet. Z njo posebno lahko odstranimo mah in lišaje. Nazadnje pa namažimo vse osna-žene veje z razredčenim drevesnim karboli-nejem. S tem preprečimo rast mahu in lišajem in zatremo tudi nebroj sadnih škodljivcev, ki prezimujejo v razpokah. Apneni belež je v tem oziru skoro brez učinka. V novejšem času so začeli rabiti tudi žvepleno apno, tekočino, ki jo razredčimo z vodo. Pravijo, da jako dobro učinkuje.
Za mesec februar opozarjamo posebno na razne škodljivce, ki prezimujejo na zanemarjenem deblu in na debelejših vejah. Te bomo večinoma zatrli z vestnim snaženjem. Na koncu vejic pa prezimujejo v zapredkih gosenjce glogovega belina itd. Nemudoma je treba mešičke porezati in sežgati.
Tudi zajec, ta zakleti sovražnik mladih jabolčnih nasadov, je tak škodljivec. Ker ga ne smemo zatirati, moramo drevje zavarovati proti njegovemu zobu. Januarja in februarja mu navadno huda prede. Zato pozor, sadjarji! Nemudoma zavarujte tedaj sadno drevje in pregledujte ograjo pri drevesnicah!
Zajčje oglodine na sadnem drevju namažite, ko so še sveže, s cepilno smolo. Edino na ta način rešite še kako drevo.
V drevesnici ni ta mesec še posebnega dela razen tega, da pripravimo zemljo za prihodnji letnik, ako nismo opravili tega dela že jeseni. Ako je vreme primerno, lahko začnemo z obrezovanjem in cepljenjem. Posebno cepljenje v roki izvršujemo lahko ta mesec. Pozabiti tudi ne smemo, da v tem mesecu cepimo z najboljšim uspehom češnje. Zgodaj je obrezati tudi ribez in kosmuljo. Za rezanje cepičev je zadnji čas. Veliko neuspehov pri cepljenju povzročajo prepozno narezani cepiči.
Sadjarji! Ako hočete vzgojiti rodovitno drevje, režite cepiče z odraslih, rodovitnih dreves! Varujte se pa pri tem poslu starega, ne-odpustnega greha, da iščete vedno novih vrst, ki jih nimate v sadovnjaku. S takim ravnanjem si že vnaprej preprečite vsak količkaj izdaten dohodek iz sadjarstva. Od tistega sadnega plemena, ki najbolje uspeva v vaših razmerah, pa cepite in zasajajte le 2—3 vrste, ki so najpri-kladnejše z ozirom na vaše podnebje, na vašo zemljo in lego. Februarja je skrajni čas, da se sadjar odloči, kaj bo sadil prihodnjo pomlad in kje bo dobil sadno drevje. Pozimi je čas, da se posvetujete s pametnimi sosedi sadjarji, strokovnjaki glede sadnih vrst, ki bi bile dobre za njegove razmere, in pozimi je čas, da naroči drevje — čim preje, tem bolje.
Ob slabem vremenu pripravlja sadjar dre--’ vesne kole, vezi, «rodje, cepilno mažo i. dr.
Praktični sadjar.
■■■■■■■■■■■■■■■a■■•■«•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»»»••aasaaaa«a**»a«»*Baa»aaa
SS	--------	gg
Il Zbirajte za tiskovni sklad! !i
:: :: aaaaaaaaaBaaaaaaaaaBaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa> aaaaaaaaaaaaaaaa aaBaaBBBaaaaaaaaaaaakaBaaaaaaaaa■BaaaaaaaaaaaBaaBBBaaaaaaBBB-^aBBBaaaBaa
Avstrijska krona od 1914 do 1923. „Stati-stische Nachrichten“ prinašajo pregled, kako je padla avstrijska krona od leta 1914. do 1923. Zlata krona je veljala: leta 1914. 1,01 papirnate krone; leta 1915. 1,30; leta 1916. 1,56; leta 1917. 2,23; leta 1918. 2,42; leta 1919. 6,75; leta 1920. 31,07; leta 1921. 164,23; leta 1922. 6296; leta 1923. 14.229 papirnatih kron.
Indeks je stopil zopet za 4 odstotke. Podražilo se je kurivo za 6%, kruh in krompir za 5% in čevlji skoro za 1% . Tako smo prekoračili draginjo v juniju 1923. Indeks se je gibal sledeče: september 1922 100%, oktober manj 8% (92%), november manj 6% (86,5%), december manj 3%. (83,6%), januar 1923 več 1% (84,6% ), februar več 2% (86,4% ), marec več 6%. (91,6%), april več 7% (98%), maj več 5% (102,9%), junij več 1% (103,9%), julij manj 5% (98,7%), avgust manj 4% (94,7%), september več 3% (97,5% ), oktober več 2% (99,5% ), november več 1% (100,5%), december več 1% (101,5%), januar 1924 več 4% (105,6%).
Zvišanje obrestne mere v Avstriji. Avstrijski denarni zavodi vodijo medsebojna pogajanja za zvišanje obrestne mere na vložne knjižice na dvojno mero. S tem bi se tudi v veliki meri povečali vložni zneski, ker bi imelo ljudstvo večjo korist od štedenja in nalaganja prihrankov v denarnih zavodih. Radi zelo visoke obrestne mere za posojen denar so sedaj mnogi vlagali svoje prihranke v odprto denarno tržišče.
Denarni promet z Jugoslavijo. Med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je obnovljen promet z vrednostnimi pismi. Najvišji znesek za vrednostna pisma iz Avstrije v Jugoslavijo je 10.000 zlatih frankov, obratno pa 500.000 dinarjev.
Šilingi in krone. Srebro za prvih 130 milijard je že nakupljeno. Tehta 70.000 kg, to je 7 vagonov po 10 ton. Država je pokupila skoro vse srebro v Evropi, največ v Nemčiji. Bronastih novcev po 100 K je sedaj gotovih za 10 milijonov, po 208 K pa za 3 milijone. Ker se jih naredi vsak teden po 16 milijonov, je upati, da pridejo novci po 100 in 200 K v kratkem v promet. Nakupovanje srebra se je vsled visoke cene na svetovnem trgu ustavilo in se bo šele nadaljevalo ko bodo razmere na srebrnem trgu zopet normalne.
Dunajski trg. Živina:	voli 11.200 do
17.000, krave 11—14.000, biki 11.500—13.400, teleta 20—26.000, klavni konji 6—12.000, svinje mesne 25.500—27.600, pitane 26—28.500 K za kg žive vage; zaklana teleta 20—30.000, jagnjeta 13—20.000, ovce 13—18.000, koze 9—14.000, mesne svinje 26—31.600, pitane svinje 26.500 30.000 K za kg. M e s o : goveje 18—44.000, telečje 26—42.000, zrezek 50.000 do 68.000, ovčje 18—30.000, kozje 12—18.000, svinjsko 32—48.000, prekajeno 36—50.000, konjsko 16—20.000, zmrznjeno 16—24.000 K za kg. Eno jajce 2400—3000 K. Maščoba, sirovo maslo 40—64.000, maslo 34—38.000, rastlinska mast 22—25.000, slanina 28—32.000 kron za kg. Sadje: jabolka 3500—10.000, o-rehi 12 28.000, izluščeni lešniki 26-32.000, izluščeni orehi 32—40.000 K za kg. Zelenjava: krompir 1600—2400, zelje 2—2600, kislo zelje 2800—3200 K za kg. Kilogram posušenih jurčkov 54—60.000 K. Krma: sladko seno 130—180.000, kislo seno 110—130.000, detelja 170—240.000, slama 110—140.000 K za 100 kg.
Dunajska blagovna borza. Žito: pšenica ,3350—3400, rž 2925—2975, ječmen 3500—3700, oves 2450—2550, ajda 2400—2500, fižol 6100 do 6500, leča 5300—5800, grah 4—5500, kaša 4700—5200, ješpren 4200 5500 K za kg. Mlevski izdelki: pšenični zdrob 6350 do 6450, koruzni 3900—4000, pšenična moka „0“ 5850—5950, moka za kuho 5200—5300, krušna moka 4—4200, ržena 4600—4700; pšenični o-trobi 1500—1550, rženi 1500—1550 K za kg.
Borza. Dunaj, 28./I. Dolar 70.860, milijarda nemških mark 1 ,30, funt šterling 298.700, franc frank 3225, lira 3085, dinar 809, 10.000 poljskih mark 71, švic. frank 12.230, češka krona 2034, ogrska 1,50 avstr. kron.
Curili, 28./I. Avstrijska krona 0,0081%, dinar 6,60, franc, frank 26,35, lira 25,17, ogrska krona 0,0205 cent.
^ RAZNE VESTI M
Drobne vesti. Za osebami, ki zapustijo na premičninah vrednost do 10 milijonov kron, se zanaprej ne bodo več vršile zapuščinske obravnave. — Dohodki tobačnega monopola in carine so znašali v decembru 308 milijard kron, 7 milijard več kot novembra. — Celovški mestni svet je zvišal pesji davek za 1. 1924 na 100.000 K. Za pse, ki jih imajo mestjani samo za zabavo, še premalo. — Nemški indeks je tretji teden v januarju padel za 3,4% ; pri nas pa se dviga. — Grofa Bethlena je sprejel angleški kralj Jurij v avdijenci. Govori se, da je prosil kralja za angleškega princa, ki bi zasedel madžarski prestol. — Italijanski kralj je podpisal ukaz o razpustu zbornice in razpisu novih volitev, ki se vršijo 6. aprila. — Število brezposelnih se je začetkom januarja zopet pomnožilo za 20% na 95.069. — Na Koroškem se je od 12—19. t. m. število brezposelnih zopet pomnožilo za 148 oseb na 2127. — 641etna Ka-sper na Dunaju je ubila s sekiro 91etno deklico in bila zato obsojena na Sletno ječo. — Na Dunaju je v zadnjih 9 mescih 1923 izstopilo iz rim.-kat. cerkve 20.793 oseb, vstopilo jih je 542. — V Nemčiji je 5—6 milijonov brezposelnih. — Iz Koroške se je lani izselilo 783 ljudi v Ameriko. — Na obali Jadranskega morja se čutijo pogosti potresi.
Z „via Radio“ morajo biti označene brzojavke, ki so namenjene za brezžično brzojavno postajo, ki jih pošlje potem po zraku naslovljencem. Sedaj se more tudi že v Avstriji brezžično brzojaviti na vse strani sveta. Dne 12. t. m. je bila predana dunajska radio postajo občnemu prometu. V I. okraju se nahaja centrala, na Laaerbergu prejemalna postaja in v Deutsch Altenburgu (50 km od Dunaja) oddajna postaja. Če ima oddati kdo na Koroškem kako brzojavko za London ali Berlin, jo odda na najbližnji brzojavni postaji z označbo „via ^adio11; od tam gre po žici v centralo in od tu je v par sekundah v Londonu ali Berlinu. Razdalja ne igra nobene vloge. Cena brzojavk ostane ista. Kdor ima 4 do 5 milijonov na raz-oolago in ne ve kam ž njimi, si lahko kupi rad-dio prejemni aparat in posluša vsak dan koncerte v Berlinu, Parizu, Londonu itd., predavanja. borzna poročila itd. Vsekakor zelo praktično.
Tristo oseb utonilo. V Črnem morju se je zgodila težka nesreča. Novi veliki ameriški parnik „Conejos“, ki je bil na potu iz Carigrada v Odeso, se je hotel vsled silnega snežnega viharja zateči v pristanišče Trapecunt. V viharju in megli pa je izgubil smer in zadel z vso silo v svetilnik ob vhodu v pristanišče. Parnik je bil pri tem tako močno poškodovan, da se je potopil v nekaj minutah. Vsaka pomoč je bila radi strahovitega viharja izključena. Tristo oseb, potnikov in moštva, je pri nesreči utonilo.
Hajduški poglavar Čaruga v zaporu. Ča-
ruga, ki je več let strašil in ropal po Slavoniji, Liki in Dalmaciji, je prišel po naključku končno vendar v roke pravice. Zadnji čas je bival v Vinkovcih kot »vojni liferant Nikola Drez-gič“ in bil dober prijatelj tamošnjih varnostnih in vojaških komandirjev. Na vesti ima doslej znanih 24 zločinov, pri katerih je izgubilo življenje 11 žrtev, vštevši tudi šest pajdašev, ki jih je sam obsodil na smrt po svojih pravilih. Doslej je poleg poglavarja zaprtih še 12 glavnih hajdukov in 3 zavezniki. Zasluženi kazni sedaj ne bo ušel.
Invalidi zasedli parlament. Pretekli teden je okrog 300 invalidov nenadno zasedlo dunajski parlament. Invalidi so se neopaženo približali, vdrli v hodnike, prinesli v zbornico nekatere svoje bolne tovariše in na ta način demonstrirali proti vladi. Na njihove pritožbe, da po novi naredbi izplačujejo invalidom pokojnino bolniške blagajne, ki pa tega nočejo vr^ti, se je moral prisotni minister pismeno obvezati, da bo takoj odredil izplačevanje po državni blagajni. Invalidi so nato zapustili dvorano, nakar je parlament zasedla policija.
Novi zakon za priseljevanje v Ameriko.
Zedinjene države pripravljajo nov zakon za priseljevanje, ki je bil v parlamentarni komi-
siji sprejet. Po novem zakonu se bosta mogla odslej naprej priseliti v Zedinjene države sanu> dva odstotka od onega števila pripadnikov kake narodnosti, kolikor jih je bilo v Ameriki leta 1890. Zato pa je dovoljeno večje priseljevanje članom družin onih emigrantov, ki so si pridobili ameriško državljanstvo.
Prvi ženski odvetnik v Avstriji. Dne 16.. t. m. je na Dunaju obenem s svojim bratom položila odvetniški izpit gospa dr. Marijana Beth^ roj. Weisl. To je prva odvetnica v Avstriji.
Žene za varstvo otrok in mladostnih oseb..
Pripravlja se reforma kazenskega zakonika. Da to delo pospeši, je dunajsko ženstvo vseh. strank priredilo javen shod, na katerem so govornice zahtevale, da se v novem kazenskem zakoniku določbe proti nravnim zločinom nad otroci in mladostnimi osebami izpopolnijo in poostre ter da se nemudoma najdejo sredstva, da se ti zločini preprečijo oziroma najstrožje-kaznujejo.
m NAŠE KNJIGE IB
»Bogoljub." Ni ga kulturnega lista, ki bi bil med koroškimi Slovenci tako razširjen kot je razširjen nabožni list »Bogoljub". Vsaka družina, ki hoče ohraniti in gojiti versko življenje med svojimi člani, vsako pridno dekle, in v novejšem tudi fantje, ga radi prebirajo. Pa želeti bi bilo, da bi ga naročali tudi v krajih, kjer se do zdaj ni udomačil. Ne sme biti krščanske hiše na slovenskem Koroškem, kamor ne bi prišel vsaj v enem izvodu na mesec. Pa saj list tudi ni drag. Za avstrijske Slovence stane naročnina na »Bogoljub" 15 dinarjev na leto,, ali 12.000 naših kron. Kaj pa druzega dobite za 12.000 kron? Pol litra slabega vina, ali 3 litre mleka, ali pa 5 jajc. Več je pa »Bogoljub", ki bo prihajal vsak mesec na 24 straneh, vendar vreden. Zato ga hitro naročite vsi, kakoršne-gakoli političnega mišljenja ste, in ga tudi plačajte. Naroča se: Upravništvo lista »Bogoljub", Jugoslavenska tiskarna, Ljubljana.
Dr. Mih. Opeka:	»Vstajenje duše".
Petindvajset govorov za prerod. — Ta najnovejša knjiga je ravnokar izšla in se dobiva v Prodajalni K. T. D. H. Ničman v Ljubljani po 28 Din. (14 tiskanih pol!) O kniiei še izprego-vorimo.
Za tiskovni sklad so darovali:
Železna Kapla:	Bučovnik Poldi 7000,.
Sporn Rok 2000, Pasterk Jurij 2000, Slanovic Gregor 2000, Bukovnik Ignac 2000, Pečnik Jernej. 5000, Sadovnik Kati 200Q, Boltižar Franc 2000, Roš Pavl 2000, Oraže Franc 2000, neimenovan 5000; neimenovan v Pogrčab. 2000; Blačan 10.000; Bilčovs: pd. Adam 10.000, pd. Odrajc 2000, Žnidar Pavl 3000; Želuče: neimenovan 7000, Mlečnik Peter 2000; Branča vas: Rajhman Janez 2000, Boštjančič Pavl 2000; Jan Florjan 5000; Kraiger Stefan 2000, Hauptman Ivan. Galicija, 15.000; Tomič Franc, Replje, 10.000; Schneider Terezija, Ročica, 5000 K. — Graufenauer Klemen, Maribor, 10; Jesihar Izidor, Vir, 15; Volavčnik Janez, župnik v pok» Jezersko, 5; Roblek Peter, Jezersko, 5; Meško Ksaver, župnik na Selah, 8 dinarjev. Darovalcem srčna hvala.
VABILO.
Bralno društvo v Škocijanu ponovi dne 3. februarja pri Rušu v Samožnl vasi tik Škocijana igri:
Razvalina življenja
in
Kakšen gospod - tak sluga
Prijatelji poštene zabave prisrčno vabljeni.
Odbor.
La&tnik : Pol. In eosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovskj Josip, typograf, Dunaj, X» Etten-reict«trasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba, (za tisk odgovoren Jos. Zinkovskyj, Duna], V» Margaretenolatz 7.