LJUBLJANA, 23. OKTOBRA 1969 LETO XX ST. 17 8. REDNA SEJA SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE PREDLOG FINANCIRANJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V LETU 1970 Za vzgojo in izobraževanje naj bi v prihodnjem letu dala skupnost 39 "lo več sredstev kot letos, vendar tako povečanje lahko pomeni nekaj ogromnega le za tistega, ki ne pozna našega šolstva! h.;: bi; Kmalu bo štirinajst dni, kar je bila seja republiške izo braževalne skupnosti, na kateri jc bi! sprejet predlog za financiranje vzgoje in izobraževanja v naši republiki v letu IStO. Z zanimanjem smo prebirali poročila o tem, kako kažejo stvari v prihodnje, saj je v neposredni zvezi z njimi naše vsakdanje delo in življenje. Pri tem seveda ni šlo tudi brez skepse, saj je le-ta marsikomu izmed nas že dokaj globoko nažrla korenine našega poklica... republiške izobraževalne skupnosti jih je ponovno definiral dr. Vladimir Bračič.) Številke iz predloga financiranja v letu 1970, kot jih je predložila RIS, so znane: v letu 1970 bomo za področje vzgoje in izobraževanja potrebovali nekaj več kot 109 milijard starih din. To je v primerjavi s sredstvi, ki so bila letos porabljena na tem področju, zvišanje za 39 %, pri tem pa naj bi šlo 8 % za predvidene nove oddelke in nove nastanitve. Kot je dejala na seji dr. Aleksandra Kornhauserjeva, je to povečanje ogromno za tiste, ki ne poznajo področja šolstva. S takimi povečanji, ki bi si morala slediti še nekaj let zaporedoma, bi naposled komaj ozdravili rane, ki jih je to področje družbenega dela prineslo s seboj iz preteklih let, ko je moralo trpeti krivico zapostavljenosti in zanemarjenosti. Danes se v svetu prav glede vzgoje in izobraževanja postavljajo že precej drugačni imperativi, zato, če hočemo iti v korak s svetom ... Toda to je še daleč. V »Predlogu financiranja vzgoje in izobraževanja v letu 1970« beremo tudi naslednje: v republiški izobraževalni skupnosti je bil že v juliju 1969 narejen izračun. ki je v celoti upošteval dogovorjene ukrepe za sanacijo na tem področju. Ta izračun je predvideval tudi hitrejše reševanje modernizacije pouka, močno udeležbo republike pri investicijah, večje povečanje sredstev za izredni študij zaposlenih, za znanstveno delo na visokošolskih zavodih pa hitrejši razvoj posebnega osnovnega šolstva in kmetijskega šolstva ... Toda — tako beremo — »v situaciji, ko je slovensko gospodarstvo že močno obremenjeno in je večja preraz- Kljub \’semu pa ostaja dej-50 se na*'i najvišji polivih organi resnično zavzeli za Postopno izboljšanje položaja ^ojno-izobraževalne dejavnosti laši družbi in da se teh obljub a°siej) drže. Skladno z znanimi «Ušči izvršnega sveta SRS se jhdijo tako sindikati kot izobra-,®valne skupnosti, da se ta stali-jP5 tudi uresničijo —- to so v točkah predvsem naslednje ,Vsn: zagotovitev postopne mo-jSPftizacije vzgojno - izobraževal-tč?-* dela, povečanje sredstev za I 'bendije, diiaške domove ipd. er izenačevanje pogojev osnov-Osolskega izobraževanja otrok v PPsameznih krajih (mestih in na ,e-';sli) glede učnih prostorov in /“Sega. To so osnovna politična /Sodišča slovenskega izvršnega eta. (Na omenjeni zadnji seji 50-letnica slovenske univerze Na ljubljanski univerzi se je *ačelo novo šolsko leto v znarne-nhi jubileja: naša osrednja kul-l^-rna in znanstvena inštitucija °o v prvi polovici decembra pro-slavila 50. obletnico svojega ob-Voja. Pokroviteljstvo nad pro-slavo je prevzel predsednik republike Josip Broz-Tilo, v pripravljalnem odboru za proslavo P° je 56 uglednih osebnosti slovaškega političnega, kultvrne-“a, gospodarskega in znanstve-Vga življenja. V počastitev te obletnice je iz-ljubljanska univerza drugo ^Pjigo Biografij in bibliografij uiverzitetnih učiteljev in sode- delitev sredstev znotraj splošne potrošnje otežkočena«, je republiška izobraževalna skupnost svoj prvotni zahtevek za sredstva v letu 1970 zmanjšala na sedanjo višino. Predloženi izračun je pripravljen tako. da okvirno upošteva dogovorjeno sanacijo izobraževanja, zmanjšuje pa zahtevek za posamezna področja dejavnosti znotraj izobraževanja in v določeni meri tudi odlaga reševanje posameznih vprašanj. Tako je za osnovo pri določanju osebnih dohodkov računano le 13 % povišanje teh sredstev v primerjavi z letom 1968, čeprav so se po uradnih podatkih ti dohodki v masi sredstev drugih dvignili za 19.5 odstotka! Materialni izdatki so sicer povišani za 30 '/<■ v primerjavi z letom 1969, vendar smo s tem še daleč od možnosti za moderen pouk, ki bi lahko omogočil boljše rezultate v vseh vrstah šol. Močno je znižan tudi izračun sredstev za investicije, medtem ko pa se odločno nadaljuje z začrtano politiko štipendiranja, ki naj omogoči nadarjeni delavski in kmečki mladini vstop v srednje in visoke šole. V predloženem izračunu tudi niso upoštevane potrebe po obratnih sredstvih izobraževalnih zavodov; v preteklih letih je republiška izobraževalna skupnost — glede znane situacije v šolstvu — izdvojila potrebna obratna sredstva, s katerimi je omogočila v prvih mesecih koledarskega leta vsaj 89 G osebne dohodke prosvetnim delavcem. V letu 1969 so morala biti ta sredstva razporejena z.a nove oddelke v srednjem šolstvu. Z imobilizacijo viška avtonomnih sredstev v letu 1969 je ostala RIS brez obratnih sredstev! Razen tega so v predloženem računu črtane vse notranje rezerve, saj je npr. nadurno in honorarno delo vrednoteno nižje od rednega, kar v drugih delovnih organizacijah ni primer. Po vsem tem je jasno — in na tem dejstvu je bil močan poudarek zadnje seje. skupščine RIS — da bi vsako nadaljnje zniže- vanje sredstev za izobraževanje vodilo v tako situacijo, ki bi pomenila zanikanje sanacijskega načrta! To se pa ne bi smelo zgoditi. d h i ‘‘cev ter Jožeta Kokoleta Bi-oprafijo doktorskih disertacij Univerze in drugih visokošol-.Kih in znanstvenih ustanov od ■ M20 do leta 1968. Dornava — memento za v bodoče Zakrvaveli so gozdovi, obrodila so polja in sadovnjaki, pouk na šolah je v polnem razmahu. V tej bogati jeseni, eni najčudovitejših, kar nam jih je narava poklonila v zadnjih letih, pa je naša srca presunila žalostna novica o grozljivi prometni nesreči na nezavarovanem prehodu pri Dornavi; avtobus s 46 učenci in učenkami obeh četrtih razredov osnovne šole v Tomažu Pri Ormožu je trčil v prihajajoči tovorni vlak. V spremstvu svojih učiteljev Ivanke Serec in Marte Rajh so se zgodaj dopoldne odpeljali proti Ptuju, kjer so si nameravali ogledati Pokrajinski muzej. Nedoumljiva usoda je hotela, da se je prav ta poučni šolski izlet, poln razigranega živžava, tako pomemben za razširjanje duševnega obzorja zlasti otrok na podeželju, nadvse tragično končal. Pod razbitinami vozila je ugasnilo obetajoče življenje šestih otrok, starih od 10 do 12 let. Polni mladosti in neizpolnjenih hrepenenj so zaradi težkih telesnih poškodb podlegli prav v tistem razdobju '•vnjega brstečega življenja, ko se otrok spričo hitro naraščajočih telesnih in duševnih sil začenja intenzivneje zavedati svojega življenja in pestrosti sveta, ki ga obdaja. Sest otrok ne bo nikoli več pisalo domačih nalog, šest šibkih rok se ne bo nikoli več dvignilo z namenom, da bi zvedava glavica potešila vzbujeno vedoželjnost, šest sedežev bo ostalo nenadomestljivo praznih. Domača dvorišča bodo pusta, kajti pot teh otrok je končana za vedno. Ne moremo in nočemo verjeti, da je to res. Neizmerno lezfco nam je ob svežih grobovih, pokritih{ poznojesenskim cvetjem, kjer je zakopanih toliko zlomljenih življenj 111 toliko naših upov. Zavedamo se, da smo majhen narod, zaradi česar nas vsaka nepotrebna smrt, zlasti otrok, še toliko huje prizadene. Izgubili smo dragocena življenja mladih ljudi, ki l}h vaša majhna domovina tako zelo potrebuje in željno caka, da bi jo napravili še lepšo in bogatejšo. Ni naša naloga ugotavljati, kdo je pravi krivec te lrugedije, ki je prizadejala staršem mrtvih otrok in vsej vasi družbeni skupnosti tako pekočo bolečino, ne glede na nemajhne stroške zdravljenja, ob čemer še vedno obstaja ojazen, da bo marsikateri, po naključju preživeli otrok, hude posledice vse svoje življenje. Čutimo pa se . njžne izreči iskreno sožalje prizadetim staršem in osnovni ° š v Tomažu pri Ormožu; prav tako izrekamo zahvalo vsemu zdravstvenemu osebju ptujske bolnišnice, ki je nudilo ponesrečencem takojšnjo najsodobnejšo zdravstveno pomoč in še bdi nad počutjem poškodovanih otrok. To, kar se je zgodilo pri Dornavi, je preveč hudo, da m se smelo še kdaj ponoviti. Poslušajmo svarilni glas ornave. ki glasno trka na vest vse naše družbe ter jo opominja, da je dolžna ukreniti vse potrebno za resnično -^■varovanje življenj svojih občanov, zlasti pa še otrok, ki so cvet ljubezni, naše upanje in naša edina bodočnost! VIATOR I. razstava grafike jugoslovanskih pionirjev Občinski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger je skupno s predstavniki Dolenjskega kulturnega, festivala in Gorjupove galerije v Kostanjevici ter na pobudo občinske zveze prijateljev mladine v Krškem objavil dne 8. .?. 1.96.9 razpis, ki jc vabil jugoslovansko osnovnošolsko mladino, da predloži najuspešnejše grafične liste, ki so nastali pri likovnem pouku v naših osnovnih šolah ter v likovnih krožkih rasnih združenj, ki gojijo in razvijajo svobodne dejavnosti naših pionirjev. Razpis je komisija Slavko Grčar: popravljamo le grehe preteklosti Na seji skupščine izobraževalne skupnosti SRS (10. oktobra 1969) je bil članom te samoupravne organizacije predložen predlog financiranja vzgoje in izobraževanja.v 1. 1970 v dveh variantah: prva predvideva nekaj manj kot 109, milijard starih dinarjev, druga — to je bil predlog sindikatov — pa 116 milijard starih dinarjev. Člani skupščine so se izjavili za I. varianto. Za to varianto je glasoval tudi predstavnik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS Slavko Grčar. Po glasovanju je dal za tednik Delavska enotnost sledečo izjavo: »Kot predstavnik republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sem na sejah izvršnega odbora in na seji skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije podprl prvo varianto, ki predvideva 1.090 milijonov dinarjev. To sem storil zato, ker ta varianta pomeni realizacijo sanacijskega načrta in uresničuje večino predlogov, ki jih je oblikoval Sindikat delavcev družbenih dejavnosti v jo.vni razpravi o Katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti. Tako so spoštovane zahteve sindikata o nujnem, povečanju materialnih stroškov, o obračunavanju amortizacije zgradb in opreme, o enoodstotni obvezni rezervi, o najnujnejših izdatkih skupne porabe (stanovanjski prispevek, strokovno izobraževanje) in o uskladitvi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z osebnimi dohodki delavcev enakih kvalifikacij v drugih dejavnostih, s predvidenim enoletnim zaostankom. Na seji skupščine pa sem obenem vztrajal (in skupščina izobraževalne skupnosti je to upoštevala), da je treba skupščino SR Slovenije,, izvršni svet in druge pristojne organe opozoriti na to, da prva varianta ne upošteva vseh potrebnih sredstev za uresničevanje tako imenovanega B programa (glasbene šole, de-'avske univerze, druge oblike izobraževanja, odraslih, fa-iultativna dejavnost osnovnih šol itd.), prav tako tudi ne vseh nujnih potreb skladov skupne porabe (skupne kulturne potrebe, regresi za dopuste, rekreacija, del pomoči učiteljem za dopolnilno izobraževanje itd.). Tudi je potrebno opozoriti pristojne organe, da je delo učiteljev s srednjo izobrazbo vendarle družbeno odgovornejše in zahtevnejše od dela mnogih drugih poklicev z enako stopnjo izobrazbe (npr. knjigovodski, statistični, administrativni in drugi podobni poklici z rutinskimi opravili), zato jih v prihodnje v osebnih dohodkih ne bomo več mogli kar avtomatično izenačevati. Na prvi pogled kaže, da bi z realizacijo sprejete variante (1.090 milijonov dinarjev za šolstvo v letu 1970 pomeni 39 odstotka več kot v letu 1969, od trga S odstotkov za nove oddelke in druge nove obveznosti) dobilo šolstvo neverjetno velika sredstva. V resnici pa s tem samo popravljamo grehe preteklosti, ko so bila sredstva za šolstvo nerealno majhna in za slovenske razmere popolnoma neustrezna. Tako smo npr. šele letos dosegli, da bodo osebni dohodki učiteljev približno izenačeni z osebnimi dohodki enake stopnje izobrazbe v gospodarstvu na ravni leta 1967, da o kritični meri materialnih stroškov niti nr govorimo. Brez dodatnih stroškov zaradi vsakoletnega povečanja števila učencev in brez dodatnih izdatkov zaradi podražitev bi samo za dveletne razlike pri osebnih dohodkih morali povečati sredstva za 23 odstotkov, saj je splošno povišanje poprečnih osebnih dohodkov znašalo v Sloveniji leta 1968 10 odstotkov in letos za vse leto najmanj 13 odstotkov (v prvih sedmih mesecih celo 15 odstotkov). In skrb za realno vrednost prosvetnega dela iti s tem skrb za ustrezen napredek šolstva ter za vse boljšo kvaliteto pouka je pač skrb in odgovornost vseh pristojnih družbenih dejavnikov ne le sindikatov (in popoln nesmisel je temu prilepljati etiketo nekega mezdnega gibanja). Odgovor je torej: zadovoljen sem s sklepi republiške izobraževalne skupnosti, ker pomenijo uresničenje sanacijskega načrta, ki sta ga sprejela skupščina SR Slovenije in izvršni svet na podlagi analiz in predlogov sindikata.*' Felicijan Jože, 15 let. osnovna šola Leskovec pri Krškem: POLJEDELSKO ORODJE, linorez 6. 9. 1969 ponovila in prejela do 29. 9. 1969 423 del. Ta dela pa so bila deležna prve kritične presoje že pri likovnih pedagogih samih pa tudi pri likovnih komisijah nekaterih občinskih zvez prijateljev mladine. Zlasti so se izkazale občinske zveze prijateljev mladine Subotica. Murska Sobota. Ljubljana (Vič-Rudnik) in Krško, za kar jim gre topla zahvala. Posebna žirija je od poslanih del izbrala 122 listov, ki bodo razstavljeni na I. razstavi grafike jugoslovanskih pionirjev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. Razstava bo odprta od 24. oktobra do 1. decembra 1969 in bo v prihodnje organizirana vsaj vsako drugo Ičto. to je v obliki bienala otroške grafike jugoslovanskih pionirjev. Dan prosvetnih delavcev obalnega pasu Skoberne Tomaž. 12 let, Pionirski doni Liubliana-MARTIN KRPAN, linorez J UUIUIBHIUBV Že več let so prosvetni delavci obalnega pasu izražali željo, da bi se vsako leto zbrali ter se tedaj tudi pogovorili o težavah, s katerimi se Srečujejo, kot tudi o uspehih, ki jih dosegajo. Ta želja prosvetnih delavcev pa je prišla prav posebno do izraza ob letošnjih občnih zborih sindikalnih organizacij po šolah, zavodih in ustanovah, posebno zaradi tega, ker se vsa vzgojno- ‘ izobraževalna dejavnost financira preko enotnega organa, to je enotne temeljne izobraževalne skupnosti. Tako sta letos prvič organizirala temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin in pododbor za prosveto in kulturo pri obalnem sindikalnem svetu Koper ;>dan prosvetnih delavcev«. Prosvetni delavci obalnega območja so letos prvič (4. oktobra) praznovali svoj praznik. Dopoldan sta pododbor za prosveto in kulturo sindikata družbenih dejavnosti obalnih občin ter TIS organizirala v koprski kinodvorani zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 500 učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šol. Na zborovanju je govoril podpredsednik republiškega IS dr. France Hočevar o prizadevanjih skupščine SRS in republiškega IS za ureditev razmer v šolstvu in izobraževanju. Predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc pa je govoril o tem, kaj je bilo zadnja leta napravljenega za ureditev razmer v šolstvu. V diskusiji je sodelovalo 8 prosvetnih delavcev obalnega območja, ki so prisotne seznanili s stanjem in ra.-zmerami v šolstvu obalnega območja. Po zborovanju v kinodvorani so v atriju študijske knjižnice v Kopru odprli razstavo »100 let šolstva na Koprskem«, zvečer pa so se prosvetni delavci srečali na družabnem večeru v hotelu Belvedere nad Izolo. Ob letošnjem praznovanju oz. zborovanju prosvetnih delavcev obalnega pasu lahko ugotovimo, da je organizacija tega dne še kako upravičena, saj je tako omogočeno prosvetnim delavcem, da se med seboj dogovarjajo glede bodočih nalog, kot tudi dopušča možnost medsebojnega spoznavanja. Prireditelja tega dne bosta izdala v posebni pismeni publikaciji gradivo z jutranjega dela zborovanja prosvetnih delavcev. (KC) Ali že imate Predmetnik in učni načrt? 9- Pri poučevanju v osnovni šoli ne morete biti brez Predmetnika in učnega načrta za osnovne šolo! Ali veste, da ga lahko dobite — dokler še ni razprodan — na upravi Prosvetnega delavca. Ljubljana. Nazorjeva 1?! Brošuro lahko naročite tudi po pošti, za naročnike Prosvetnega delavca stane S din, za nenaroc-nike pa 10 din. st. n I. SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERATOV SLOVENIJE V DRAVOGRADU Lepo je v naši domovini biti mlad... slikarja Nikolaja j Obdan od venca gora, Otiškega vrha, grebenov Ojstrice, rarnem ustvarjanju, novinarskem niško sliko pobočij Košenjaka in Grajskega hriba ter Ce-miške gore, leži delu in problematiki uredniške Omerze. komaj poltretji kilometer od jugoslovansko-avstrijske meje dejavnosti. Pri tem so mladi Slovesen zaključek prireditve ob modri Dravi eden izmed prelestnih biserov slovenska ..ustvarjalci pokazali presenetljivo je bil naslednji dan'ko so se pio- Koroške. Slikoviti Dravograd. Zato nas niti najmanj ne pre- mero kritičnosti ter zanimanje za nirji in pionirke za Starim gra- seneca. da je prav ta obmejni kraj, kjer narava tako rado- , , , , , j u rJmm nnH nravnararirvm ahrai; na damo razsina svoie krasote nostal v dnevih 11 in 12 t m aktualne probleme sodobnega dom nad Dravogradom zbrali na o razsipa svoje Krasote, postal v dnevih 11. m 12. t. m. t d • bilo vgasjb že kar skupnem pikniku, ki je trajal do v okviru jugoslovanskih pionirskih iger in ob koncu tedna ud 1 , poznega popoldneva nakar so se otroka nadvse ljubeznimi gostitelj udeležencev I. srečanja težko zadostiti njihova vedozelj- , ^ -ih ’ : - :h 0 mladih novinarjev in literatov Slovenije pod pokrovitelj- nosti. ™ se začek vračati na stvora skupščine občine Dravograd. Zvečer istega dne je bila v na- 1 vracatl na bito polni dvorani kulturno pro- sv°le domove. Prireditve, kateri je bilo ves delu jasno zaveda številnih proti- svetnega doma pod geslom »Naša Mnenje vseh udeležencev je, Sas naklonjeno toplo jesensko slavij, katere bo treba kot ostanke beseda — naša pesem« kulturno- da je prireditev odlično uspela; sonce, se je udeležilo 80 pionirjev preteklosti premagati, da bo po- zabavna prireditev ter podelitev za to gre zahvala predvsem poln pionirk iz vseh krajev Slove- stalo življenje lepše, sproščenejše nagrad. 50 pionirjev in pionirk, kroviteiju — skupščini občine nije, med njimi tudi 50 tistih, ki in bogatejše. nagrajencev literarnega natečaja Dravograd ter njenim družbeno- st) na natečaj Pionirskega lista »Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode« poslali najboljše pismene sestavke; s svojo navzočnostjo so jo počastiti tudi nekateri vidni predstavniki našega političnega in kulturnega življenja: članica IS skupščine SRS Zora Tomič, poslanec kultumo-prosvetnega zbora skupščine SRS Boris Feldin, predsednik skupščine občine Dravograd Drago Jur-har, sekretarka Zveze prijateljev mladine SRS Ančka Čerin, slovenski književniki, člani uredništev mladinskih listov in revij, pedagogi, mentorji, mladinsko uredništvo RTV Ljubljana ter predstavniki tiska. Otvoritveni govor je imel ravnatelj dravograjske osnovne šole Neznanih herojev tov. Vlado Mer-zelj, ki je prisotnim izrekel pri-srčno dobrodošlico, poudaril po- iiMimšft men navezanosti mladine na lepo slovensko besedo ter zaželel prireditvi, za katero je bilo vloženo nemalo truda in sredstev, kar najboljši uspeh. Po krajšem slavnostnem programu, ki so ga pripravili pionirji, so si udeleženci ogledali skrbno pripravljeno razstavo nad 200 slovenskih pionirskih glasil. Naslovi teh, npr. Ki- Dravograjska osnovna šola ob srečanju mladih literatov in novinarjev 11. in 12. oktobra letos (Foto: dričev rod. Po Kajuhovih poteh, Polde Vidmar) Naša beseda. Plamen, Na meji domovine, Kontrasti. Brstje itd., Popoldan je bil posvečen de- Pionirskega lista, je prejelo iz rok političnim 'organizacijam in pod-' kakor tudi njihova vsebina, so lovnim sestankom, na katerih so glavne urednice tov. Kovačičeve jetjem, pripravljalnemu odboru, trdno poroštvo, da je naš mladi mladi literati in novinarji v sporo- diplome in lepe ročne ure. Tri osnovni šoli Neznanih herojev v rod neomajno odločen nadalje- ščenem razgovoru s slovenskimi najboljša šolska glasila Mlada Dravogradu ter uredništvom Pio-vati izročila najboljših sinov na- književniki ter predstavniki mla- ras^ (Murska Sobota), Brstje (Ra- nirskega lista. Kurirčka, Pionirja šega naroda in da se pri svojem dinskega tiska razpravljali o lite- dovljica) in Modri val (Koper) so im Cicibana. Nadvse, je treba tudi prejela praktične skupne nagrade pohvaliti vzorno vedenje picmr-mladinskih listov oziroma revij, jev in pionirk, ki so v teh dneh Posebno; nagrado skupščine obči- doživljali nepozabne trenutke in ne Dravograd je prejela tudi prejeli javno priznanje Za svoje osnovna šola dr. V. Kraigherja delo. (Ljubljana), ki se je izkazala z • u-i j- ■ , naivečiim številom dobrih Dri Z,nova ^ bll° Pečeno, da je takšna oblika dela z otroki zelo Kakšen naj bo Prosvetni delavec : Objavljamo pisma, ki jih prejema uredništvo na poziv z gornjim naslovom (objavljenem v 15. številki lista) ___________________________________________________________________________________________________________________________________________| Spoštovani tovariš urednik! Na poziv uredniškega odbora KAKŠEN NAJ BO »PROSVETNI DELAVEC", bi Vam rad napisal nekaj misli: Ko sem prebiral Učiteljske tovariše, Slovenskega učitelja od 1871— 1875 ter Popotnike od I. letnika naprej, sem videl po razporedbi člaiikov in dopisov ter po njih vsebini, kako so ta glasila registrirala prav vse, kar zanima prosvetnega delavca, tako kot člana učiteljskega društva — danes sindikata — kakor kot izobraževalca in vzgojitelja mladine in odraslih. Stalno so objavljena poročila o predavanjih, diskusijah, zborovanjih, sestankih, konferencah ter o vseh važnih sklepih, ki so bili sprejeti. Učiteljstvo je bilo vselej obveščeno o spremembi staleža učiteljskega osebja, o namestitvah, premestitvah, upokojitvah. O posebno zaslužnih prosvetnih delavcih in o drugih, ki so mnogo prispevali za razvoj šolstva v kraju, občini ali v deželi, posebno ob njih smrti so pisali življenjepise in tudi o znanih pedagogih drugih narodov ter o razvoji' šolstva pri le-teh. Natančno so registrirali vse knjige, ki bi utegnile koristiti učiteljem za nadaljnjo izobrazbo in to s podrobnejšo oceno, posebno pa še vse, takrat še redke mladinske knjige. List, posebno Učiteljski tovariš, je bil stalna vez med našim učiteljstvom in je pisal o vseh pokre-tih tudi polemično. Tudi sedanji PD se trudi informirati svoje naročnike o vsem, kar zanima ali bi moralo skusih in delu tako od strani šol, šolskih skupnosti, zavodov za šolstvo, pedagoških akad?' i mij, institutov, pedagoških drU' , štev in ne nazadnje podjetij, W j ss bavijo z izdelavo učil, sodob' j nih izobraževalnih sredstev, tu' \ di zavodov za socialno skrbstvo j in mladinskega sodstva ter > vzgojnih zavodov, društev, ^ imajo opravka z mladino, drv ; štev prijateljev mladine i. \ Večkrat se zgodi, da govorimo drug mimo drugega, imamo Pa prav iste težnje, ki bi jih morali ^ spraviti na skupni imenovalec? i in odprta pereča vprašanja P°' uka, vzgoje, vzreje, izobrazbe* ; oblikovanja prostega časa, ekf' ; cesov, sodobnih igralnic, igrišč, j narkomanije, prestopništva* ; mentalne higiene, šolske higie' ne vobče, akceleracije, težka vzgojljivih otrok, plaže, reklam, javnih obveščevalnih sredstev* ilustracij, oz. pornografije, tona itd. itd. skupno reševati-Tudi mimo teh in sličnih vprašanj PD ne bi smel itd. PD m moral biti informator, vzpodbudnih, transformator, filtrata* in katalizator vseh tistih vprašanj, ki se tičejo našega poklicnega vzgojnega in izobraževalnega dela v najširšem pomenu-Kolikor celotna naša dob? tehnike s svojimi komunikacijskimi sredstvi in težnjami P? standardu gravitira k alienaci]1 posameznih in manjših skupim torej proč od sredotežnosti, v toliko bi morali zaradi našegU poklicnega poslanstva težiti ? kolektivnosti, katere glasilo na! bi bile naše strokovne in znanstvene pedagoške in psihološke revije, v prvi vrsti pa naše UdKllb, tVUl TCVlje, V JJTVl UTbll f/U. /m-*'*' zanimati vsakega šolnika. Zal, skupno glasilo PROSVETNI DE' ljudje premalo ali skoraj nič ne laVEC, ki bi, kot nekoč, moral Novosti Cankarjeve zaSolhe KNJIŽNICA ZA MLADE Franc Pediček: MIDVA Avtor kaže mladega človeka, njegove krize in težave, ki jih premaguje v dobi dozorevanja in izčiščevanja pojmov Iju-oezni in spolnosti. Cena knjižici 4,5 din F. Demšar — J. Valentinčič: SKRIVNOST, KI NI SKRIVNOST To je knjižica, v kateri naj bi ob koncu otroštva, v dobi spolnega zorenja našel doraščajoči otrok prvi in pravi odgovor na mnoga neizrečena vprašanja o svojem telesnem in duševnem razvoju, o ljubezni in spolnosti in drugih »skrivnostih« življenja. Cena 4,5 din KNJIŽICA ZA STARŠE dr. Bazilija Pregelj: NERVOZNI OTROK Zdravnica-psihiater piše o vedno bolj razširjenem pojavu nervoze oziroma nevroze pri otrocih. Pojasnjuje vzroke za nastanek nevroz, kar staršem omogoča, da vedo, kako lahko nevroze preprečujejo oziroma odpravljajo. Cena 6,5 din Zoran Jelenc: OTROK ŽELI DOBREGA OČETA Z enakopravnostjo žene se je spremenila družina in odnosi v njej. Posebno se je spremenila nekdanja vloga očeta --patriarha. Te spremembe so povzročile negotovost in nejasnost o tem, kakšna naj bo vloga očeta v sodobni partnerski družini. Cena: 6,5 din DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA LITERATURA: Marx — Engels: IZBRANO DELO I Cena cpl. 45 din dr. Vladimir Pertot: EKONOMIKA MEDNARODNE MENJAVE V INTERVENCIONIZMU Cena: broš. 98 N-din koristna, saj pomeni neprisiljeno in vsebinsko bogato dopolnitev spevkov, učenki iz Prestranka na Primorskem in Predoslja pri Kranju pa Sta dobili za svoja se- , u „ , „ _ „ , . , rednega šolskega dela, obenem pa cdbSa Zveze zdfuženrboSv P™ Skrivati mlade talente 7*?* hS ter jih učinkovito spodbuja k na- dnif>a ra Turističnega društva ucumovitu spuuuuja is na- ; aiu„a pa lunstuaiega arustva daljinjemu delu in vedno večji ■ Dravograd. Za izredno gostoliub- , .... , ! noet fn Slične nraa nf,aei i a le učinkovitosti na področjih, katera : nost in odlično organizacijo je , , . del nie in bila nagrajena tudi osnovna šola , , ‘ . J.. tvt f, t«. i morda celo za svojo bodočo ziv- Neznanih herojev v Dravogradu, . delavnost in ooklic kateri so uredništva mladinskih ae)avnost in POKiic. časopisov in revij poklonila umet- VIATOR bero in večkrat najdeš PD tako zganjenega na polici ali pa kar ■v tajništvih šol, kot ga je pismonoša prinesel. Bilo bi morda potrebno poiskati vzroke takega stanja, ki ni redko. Teh je seveda več: objektivnih in subjektivnih. Toda eden največjih je prešibka stanovska zavest. Večkrat pa prinaša PD tudi članke, ki pravzaprav spadajo bolj v pedagoško revijo. Članki bi naj ne bili preobširni, v obliki razprave, razen kadar gre za splošna in specialna stanovska vprašanja, ki zadevajo vse prosvetne delavce. Vsekakor pa bi moral v dobi integracije PD informirati o sodobnih izobraževalnih in učnih težnjah, po- postati obvezno sindikalno gla' silo vseh prosvetnih delavcev* aktivnih kakor upokojenih. Spoštovani tovariš urednik-to bi bili torej moji bežni pogledi na poslanstvo »Prosvetnega delavca-. Ako s tem člankom oz. pismom na Vas vsaj nekoliko pripomorem kot star nU' ročnik Učiteljskega tovariša l? Prosvetnega delavca, k poživitv1 stanovske zavesti, ki je bolj ko* pri kateremkoli stanu tesno P°' vezana z narodno, državljanske in občečloveško zavestjo, bom vesel. Vas prisrčno tovariško pozdravljam! Alfonz Kopriva Posebna osnovna šola v Litiji 10. septembra letos je začela delovati v Litiji posebna osnovna šola kot samostojna ustanova za usposabljanje otrok z duševnimi in telesnimi motnjami. Sklep o ustanovitvi je sprejela občinska skupščina meseca julija. Prvi začetki posebnega šolstva segajo že. v prva leta po vojni, ko je bil pri osnovni šoli Litija posebni oddelek, vendar je trajalo več kot desetletje, da so ga pred štirimi leti obnovili. Pred štirimi leti je imel oddelek 16 učencev. V šolskem letu 1968-69 pa je bilo v petih razredih, ki sta jih poučevali dve učiteljici, že 31 učencev. Rezultat povečane skrbi ob- činske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti, socialne službe in osnovne šole v Litiji so nove kategorizacije in posebna osnovna šola. Tako obiskuje posebno osnovno šolo v tem šolskem letu 47 učencev iz Litije in bližnje okolice. Na novo ustanovljena posebna osnovna šola jfe dobila 'še dve učiteljici, temeljna izobraževalna skupnost pa je prevzela financiranje. V glasbeni šoli (v stavbi osnovne šole) so dobili še dve učilnici, eno pa so obdržali v prostorih osnovne šole. Za adaptacijo prostorov v glasbenem centru in nabavo pohištva so jim bili dodeljeni 3 milijoni starih dinarjev (denar je iz prispevka za šolstvo). Začetek je bil težak, saj so pred štirimi leti začeli z delom v stavbi sedanje delavske univerze. V učilnici je bila le tabla in nekaj klopi. Težave so povzročali tudi starši, saj so bili mnogi užaljeni, če je bil otrok določen za to šolo. Učiteljica Regina Kralj, ki je pred štirimi leti prevzela oddelek in zdaj vodi šolo. je z izrednim posluhom za otroke, z veliko ljubeznijo in uspešnim delom premostila mnoge težave in v starših dobila ne samo zaupanje kot učiteljica, temveč je dobila ugled in mesto tudi šola, na katero so začeli starši gledati z zaupanjem in spoštovanjem. V razgovoru s tovarišico Regino Kraljevo sem izvedel, da bo mmm gaji SLOVARJI: SLOVENSKO-ITALI JANŠKI IN ITALIJANSKC-SLOVENSKI SLOVAR Slovar je priročnega formata, tiskan na tankem papirju in, zelo okusno opremljen. Cena: cpl. 25 din LEPOSLOVJE: Vitomil Zupan: SONČNE LISE To je zbirka deloma že objavljenih, deloma pa najnovejših novel priznanega slovenskega pisatelja. Cena: broš. 25 din v tnnihinii-nnom nrlrlplkn S—B. razreda nove nosebne osnove šole v LHi.ii (Foto: Hine Lebinger) kljub samostojnosti šola še vedn0 tesno sodelovala z osnovno šolfl in da bodo učenci sodelovali Pr* šolskem glasilu in da so bili sprejeti skupaj z učenci osnovne šole v pionirsko organizacijo. Sodelovali pa bodo tudi v nekateri!1 krožkih osnovne šole. Povezovanje in sodelovanje daje tako učencem občutek enakovrednosti in jim vliva zaup3" nje vase. Z delom so že začeli. Pripravljajo pa slovesno otvoritev šole’ ki bo zadnje dni oktobra ali J začetku novembra. Za to priložnost bodo učenci pripravili kulturni program, učiteljice pa pV1* kazale delo v 1. in 6. razredu- S tem pa problemi še niso rešeni. Trenutno obiskuje šolo L učencev, med njimi se nekated vozijo z avtobusom in vlakonk ostalo pa je vprašanje, kak0 vključiti učence iz oddaljeni!1 vasi, od koder ni avtobusnih zve2 in vlakov. Verjetno bo treba raZ( mišljati o novih oddelkih P’-] osnovni šoli Šmartno in še b°a oddaljeni Gabrovki ali pa odpre*’ internat ter tako omogočiti. ^ bodo posebno osnovno šolo obiskovali tudi učenci iz oddaljeu1 krajev. Za zdaj smo lahko zadovolj11' s tem, kar imamo. In priznati ie treba, da so občinska skupščin8’ temeljna izobraževalna skupn0® in osnovna šola Litija nokaz81 veliko razumevanja za posebb® šolstvo in pomagali učiteljici Pe gini Kralj, ki je za organizaclj posebne šole vložila veliko tru in zasluži posebno pohvalo. Posebna šola ni važna saU10 za napredek posebnega šols*^ temveč za celotno šolstvo v li™ skl občini. , Miloš Djuki!ll!lffll!!lll!»ll!!!lll!IIHH^ <00& SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Republiški odbor PROGRAM NALOG republiškega odbora SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE in njegovih organov za obdobje oktober 1969 — september 1970 PRILOGA -PROSVETNEGA DELAVCA« I Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sprejema Ul program nalog kot podlago in napotilo za uskladeno politično dejavnost v prihodnje. Pri tem upošteva, da je uspešno delovanje take samostojne družbe-no'-politične organizacije, kot je Sindikat delavcev družberiib dejavnosti Slovenije, močno oet-visno od prizadevanja ne le republiškega odbora in njegovih organov', marveč tudi od pravočasne in učinkovite dejavnosti občinskih in medobčinskih vodstev' ter osnovnih sindikalnih organizacij: Vsa ta aktivnost je namenjena uresničevanju temeljnih interesov delavcev na področju šolstva, zdravstva, socialnega varstva, kulture, uprave, pravosodja, bančništva, zavarovalstva in drugih družbenih dejavnosti, ki jih združuje ta sindikat. Pri uresničevanju teh interesov pa Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in vsi njegovi organi in organizacije vselej težijo po usklajevanju z dejavnostjo in hotenji celotne družbene skupnosti. Zato se sindikat na vseh ravneh tesno povezuje z organi Zveze sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij in strokovnih društev, s samoupravnimi organi in asociacijami ter z organi družbeno-političnih skupnosti. Dejavnost celotnega Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije bo v prihodnjem enoletnem obdobju še naprej temeljila na smernicah občnega zbora in drugih dokumentih sindikata ih Zveze sindikatov, na smernicah VI. kongresa ZKS in IX. kongresa ZKJ ter na kritični oceni stanja in problemov članstva na področju družbenih dejavnosti in iz tega izvirajočih nalog. n Pri tem je nujna akcijska samostojnost-vseh organov sindikata in polna odgovornost organov in vsakega posameznika za uresničevanje prevzetih Balog. Še naprej je treba utrjevati tudi organiziranost in zboljševati delovne metode -Tarm, ustre&nošTobmočij uVajanje sodobne tehni-ke poslovanja, kadrovska problematika itd.) in analizo pomembnejših perečih vprašanj skupnosti otroškega varstva. Na podlagi take analize bo pododbor sprejel stališča in morebitne predloge za izboljšanje posredoval pristojnim organom. Rok: junij 1970. 14. Zaposlovanje pedagoškega kadra v Sloveniji Struktura pedagoških delavcev v osnovnih šolah je po stopnji in stroki izobrazbe dokaj neustrezna. Vsi, ki nimajo zahtevane izobrazbe, si jo morajo pridobiti do leta 1972 ali pa se zaposliti na manj zahtevnih delovnih mestih. Ugotavljamo, da si veliko (2033 v letu 1908,69) učiteljev pridobiva izobrazbo z izrednim študijem in da jih bo precej diplomiralo do zahtevanega roka. Hkrati pa na filozofski fakulteti in pedagoških akademijah študira dokajšnje število rednih študentov. To pomeni, da bo kmalu nekaj prosvetnih delavcev preveč, če ne bomo natančno in za daljše obdobje planirali potreb po pedagoškem kadru in na tej podlagi po potrebi uravnavali vpisa na kadrovske šole oziroma usmerjali mladino v tiste smeri študija, kjer je pomanjkanje, učiteljev. Pododbor za šolstvo republiškega odbora bo na podlagi podatkov o strukturi pedagoškega ka- dra, števila študentov: na kadrovskih šolah (ob upoštevanju odliva zaradi upokojitev) ocenil stanje in predlagal ukrepe, s katerimi bi zagotovili normalen dotok pedagoškega kadra in s tem preprečili nezaposlenost. Rok: maj 1970. Razen tega bo pododbor za šolstvo ponovno predlagal izdelavo analize pedagoškega kadra v srednjih (splošnih in strokovnih) šolah, obravnaval to analizo in. dal pristojnim organom ustrezne predloge. Prav tako bo predlagal izdelavo projekta za izobraževanje učiteljev strokovnih šol. Rok: maj 1970. 15. Uveljavitev zakona o samoupravljanju in financiranju kulture V pristojnih republiških organih pripravljajo zakon o samoupravljanju in financiranju kulture, ki naj bi bil na zahtevo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sprejet še v letu 1969. Pri tem so prav prizadevanja sindikata bistveno pripomogla k razčiščevanju pogledov pa tudi pri pripravi zakonskega osnutka. Po sprejemu zakona bo treba strniti napore za njegdvo uveljavitev. V tem okviru bo pododbor za kulturo republiškega odbora skupaj z občinskimi vodstvi sindikata aktivno deloval, da bi bile pravočasno uveljavljene in konstituirane skupnosti za kulturo (republiška in občinska oziroma medobčinske), da bi kulturne dejavnosti ustrezno programirale in da bi bil novi sistem financiranja čimprej uresničen. Posebej si bo prizadeval, da bi ne glede na to. kdaj bo zakon v celoti uresničen že v letu 1970 urejali temeljna vprašanja materialnega položaja delavcev v kulturnih zavodih čimbolj na novih načelih financiranja. Pododbor za kulturo se bo tudi močno zavzemal za ureditev temeljne samoupravne in finančne politike gledališč in za ureditev položaja filmskih delavcev. M 16. Problematika oddiha in rekreacije bo tudi v programiranem obdobju še naprej med pomembnimi nalogami organov in organizacij Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Komisija za oddih in rekreacijo republiškega odbora bo še posebej težila za tem, da bi pozornost sindikalnih vodstev in organizacij usmerila tudi na taka področja, ki so bila doslej v določeni meri zanemarjena (prosti čas in zdravje, smotrnejša osebna rekreacija, proizvodna gimnastika itd.). Komisija za oddih, in rekreacijo bo obravnavala artellzo poslovanja počitniškega doma na Rabu in v Umagu in predsedstvu predlagala nadaljnje ukrepe (novembra 1969). 17. Reforma pravosodnega sistema je bila vključena med programirane naloge že v letu 1969, vendar aktivnost sindikata na tem področju ni bila dovolj velika, ker skupščinskih razprav o tem skoraj ni bilo. Pododbor za državno upravo in pravosodje republiškega odbora bo določil posebno skupino strokovnjakov, ki naj bi pripravila povzetek dosedanjih analiz in stališč. .Na tej podlagi bo pododbor obravnaval problematiko reforme in po potrebi sporočil pristojnim skupščinskim organom svoja stališča. Prav tako bo pododbor za državno upravo in pravosodje analiziral.problematiko oblikovanja in delitve dohodka na tem področju in drugo problematiko v zvezi s samoupravljanjem. Rok: april 1970. 18. Nadaljevanje začete dejavnosti v zvezi z življenjskimi in delovnimi i»zmerami delavcev notranjih zadev, carine in civilnih oseb v .11.A Sindikat delavcev družbenih dejavnosti je v preteklem »bdobju opravil obsežno delo v zvezi s problematiko življenjskih in delovnih razmer delavcev v organih za notranje zadeve, v carinarnicah in civilnih oseb v JLA. V programiranem obdobju bo pododbor za državno upravo ih pravosodje skrbel za uresničevanje sklepov predsedstva republiškega odbora in organov centralnega odbora, ki so bili sprejeti za navedena področja. III j ____ Republiški odbor Sindikata delavcev družbe-« nih dejavnosti Slovenije meni, da naj bi vsi občinski in medobčinski odbori in izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij sprejeli program svojih nalog za obdobje 1969/70. V tem programu naj bi upoštevali naloge, ki so navedene v programu nalog republiškega odbora in njegovih organov, sklepe občnih zborov in problematiko svojega območja oziroma svoje organizacije. Pododbori in komisije republiškega odbora morajo sprejeti operativne načrte za uresničevanje nalog, določenih s tem programom, in za uresničevanje drugih nalog, ki bi jih terjala problematika ustreznega področja. IV Predsedstvo bo poročalo o uresničevanju tega programa na plenarni seji republiškega odbora. Številka: 02/4-2/1. Datum: 1. 10. 1969. Tajnik RO: Predsednik RO: Slavko GRGAR Vinko KASTELIC j St. 17 PROSVETNI DELAVEC STRAN 7 Psihologija otroka in mladostnika III. del (ADOLESCENCA — MLADOST) Niti deset let rii tega, odkar Je profesor na Pedagoški akade-niiji v Ljubljani dr. Leon Žlebnik začel uresničevati zamisel ter pisati svojo obsežno trilogijo z naslovom »PSIHOLOGIJA OTROKA IN MLADOSTNIKA«. Prvi del trilogije,, ki zajema Predmet, naloge in pomen psihologije otroka in mladostnika, njen zgodovinski pregled, metode in dejavnike, ki vplivajo na celotni razvoj doraščajočega. človeka od spočetja do adolescence ter končuje s prvimi obrisi otrokove osebnosti, ko je le-ta še dojenček, je izšel leta 1960. Drugi del je posvečen zgodnjemu detinstvu ali otroštvu (od 1- do 6,/7. leta), tj. obdobju, ko se otrok iz malčka toliko razvije, da postane zrel za vstop v pravo šolo. Delo je izšlo leta 1963. Pred kratkim je založniška hiša Državna založba Slovenije izdala še tretji (zadnji) del trilogije (251 strani), v katerem obravnava avtor biopsihosocialne značilnosti doraščajočega človeka od Predpubertete do mladeniške do- be, tj. od 11./12. do 20./23. leta njegove kronološke starosti. Prizadevni avtor se je pri pisanju svojega dela oprl na najbolj kvalitetna dela : iz ustrezne anglosaške, nemške, francoske, ruske, češke in jugoslovanske strokovne literature. Ce primerjamo zadnji del trilogije z njenim prvim in drugim delom, se nam. nehote poraja vtis, da je, bil pisec prav v nje-. PROSVETNI DELAVEC Usi izdaj« republiška jdbor sindikata delavcev družbenih delavnosti SRS. Izide Štiri n alst,dnevno med dolskim letom Ureja uredniški odbor odeoL vorni urednik Drago Ham Naslov uredništva: Liubljana. Poljanska S*P telefon 315-585 Naslov uprave' Ljubljana Nazorjeva l telefon 22-984 t-oStni predal: S55-VI3 Letna naročnina- 12 din za posameznike. ta Sole tn druee ustanove 30 din Štev tek računa: 501-8-26-1. Tiska ClZP Ljudska pravica : nem zadnjem (tretjem) delu najbolj uspešen. Slog je jasen, problematika izčrpno 'zajeta, opisi pa plastični, zato Že znane resnice učinkujejo neprisiljeno in sveže, kar bralca vediio znova privlači in veča njegovo zanimanje. Zlasti še pa so dragocene teorijo potrjujoče literarne ' ilustracije — značilni odlorhki iz priznanih literarnih del —< ki z umetniško močjo odlično osvetljujejo psihološko ozadje raznih doživljanj ter ravnanj mladostnikov in mladostnic. Manj pa je bil avtor uspešen pri izbiri karakterističnih fotografij, ki ponazarjajo izseke iz življenja mladih ljudi. V celoti vzeto pa vsekakor lahko rečemo, da je marljivi avtor uspešno zaključil svoja skoraj desetletna prizadevanja ter nam v treh knjigah, tj. v nad 1000 stra- ni obsegajočem tekstu, podal zaokroženo podobo psihologije otroka in mladostnika od spočetja do njegovega samostojnega vstopa v življenje. Ker podobnega zaključenega dela Slovenci zaenkrat v tem obsegu še nimamo, bo po njem prav gotovo rad segel vsak učitelj in vzgojitelj. Zaradi popolne raz-prodanosti prvega in drugega dela trilogije »Psihologija otroka in mladostnika«, bo Državna založba Slovenije še v tem koledarskem letu poskrbela za ponatis obeh knjig ter s tem omogočila tudi tistim, ki so prejšnji nakup iz kakršnegakoli razloga zamudili, da si nabavijo delo v celoti in z njim obogatijo svoje knjižne police in svoje znanje. VIATOR »IGRA V RŽI« naši razgledi razgledi jh> svelu IZBOR NAJZANIMIVEJŠIH ČLANKOV IZ PREKO 100 SVETOVNIH REVIJ IN ČASOPISOV LIST SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Svetovna književnost se ne more ravno pohvaliti s tem, da bi nam lahko ponudila bogatejšo izbiro knjig, ki bi na poglobljen način prikazovale bujno razkošje duševnega življenja " mladoletnikov in mladoletnic. Zaradi tega je zanimiv roman »Igra v rži« (v originalu: The catcher in the rye) izpod peresa ameriškega pisatelja J. D. Salingerja še toliko UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE •EMIL ADAMIČ« Ljubljana, Komenskega 19 p. p. 287 sporoča: 0 Nujno so nam v zboru potrebni dobri I. TENORISTI Pi-osvetni delavci, postanite naši redni člani! Prijave pošljite na gornji naslov. Odbor brezobvezno in brezplačno vam pošljemo na OGLED NOVO ŠTEVILKO NAŠIH RAZGLEDOV Izpolnite in odpošljite na naslovi naši razgledi Ljubljana + CANKARJEVA S Pošljete mi na ogled novo številko NASIIi RAZGLEDOV Ime in priimek Naslov --------------------------------- Podpis --------------------------------- če vam jih v 6 dneh vrnem, nimam do vas NOBENIH OBVEZNOSTI. Če vam jih v 6 dneh ne vrnem, me smatrajte za naročnika. bolj dragoceno in resnično vredno, da mu zares lahko posvetimo nekaj uric našega prostega časa. Pisatelj je zastavil svoje delo tako, govori glavni junak sam. To je sedemnajstletnik' po imenu Hol-den, tipičen mladostnik, ki je zaradi pubertetno pogojene akceleracije samo v zadnjem letu zrase) kar za sedeminštirideset centimetrov. Zaradi štirih nezadostnih ocen ga ob polletju odslovijo iz šole. I>omov si ne upa: nekaj dni še preživotari v šolskem internatu, nato pa se odpelje v New York, kjer sicer stanuje. Tu se z denarjem, ki ga — kot kaže — ima še dovolj, potika po cenejših hotelih, dokler se. končno, po srečanju s svojo mlajšo sestrico, ne znajde v domačem stanovanju. Kaj bo z njegovim šolanjem v tiodoče, pa se zaenkrat še ne ve. To je kratka vsebina romana, katerega vrednost ni v sorazmerno enoličnem dogajanju, marveč v tem, da s pomočjo napihnjene govorice čustveno še neuravnovešenega junaka nazorno prikaže razprostrto pahljačo njegovega pestrega življenfa, kritičen, dasi zaradi osebnostne nezrelosti še neizoblikovan odnos do življenja ter ironizirajoče stališče do sveta odraslih, ki je marsikdaj zlagano pravilen, moralizirajoče neokusen in okostenelo uniformiran. Res je, da z vidika šole Holden ni nobena zvezda. Slab učenec je, ki nikjer nima pravega obstanka in ki brez pravega občutka krivde na neumen način zapravlja težko prislu-žen denar svojih staršev. Toda kljub temu ga ne moremo obsojati: čutimo namreč, da se bo slejkoprej izmotal iz svojega pubertetniškega kokona, se uravnovesil in postavil svojega moža. To se bo zgodilo tem • •••••• Predstavljamo KURIRČKOVO KNJIŽNO ZBIRKO ZA LETO 1969/70 V zbirki izidejo tri knjige in sicer: Anton Ingolič: SIROTE v kateri pisatelj opisuje usodo revnih otrok, ki so si morali pred vojno služiti kruh pri premožnih gospodarjih. Karel Grabeljšek: ZGODBE KURIRJA TINČKA ki vam bodo predstavile mladega, navihanega kurirja, ki je vedro prenašal in premagoval težave partizanskega: življenja. Slikanica z zgodbo JURIŠNI BATALJON Risbe je izdelal Evgen Sajovic, zgodbo pa napisal Mile Pavlin. Knjiga bo Ugajala najbolj tistim, ki imajo radi napete zgodbe iz partizanskih bojev. Kurirčkova knjižna zbirka stane 13 din, posamezne knjižice pa so po 5 din. Naročajte jih pri upravi revije Kurirček, Ljubljana, Beethovnova 10/TI. laže, če bo naletel na neizumetniče-no in človeško toplo ter notranje dodobra stabilizirano odraslo osebo, na katero se bo lahko navezal in se z njo identificiral. Priznam, da mi je bil Holden kar všeč. Prepričan sem. da bo tudi vam, saj vas bo s svojim nonšalant-nim pripovedovanjem prijetno zabaval ter vas — takole mimogrede — spomnil na nerodna leta, ki so že zdavnaj minila. Delo je v prevodu Milke Mirtič-Saje izdala založba Mladinska knjiga: knjiga je smešno poceni, saj stane komaj 2 N-din. VIATOR 1. in 2. številka CICIBANA sta razprodani! 2. številka je ponatisnjena. Upoštevali bomo vsa naknadna naročila. Uredništvo CICIBANA Delovna skupnost \ OSNOVNE ŠOLE HRVATINI razpisuje naslednja delovna mesta: — UČITELJA ZA SLOVENŠČINO, P ali PRU — za določen čas — UČITELJA ZA ANGLEŠČINO P ali PRU — za nedoločen čas — UČITELJA ZA GLASBENI POUK P ali PRU — za nedoločen čas — VZGOJITELJICO ZA OTROŠKI VRTEC za nedoločen čas Stanovanja po: dogovoru. OSNOVNA ŠOLA KRIŽE ponovno razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA GLASBENI POUK in sicer za polovično obveznost — 11 ur tedensko. Pogoj: PRU glasbenega pouka — za nedoločen delovni čas, ali absolvent PA za šol. leto 1969/70 Povračilo potnih stroškov na relaciji Kranj-Križe. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OSNOVNA ŠOLA DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA SLOVENŠČINO IN ANGLEŠČINO na oodružnični šoli Polšnik, PRU ali U. David Rimaš: umivanje zamorca ^retje poglavje nam kaže pridobitve seksualne revolucije eksplozije nasilja, sadizma, grobosti in krutosti, Dogaja se v bližnji prihodnosti. Starka Zelnik ^Jem! predvčerajšnjim, nega bitja. V mnogih filmih sem in mladoletnik, pojutriš- videl, kako se taka stvar izpelje. Pa tudi bral sem! Svileno noga-mestu ne razu- vico ok°h vratu, sem sklenil, in • •. Sosedov v 'več! Tako čudno se obnaša- že bo po njej! V številnih filmih Jo. Zjutraj sem odšla na pokopa- sem videl takole s svileno noga- J^če. Na svojih gredah sem na- vico! Tovrstnih kriminalk imam ^ala nekaj krizantem in jih od- doma. P®11?0 omara^Mnogo jem 1esla možu na grob. Meščani se grobove svojcev vse manj za-»hlajo. Plevel jih prerašča. Ne- se naučil iz njih. Žal pa nimam vseh serij. Prevelika hajka je bila za njimi, ko je prišla nova po-ali trafike! a. Včeraj mi je prinesel po- ca izmoliti! Prav hecna je bila, žale,g^ s> pokojn irio B i\~i j e* 'ie/s zadnj i 16,12^1)11»^ tole ^svoje^ Vi ^ Saj ši ne morem ničesar pri- * ~ ' ir- iz meseca v mešec! Vnukinji k lep sg. t • • Obtoženi mladoletnik, ob-v.2nica vas bremeni, da ste v no-• • • umorili starko ... ^ • Da, živela je na samoti zu- a.l našega mesta. Bila je navad-^^kapUlja. Šla ■bi jb TmorkS videti !"Goš>vo':.bi se Stranj kupiti za rojstni dan ne- pavico? Pnina.Hilm. vam re-■ čem! Na te Stvari se spoznam! Ali pa Krik pred smrtjo/ Brezhibno zadavljena 'starka. Umoriti in pobegniti. Lepa nasilna smrt? V našem . mestu so' polhili dvorano! Direktor dvorane, ki je obenem nekakšen funkcionar, je na živce, menda želel dobiti od občine dotacijo. da bi futra.1 meščane z ne- mi, je . - meščani je niso . marali. 6 Pridružila naši obliki življe- kakimi umetniškimi filmi, a ob-n!a! Po možu je dobivala precejš- čina je rekla, da me potrebuje Jo Pokojnino, a si ni'nikoli pri- nedonosne kulture in umetnosti. sVi a Pravega življenja. Vsi smo Potem je začel izbirati filme, ki ■ -Pali, da ima mnogo prihran- so mu nesli, da je lahko poprav-To nam ni bilo prav! Vsem lial dvorano. Pameten možakar, j Sl'a enostavno na živce gospod ali ne?! Mladina je bila vesela, Jklnik! Dolgo sem oprezoval za ker se je vsak dan seznanila s j}?, da bi ugotovil kje ima skrite kakim novim kriminalnim tri-Rfihrainke. Dan pred umorom sem kom! / Včasih - sem mislil,, da je Ju«!, da skriva denar v staro umor nekaj groznega, odkar pa je Tinsko uro Sklenil sem da jo občina rekla svoj ne, pa vem. da ^ rešil skrbi mesto pa nadlež- je to zelo preprosta stvar. Za- drgneš, .zamahneš, pomeriš in že je po ./njem!/; Ko/sem se rešil vseh tistih katekizemskih kompleksov, ki so nam jih trobili v šoli pri moralni vzgoji, sem se šele počutil popolnoma svobodnega! Kako smešno! Se Jezus Marija ni mogla izkaži j ati do konca ... ... Ja Pikica? Kaj kar naprej mijavkaš? Saj boš dobila! Saj boš dobila, saj vem, da s.i že lačna. Malo še potrpi. Takoj bom pomolzla. Kje sem že ostala? Aha, vnukinji bom morala nekaj kupiti za rojstni dan. Letos bo šla v šolo. saj res! Oh, kako leta hitro tečejo! Da, aktovko ji bom kupila. Lepo črno aktovko iz usnja, da bo dalj časa vzdržala. Liska, saj že grem, že grem. Kako ste pa vsi neučakani.... *... Potem ste pokojnici pokradli denar ;in nekaj zlatnine. Alf priznate/ obtoženi? .. . Kako da ne bi priznal. Ali je to kaj takega, a? Mislite, da šem jo zadrgnil samo zaradi lepšega?. Pa me je ogoljufala, baba! Mislili smo/ da : Ima veliko denarja, pa ni bilo res. Zato sem bil še bolj besen." Tistih nekaj jur-jev sem spravil v žep, nato pa sem pobrskal še po njenih predalih, A'zlatnine ni: bilo veliko. Ni vredno besed! A /vseeno sem bdi zadovoljen s plenom. Počutil sem še kot zmagovalec! Ali ste gledali film Ukradeni denar? Niste, seveda; ne‘! Kot junak v tem filmu sem se počutil! Pri nas so ga vrteli tri tedne! Videl sem ga sedemkrat! V njem je bilo na desetine mrtvih! Dvorana se je ob vsakem mrtvecu zakrohotala do solz. Več mrtvih, več krohota, je bilo naše geslo. Prima film, gospod sodnik! Dobri in zabavni so bili tudi Pištola na tilniku. Denar ali življenje. Denar v novih rokah, Ukradeni milijoni, Brezhibna tatvina, a Krvavi denar je posekal vse! Veste, po filmu Detektivi brez moči smo vdrli mestni junaki v banko in pokradli, ves denar. Seveda nas'niso dobili in to je bil za mesto velik hec. Še danes se meščani smejijo na ta račun. A pustiva to! Starkim denar, saj ga ni bilo mnogo, sem potem zapravljal po slaščičarnah, trgovinah, gostilnah, trafikah in za babe. Nekaj dni sem živel res na veliki nogi! Nihče me ni vprašal, kjer sem denar dobil, dokler nisem prišel v roke kifeljcu, saj veste, kateremu ... • •. Kaj se mi pa tako prilizuješ, Pika? Na. na. da ne boš lačna. Nimam rada, da tako žalostno jokaš. Ne prenesem tega! Pospraviti moram po hiši, če bo kdo prišel. Mogoče bo pa kdo prišel! Nič se ne ve. Nekaj gesenskitr; rož' moram nabrati da soba he bo-/ brez življenja! "Mora biti življenje okoli mehe! Sin .me že dolgo ni obiskal. Da. aktovko bom kupila vnukinji. Šin je imel zdaj to-hko izdatkov! Morala bom iti pogledat njegovo novo stanovanje. Samo če ne bi 'bil tako daleč!-Poleti bom šla! Z avtobusom! Dolgo že nisem nikjer bila... • • • Obtoženi ste, da ste starko po umoru spolno izrabili. Je to res? .. •••Seveda je! Je to sploh kaj takega! ? Saj ni bilo prvič, da sem delal tisto! Kdo pa je še danes nedolžen pri sedemnajstih, a? Bremena nedolžnosti ise je treba čimprej znebiti, se \jtim ne zdi?! Včasih nas je imelo sedem eno! Ko smo imeli' dovolj tistega heca, smo ji pomagali, da je vstala, in sli pit! Ali še niste slišali za seksualno revolucijo? Saj trobijo o njej vsi naši časopisi iz tedna v teden! Ali nič ne berete, gospod sodnik? Kaj pa je to, po-■ dreti mrtvo babo. Malo me je motilo, ker sem se moral kar sam naprezati, v knjigah pa piše, da se morata oba. Vzemite vendar v roke Spolne variante in spoznali boste, da ni nekrofilija nič posebno čudnega. Ste brali knjigo Trije in ena mrtva? Zelo poučna knjiga, v hrvaščini, seveda. Naša trafike v mestih tekmujejo, katera bo bolj na tekočem s tovrstno literaturo! Ob filmu Izrabite mrtve so v našem mestu kar ponoreli! Kako se je že pisal tisti moderni pisatelj, ki je ustoličil sadizem? Aha, že vem! De Sade, ali ne? Bi mi lahko vi mogoče skomandirali njegovo knjigo Bohotna pregrešnost! Bil je imeniten za svoj čas! Gotovo ni slutil, da ga bomo danes tako častili. Najbrž bi bil srečen, če bi videl filme Samo v črnih nogavicah, Umor, nato vs« - drugo. Počasno trpinčenje. Pota okrutnosti. Sladka grobost in nekatere druge. Moji starši se že dolgo gredo privatne klube in ameriške igre s ključi. Imel sem veliko svobodo! Mislim, da je zelo pametno, da pri nas filmi niso mladini prepovedani, kot so v nekaterih zaostalih državah. Naj mladina vidi ! Sicer pa bi polovico kino dvoran morali pozapreti, če bi nas mladih ne bilo! Ampak gos,pod sodnik, starka je bila prekleto dobro ohranjena za svoja leta! Bom iskren in vam povedal, da me vaše zardevanje nekam čudno draži: Všeč mi je vaša sramežljivost. Ste že kdaj poskusili . ., Stavim, da še niste imeli opravka s toplim mrličem. Posebni užitki, gospod sodnik ... ... Le kaj bi si danes skuhala? Močnik .si bom napravila! Mleko imam. moke je še tudi nekaj. Dovolj jo bo za danes! Jutri bom pa tako spet šla v mesto. • Mislim, da me meščani nimajo radi. Slutim to. Pa nikomur nisem niti lasu skrivila! Le kako bi ga mogla! Pika. si se najedla? Ja, saj si moja' Ne. v naročje pa ne! Saj vidiš, da bom kuhala! Letos bo šla že v šolo! Kako leta tečejo!... ... Obtoženi, ali je res. da ste nato starko slekli, jo zvlekli na podstrešje in jo za lase obesili na tram ... ... Kaj se pa mučite, kot bi imeli cmok v ustih? To pa res ni nič posebnega. Najprej sem jo osvobodil vseh tistih preperelih cap. nato sem jo zgrabil za kito, jo ovil okoli roke in jo zvlekel na podstrešje. Malo se je upirala, a je kar šlo. Saj ni bila težka! Hudič babji je bil ves izstradan! Dvignil sem jo in privezal na tram. Ves čas me je prav čudno gledala! Potem sem jo še malo zaguncal sem ter tja! V nekem filmu sem videl prav tak prizor. Ne, ne! Zmotil-sem se! To sem bral v neki kriminalki! Mislim, da se je imenovala Zibajoči mrlič. Ne vem točno! Toliko sem prebral tega! In videl tudi! Sadist na delu. Tram ni vzdržal. Pojedli so staro mater. Nasilje ne pozna meja. De Sadovi nasledniki, Grobo nasilje! Oprostite, ne vem več dobro, kaj sem bral in kaj videl. Kaj hočemo, krvavi smo pod kožo! Čemu bi se delali fine! Vem, vi mislite, da sem slab in pokvarjen, a-lahko bi bil še slabši! Ali ste videli film. Počasno razčetver-janje?... Gospod sodnik, gosipod sodnik! Zaradi teh malenkosti pa res ni vredno omedlevati... Sicer pa ravno prav!..2e prej sem ti rekel, da si mi vse bolj simpatičen. Le kakšen si. pod to zlikano črno obleko ih poškrdbljeno srajco.... ... Kako leta tečejo. Nobene prave topline ni več v ljudeh... STRAN 8 PROSVETNI DELAVEC St. H Petletni rok za izpopolnitev izobrazbe V zadnjem času prihaja vedno pogosteje do sporov med šolskimi zavodi in posameznimi prosvetnimi delavci, ki nimajo ustrezne pedagoške izobrazbe; tudi naše uredništvo prejema včasih kar obupana pisma bralcev našega lista, zato smo naprosili našega pravnega svetovalci, da bi stvar nekoliko obrazložil. Takole nam je odpisal: Na sodiščih v Sloveniji je prišlo zadnje čase do več sporov, ker so šole začele odpovedovati delovno razmerje vsem za nedoločen čas sprejetim delavcem, ki niso imeli nobene pedagoške izobrazbe. Sodbe sodišč so bile različne, dokler ni v revizijskem postopku in postopku za varstvo zakonitosti odločalo vrhovno sodišče SR Slovenije. Ker zavod za pedagoško službo še vedno zahteva od šol, naj delavcem, ki nimajo nikakršne pedagoške izobrazbe, odpovedujejo delovna razmerja ali jih spreminjajo v delovna razmerja za določen čas, bi bilo že čas, da republiški sekretariat za kulturo in prosveto spremeni svoja pojasnila in jih uskladi s stališči vrhovnega sodišča SRS. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 40 67) je v 88a členu (v prehodnih določbah) določeno: »Učitelji, ki nimajo izobrazbe ustrezne stroke oziroma stopnje, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih opravljajo vzgojno-izobraževalno delo ob uveljavitvi tega zakona, morajo najpozneje v petih letih od uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo. Če si učitelji v tem roku ne pridobijo predpisane izobrazbe, ne smejo več opravljati dela na teh delovnih mestih. Predmetni učitelji in profesorji, ki so bili po službeni dolžnosti do konca leta 1959 dodeljeni na delovna mesta učnega predmeta. za katerega nimajo izobrazbe ustrezne stroke, lahko ostanejo na teh delovnih mestih, če imajo več kot 20 let delovne dobe. Predmetni učitelji in profesorji s krajšo delovno dobo si morajo v petih letih pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo«. Podobno določilo ima tudi zakon o srednjem šolstvu (Ur. list SRS, št. 18,67) v 6(1. členu. K prvemu odstavku člena 88a zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli in k 60. členu zakona o srednjem šolstvu pa je dal-s svojo okrožnico št. 61-16 68 od 7. 2. 1368 republiški sekretariat za prosveto in kulturo naslednje pojasnilo: »Med učitelje in vzgojitelje, ki lahko v petih letih dopolnijo stroko oziroma stopnjo izobrazbe, se štejejo le tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja osnovne oziroma srednje šole oziroma za vzgojitelja. Npr, učitelj za razredni pouk poučuje predmetno, ali predmetni učitelj za gospodinjski pouk poučuje še biologijo, ali profesor za slovenski jezik poučuje tuji jezik itd. V prvem primeru manjka stopnja izobrazbe in ustrezna stroka, v drugih dveh primerih pa ustrezna stroka. Petletni rok za izpopolnitev stopnje izobrazbe oz. ustrezne stroke pa ne velja za osebe, ki sicer poučujejo na osnovnih in srednjih šolah, pa niso učitelji oz. vzgojitelji. To so študenti ali absolventi višje pedagoške ali višje gospodinjske šole, pedagoške akademije oziroma visoke šole za telesno kulturo ali filozofske fakultete, ki predhodno niso končali učiteljišča oziroma diplomirali na višji pedagoški šoli ali višji'gospodinjski šoli ali pedagoški akademiji ali na' prvi stopnji visoke šole za telesno kulturo, ali filozofski fakulteti. kakor tudi druge za poučevanje neusposobljene osebe. Te osebe lahko vzgojno izobraževalni zavodi sprejmejo v skladu s tretjim odstavkom 23. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih 'Ur. 1. SFRJ. št. 43-518,66) le za določen čas, praktično torej za deset mesecev, in sicer od 1. septembra do 30. iu-nija. Razpis se ponavlja vsako leto,’ dokler ne zasede delovno mesto delavec, ki izpolnjuje razpisane pogoje. Če take osebe zasedajo vzgojno-izobraževalno delovno mesto za nedoločen čas. se uvede postopek po 103. členu in v zvezi s 114. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih.« Ob taki interpretaciji zakonov so šole odpovedovale delovna razmerja vsem za nedoločen čas sprejetim delavcem, ki niso imeli nobene pedagoške izobrazbe. Delovni spori na sodiščih v Sloveniji pa so se zaradi takega pojasnila, ki ga v praksi hočeta uveljaviti sekretariat za prosveto in kulturo ter zavod za pedagoško službo, množili. Sodbe občinskih in okrožnih sodišč so bile različne, vse dotlej, dokler ni v revizijskem postopku in postopku za varstvo zakonitosti odločalo vrhovno sodišče SR Slovenije, ki je zavzelo naslednje stališče v sodbah: a) V revizijskem postopku: Tožnici, ki nima nikakršne pedagoške izobrazbe, je šola odpovedala delovno razmerje. So- dišče prve stopnje je ugodilo tož-benemu zahtevku tožnice, sodišče druge stopnje pa je pritožbi šole ugodilo tako. da je v celoti tož-beni zahtevek zavrnilo. Petletni rok za pridobitev ustrezne strokovne izobrazbe, ki ga določa 97. člen zakona o osnovni šoli, se namreč po mnenju pritožbenega sodišča nanaša le na tiste učitelje, ki nimajo izobrazbe ustrezne stopnje oziroma stroke za delovno mesto, na katerem delajo, vendar ob predpostavki, da imajo učitelji pogoje za razredni pouk v smislu 60. člena tega zakona. Tožnica je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in vztrajala, da tudi za tožničin primer veljajo prehodne določbe 97. člena zakona o osnovni šoli. Vrhovno sodišče SRS kot revizijsko sodišče pa je o zadevi odločilo v prid tožnici in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V sodbi revizijskega sodišča je dana naslednja obrazložitev: »Revizijsko sodišče sprejema kot pravilne ugotovitve sodbe sodišča prve stopnje. Ko namreč prvi odstavek 97. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9 68, prečiščeno besedilo) omenja učitelje, ki nimajo izobrazbe ustrezne stroke oziroma stopnje na delovnih mestih, na katerih opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, je med njo treba vsekakor šteti tudi tiste, ki sicer nimajo kvalifikacij za učitelje, ki jih zahteva 60. člen tega zakona, pač pa dejansko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo. Zato velja po mnenju revizijskega sodišča določba i. odstavka 97. člena zakona o osnovni šoli tudi za take delavce, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo in ki ne dopolnjujejo posebnih pogojev, ki jih za učitelje zahteva 60. člen citiranega zakona. Prav takim delavcem navedena določba omogoča, da si v petih letih pridobijo ne samo izobrazbo ustrezne stroke, pač pa tudi ustrezno stopnjo izobrazbe, ki se zahteva na njihovem delovnem mestu. Da 1. odstavek 97. člena zakona o osnovni šoli dovoljuje učiteljem pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe (in ne samo ustrezne stroke), izhaja tudi iz 2. odstavki istega člena, ki omogoča predmetnim učiteljem in profesorjem pridobitev izobrazbe ustrezne stopnje. Tako navedena določba omogoča tistim, ki imajo sicer izobrazbo ustrezne stopnje, ne pa tudi stroke, da kljub temu še naprej opravljajo delo na svojih delovnih mestih, če imajo več kot 20 let delovne, dobe. Ta ugodnost velja po navedenem samo za tiste, ki sicer imajo zahtevano stopnjo izobrazbe, vendar pa ta izobrazba ni ustrezne stroke, ne velja pa tudi za tiste, ki nimajo zahtevane stopnje izobrazbe. Res jt namen zakona o osnovni šoli ta, da doseže ustrezno strokovno kvalifikacijo pedagoškega kadra, po drugi strani pa prehodne določbe navedenega zakona vsaj deloma ščitijo prizadete delavce.« b) V zahtevi za varstvo zakonitosti : Občinsko sodišče II v Ljubljani je s citirano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim, to.i-nica zahteva ugotovitev, da je sklep o prenehanju dela z dne 30. aprila 1968 nezakonit. Sodišče je ugotovilo, da tožena šola ni prekršila zakona, ko je ugotovila, da tožnica nima več po zakonu pogojev, da bi na podlagi delovnega razmerja za nedoločen čas opravljala dela na delovnem mestu predavateljice . teoretičnih predmetov. To zato, ker so po 37. členu zakona o srednjem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. 18 67) lahko učitelji za splošne izobraževalne in strokovne teoretične učne predmete v srednjih šolah samb tisti, ki so končali drugo stopnjo visokošolskega študija ustrezne stroke, tožnica pa nesporno, ni končala študija druge stopnje na filozofski fakulteti. Pritožbeno sodišče je tožničini pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ter ugodilo tožbenemu zahtevku. Pritožbeno sodišče je mnenja, da je možno določilo 60. člena citiranega zakona uporabiti tudi v konkretnem primeru. Ko govori 60. člen zakona, o učiteljih in vzgojiteljih brez izobrazbe, se to določilo ne more tolmačiti drugače kot v zvezi z 37. členom tega zakona. Le v tern členu je predpisana izobrazba, za učitelje raznih strok. Zato ima tožnica ^lll!lllilHilil!!l!il"!l!![|:!!lllljl!lll!illtli!iliiiii!li!ili!i:iiii'M!!t::i!!llillllllliii!l[lilliil1i!il!ll!iii!Hii'ii:!llllilS[!l]iiHil!ll!lil;!iiii!!ii:!:iiti::!,:i'!i! 1 Uredništvu Prosvetnega j | delavca! Podpisana sem bila dvajset let v službi kot učiteljica, % diplomo imam, služila sem v raznih krajih Slovenije, pred- i 1 vsetn na Primorskem. Prvo leto sem, služila na šoli, kjer l s sem poučevala petdeset otrok v vseh razredih, nato pa j j sem služila,na šolah osemnajst let in sem vedno poučevala 1 U celodnevno' in celo v kombiniranih oddelkih. Poleg svojih | | štirih otrok sem sodelovala, v kolikor jih nisem še orga- j 1 nizirala, na raznih prireditvah in sestankih ter politično f 1 delovala na vaseh. Delo na šoli ni bilo vedno plačano, i M večinoma smo delali zastonj in daleč v noč. naša, dolžnost | M je bila delati preko naših moči. Imela sem le malo časa in i 1 možnosti, da bi se pripravila na izpit, leta so tekla, sedaj 1 f sem po dvajsetih letih napornega in požrtvovalnega dela i i dobila odpoved s pripombo in utemeljitvijo, da je treba 1 | narediti red: i Red spoštujem, sem za to., da je red, toda naj bi bil | i za vse. vsi bi se ga morali držati, ne pa tako, da zagrabijo I 1 predpisi le posameznike, drugi pa živijo naprej mimo i 1 predpisov in reda. S Vem, in s tem sem se že morala sprijazniti,' da po j 1 dvajsetih letih dela s šolsko mladino moram zaradi stro- i 1 kovnega izpita po »predpisih« službo pustiti, toda kam [ ( Sedaj? Rada bi se zaposlila kjerkoli, delala karkoli, ker i § moram živeti, toda nikjer ne dobim nobenega dela, na za- j S vodu za zaposlovanje mi ne morejo dobiti nič, ker nimam | jj prave kvalifikacije, kajti učitelja ne marajo nikjer, ker je ? i »kvalificiran« samo za šolo, poleg tega sem pa ie prestara, i | pravijo. Če bi se dosledno'držali predpisov, naj bi me od- j j slavili že po petih letih službovanja, da bi se lahko, kot [ 1 mlajša, prekvalificirala. I Dvajset let sem plačevala v sklad za pokojnino, sedaj f f od vsega tega nimam nič, mislim, da bi vsakemu, ki ga s 1 tako brezdušno odslovite, morali priskrbeti zaposlitev ali | m mu dati možnost, da se prekvalificira, kakor delajo v pod- j § jetjih. ne pa da človeka, ki je delal vestno dvajset let, | i postavite na cesto kot ponošen čevelj. | K. K. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pravico do 5-letnega roka za dopolnitev manjkajoče izobrazbe na podlagi 60. člena cit. zakona. V zahtevi za varstvo zakonitosti javno tožilstvo izvaja, da je 5-letni rok iz 60. člena citiranega zakona za pridobitev zahtevane izobrazbe dovoljen samo osebam, ki so učitelji oziroma vzgojitelji in ki so brez izobrazbe za delovna mesta, na katerih opravljajo vzgojno-izobraževalno delo ob uveljavitvi tega zakona. Ker tožnica ob uveljavitvi tega zakona ni bila učiteljica srednje šole, ne izpolnjuje zakonskih pogojev za učiteljico, je po mnenju javnega tožilca sodišče prve stopnje pravilno Uporabilo zakon, ko je zavrnilo sklicevanje tožnice na določilo 60. člena citiranega zakona, sodišče druge stopnje pa je prekršilo določil, tega člena, ko jih je uporabilo za primer tožnice. Zato javni tožilec predlaga, da se zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se razsodi. da se pritožba tožnice proti sodbi sodišča prve stopnje zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje. V odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti tožnica vztraja pri svojih dosedanjih stališčih in predlaga, da vrhovno sodišče SRS zavrne zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno. Poudarja. da 60. člen citiranega zakona ne loči učiteljev, ki so končali učiteljišče, od tistih. i so končali kakšno drugo srednjo šolo. Tudi sicer zakon ne pozna takega razlikovanja. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Ob nespornih dejanskih okoliščinah, da tožnica dela na delovnem mestu, ki zahteva drugačno stopnjo visokošolskega študija in da tožnica te stopnje nima. pač pa ima nižjo (diplomo B namesto A)/ je treba ugotoviti, ali ima tožnica pravico do petletnega roka, v, katerem naj bi pridobila zahtevano stopnjo izobrazbe oz. ali take pravice nima in da ji zato mora prenehati delo, kakor je določila tožena delovna organizacija in o tožbenem zahtevku sodišče prve stopnje. Vrhovno sodišče SRS ugotavlja, da se tudi na tožničin primer nanaša 60. člen zakona o srednjem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. 18 67). Navedena določba daje pravico učiteljem oziroma vzgojiteljem brez izobrazbe, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih opravljajo vzgojno-izobraževalno delo ob uveljavitvi tega zakona, da si najpozneje v petih letih od uveljavitve tega zakona pridobe zahtevano izobrazbo. Nesporno je, da je tožnica brez stopnje izobrazbe, ki se zahteva za njene dosedanje delo. Ni mogoče sprejeti stališča, da se pojem »učitelj in vzgojitelj« nanaša le na tiste zaposlene delavce, ki imajo kakšno drugo kvalifikacijo za poučevanje. Izraz v citiranem zakonu »učitelji in vzgojitelji« je očitno generični pojem za vse tiste delavce, ki poučujejo oziroma ki delajo v šolskih oz. vzgoj- nih zavodih ob uveljavitvi citiranega zakona, ne glede na to, kakšno stopnjo oziroma katere vrste kvalifikacij zahteva od njih delovno mesto, na katerem delajo ob uveljavitvi citiranega zakona. Taka razlaga pojma »učitelji in vzgojitelji« je razvidna ne samo iz 6" člena citiranega zakona. ki ne loči učiteljev po tem, kakšno pedagoško izobrazbo imajo (oziroma ali je sploh imajo), pač pa predvsem iz IV. poglavja tega zakona, ki pod naslovom »učitelji in vzgojitelji« obravnava vse vrste učiteljev in vzgojiteljev, ki delajo na srednjih šolah. tako tudi tiste, ki si pedagoške izobrazbe sploh niso pridobili med šolanjem in za katere republiški sekretar za prosveto in kulturo šele predpiše način pridobitve te izobrazbe (5. odstavek 37. člena cit. zakona). Ce 5. odstavek 37. člena dopušča, da si učitelji naknadno pridobijo pedagoško izobrazbo, tedaj pojma »učitelji« iz 60. člena cit. zakona ni mogoče razlagati tako ozko. da velja ugodnost, ki jo daje ta določba, le za tiste, ki že imajo ob uveljavitvi tega zakona pedagoško izobrazbo. Zato velja 60. člen citiranega zakona tudi za tiste učitelje, ki morajo dopolniti manjkajočo stopnjo izobrazbo v smislu 37. člena istega zakona, ne glede na to. da nimajo ob uveljavitvi tega zakona ustrezne pedagoške prakse. Tudi sicer je treba prizadetim delavcem, ki so več let delali v šolstvu, omogočiti. da si v primernem roku (60. člen cit. zakona) pridobijo delovnemu mestu ustrezno izobrazbo, ne pa da jim brez te možnosti preneha delo. Zato vrhovno sodišče SRS ugotavlja, da je pravilno stališče, izraženo v sodbi sodišča druge stopnje in je zato zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti«. Kljub jasnemu stališču vrhovnega sodišča SRS pa zavod za pedagoško službo še vedno smatra pojasnilo k členu 88a (sedaj 97. členu) zakona o osnovni šoli in 60. členu zakona o srednjem šolstvu. ki ga je izdal republiški sekretariat za prosveto in kulturo, kot edino pravilno stališče in zahteva od šol, da delavcem, ki nimajo nikakršne pedagoške izobrazbe, odpovedujejo delovna razmerja ali jih spreminjajo v delovna razmerja za določen čas ipd. Mnenja smo, da bi bilo pravilno, če republiški sekretariat za prosveto in kulturo spremeni svoja pojasnila in jih uskladi s stališči vrhovnega sodišča SRS. Ce pa smatra, da takšna razlaga zakona ni pravilna, bi bil že skrajni čas, da zahteva od skupščine SR Slovenije obvezno razlago določil 97. člena zakona o osnovni šoli in 60. člena zakona o srednjem šolstvu. Le tako bi lahko preprečili naraščanje števila delovnih sporov in povečevanje slabega vzdušja na'šolah, saj prav gotovo ob tem trpijo tudi učenci. Janko Brunet, dipl. pravnik VPRAŠANJA IN ODGOVORI VPRAŠANJE: A. H. ,je predmetna učiteljica in že peto leto poučuje na osnovni šoli. Eno leto, ko je opravljala delo do-kumentarista in ni delala na šoli, ji šola ne priznava k delovnim izkušnjam. Zanima jo, če je pravilno, da se delovne izkušnje izven vzgoj-no-izobraževalnega dela na šolah ne priznavajo. ODGOVOR: Med elementi za vrednotenje delovnega mesta so upoštevane tudi delovne izkušnje, katere so potrebne. da lahko delavec, ki zaseda tako delovno mesto, samostojno in v redu opravlja delo. Primerno je torej upoštevati predvsem tiste delovne izkušnje, ki omogočajo samo-stoino opravljanje vzgojno-izobra-Vvainega dela. Zato po mojem mnenju ni pravilno šteti k delovnim izkušnjam na šoli tudi druga dela (npr. dokumentarista, turističnega vodiča itd.), pri katerih delavec ni opravljal vzgojno-izobraže-valnega dela. VPRA*ANJE: T. T. ima potrdilo delovno organizacije, da je pet let delal na šoli te delovne organizacije kot strokovni učitelj. Sedaj dela na osnovni šoli prav tako kot strokovni učitelj vendar mu šola teh pet let dela na šoli delovne organizacije ne upošteva kot delovne izkušnje kljub predloženemu potrdilu. Zanima ga, ali tako notrdilo velja kot dokument za priznanje delovnih izkušenj. ODGOVOR: •Potrdilo delovne organizacije, pa čeprav samo na podlagi dveh prič, ki sta bili skupaj z vami zaposleni na tej šoli, je treba upoštevati, saj potrjuje le dejstvo, da ste opravljali v teh letih vzgojno-izobraževalno delo. Kot strokovnemu učitelju lahko šola teh pet let vzgojno-izobraževalnega dela na drugi šoli šteje kot delovne izkušnje tudi na osnovi takega potrdila. Sicer pa ie verjetno to dejstvo razvidno tudi iz delovne knjižice.in torej ni dvomov, da ste res opravljali vzgojno-izobraževalno delo. VPRAŠANJE: 1. P. navaja, da poučuje v 3. razredu, kjer je po predmetniku dolo- čena 24 urna tedenska učna obveznost. Po predmetniku pa je določena učna obveznost za 1. in 2. razred le 22 ur. Zanima jo, ali je v tem primeru njena učna obveznost 24 ali 22 ur in če se te ure plačuje kot nadure ali ne. ODGOVOR: Tedenska učna obveznost učiteljev na osnovni šoli in to na razredni stopnji znaša 24 ur tedensko. Osnovna šola pa lahko (če je to določeno s statutom šole) Učno obveznost učiteljev za predmetni pouk. ki znaša 22 ur tedensko, podaljša ali skrajša za dve uri tedensko. Tako lahko glede na predmetnik znaša polna učna obveznost učiteljev' za predmetni pouk na šoli 20, 22 ali 24 ur tedensko. Za polno učno obveznost se smatra 20, 22 ali 24 ur tedensko za učitelje za predmetni pouk in torej ne pride v poštev plačevanje nadur. VPRAŠANJE: H. A. je bila na porodniškem dopustu od 2. G. 1069 in je rodila 5. 7. 1969. Na šoli so ji odobrili, da po porodniškem dopustu, ko bi morala delati po štiri ure, sploh ni delala in da bo po končanem dopustu delala poln delovni čas. Zeli točno obrazložitev in navedbo datuma, ko bo morala delati s polnim delovnim časom. ODGOVOR: Po določilih 76. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 1Qd koledarskih dni, ki ga mora nastopiti 2B dni pred porodom, sme pa ga nastopiti na osnoVi zdravniškega izvida tudi 45 dni pred porodom. Po preteku porodniškega dopusta pa ima pravico delati s skrajšanim delovnim časom po štiri ure dnevno, dokler ni otrok star osem mesecdv\ (40. člen TZDR). Porodniški dopust ste torej na-/ stopili 33 koledarskih dni pred porodom in ste imeli porodniški dopust vse do 15. 9. 1969, to je 72 koledarskih dni. Pravico delati s skrajšanim delovnim časom imate torej od 15. 9. 1969 do 15. 5. 1970. leta. Ce vam je šola dovolila, da tudi po 15. 9. 1969 ne delate-s skrajšanim delovnim časom, to je, da sploh ne delate, je ravnala v nasprotju s predpisi. VPRAŠANJE: L. K. J. poučuje dopoldne in popoldne, skupaj tedensko 35 ur (18-f- 17). Učna obveznost učitelja razrednega pouka pa je na šoli 24 ur. Ali bo šola presežek 11 ur tedensko plačevala kot pavšal (plačo in 25.000 starih dinarjev) ali kot nadure? ODGOVOR: Za polno učno obveznost (24 ur tedensko) boste prejemali polni osebni dohodek. Presežek 11 ur tedensko pa v bistvu predstavlja nadure. v kolikor teh ur ni mogoče zasesti drugače, tj. odpreti novega delovnega mesta s krajšo tedensko učno obveznostjo (11 ur). VPRAŠANJE: Osnovna šola Homec sprašuje, če je možno skleniti z delavkami, ki so bile sprejete pred šolskim letom 1966 67 in so končale učiteljišče, sedaj pa študirajo na PA, pogodbe do leta 1972 glede na določbe zakona o osnovni šoli, ki je bil sprejet 28. 12. 1967; nadalje, če velja isto tudi za diplomante gimnazij, ki so na istih delovnih mestih in tudi izredno študirajo na PA? Zanima jih tudi, ali je možno skleniti pogodbo do leta 1972 s tistimi tovarišicami, ki so bile nastavljene v šolskem letu 1968 69 in 1969 70, ker niso dobili ustreznih učnih moči z diplomo? Nadalje jih zanima, če takih pogodb ni mogoče skleniti, če takim tovarišicam pripada redni letni dopust, če imajo več kot 11 mesecev delovne dobe? ODGOVOR: Delavke, ki so bile sprejete v delovno razmerje za nedoločen čas pred šolskim letom 1965/67, to je pred sprejetjem zakona o osnovni šoli. ostanejo v delovnem. razmerju za nedoločen čas ne glede na to, ali imajo kakršnokoli 'stopnjo pedagoške izobrazbe ali ne. Takim delavkam je treba izdati le sklepe oz. odločbe, da si morajo najkasneje do 28. 12. 1972 pridobiti ustrezno stopnjo oziroma stroko zahtevane izobrazbe. po letu 1967 pa je možno sprejeti na delo le kandidatke, ki ustrezajo, razpisanim pogojem, izjemoma pa po določilih' 23. člena TZDR le za določen čas tudi kan- didate, ki ne izpopolnjujejo razpisnih pogojev, če ni drugih kandidatov. ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnih mest. vendar najdalj za eno leto. Zato od leta 1967 dalje ni mogoče sklepati delovnih razmerij za določen čas do leta 1972. Vsakemu delavcu (zaposlenemu za nedoločen ali določen čas) pripada letni dopust, če ima izpolnjenih 11 mesecev nepretrgane zaposlitve. Med dvema zaposlitvama ne sme biti več kot tri dni presledka, sicer doba enajst mesecev začne teči znova. VPRAŠANJE: J. A. navaja, da je diplomirala na filozofski fakulteti, oddelku za klasično filologijo, in absolvirala na germanistiki, oddelku za nemški jezik. Ze več let poučuje na ekonomski srednji šoli nemški jezik in je v delovnem razmerju za določen čas s polovično obveznostjo; šola pa jo plačuje kot predmetnega učitelja. Želela bi zvedeti: 1. ali je diploma iz klasične filologije poleg obvladanja nemščine primerna kvalifikacija za poučevanje tega jezika na 1. stopnji in 2. ali ni dovolj, da je v delovnem razmerju za doleen čas In ali se ji sme znižati njeno izobrazbo za eno stopnjo? ODGOVOR: Nemški jezik in tudi vse druge strokovne teoretične predmete v srednjih šolah smejo po 37. členu zakona o srednjih šolah poučevati le tisti, ki so končali drugo stopnjo visokošolskega študija ustrezne stroke. Diploma na oddelku filozofske fakultete za klasično filologijo (latinščina in grščina) še ni ustrezna diploma za poučevanje nemškega jezika, razen če niste poleg grščino ali latinščine diplomirali tudi iz nemščine. Verjetno oa diplome druge stopnje iz nemščine na klasični filologiji nimate in ste bili zalo sprejeti v delovno razmerje za določen čas, ker ne izpolnjujete pogojev za delovno mesto, ki ga zasedate. Zato v vašem primeru ne gre za nepriznavanje stopnje izobrazbe, temveč za neizpolnjevanje ustrezne stroke, ki se zahteva za delovno mesto. Glede osebnih dohodkov pa je treba povedati le to, da merila in osnove za delitev osebnih dohodkov določa šola sama s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. V takem pravilniku so lahko predvideni tudi odbitki za neustrezno izobrazbo, izkušnje ipd., kar je bilo verjetno uporabljeno tudi v vašem primeru. VPRAŠANJE: J. R. sprašuje, če ji pripadajo dnevnice in potni stroški, ker se vozi na delo 50 km daleč z vlakom, stanovanja v kraju zaposlitve pa nima. Nadalje bi rada vedela, če se sme sprejeti na delo prosvetnega delavca brez vsakega razpisa. ODGOVOR: V katerih primerih pripadajo delavcu na šoli dnevnice in potni stroški, je določeno v splošnem aktu šole. Toda, če ste sprejeli delo na šoli. ne da bi se o tej stvari dogo-vorili, potem šola ni dolžna poravnati vaših potnih stroškov in dnevnic za vožnje na delo in z dela-Ali je torej šola dolžna plačevati potne stroške in dnevnice, bo odvisno predvsem od določil splošnega akta šole, kjer delate. VPRAŠANJE: V. K. bi rad pojasnilo glede na odgovor v 13. številki »Prosvetnega delavca«, z dne 3. 7. 1959 in smatra, da ima glede na to, da je v letu 1968 prekinil delovno razmerje samo za dva poletna meseca, da je zamenjal zaposlitev iz ene šole na drugo, pravico da 5-letnega roka za pridobitev strokovne izobrazbe, ker je bil že prej v delovnem razmerju za nedoločen čas. ODGOVOR: Odgovor na vprašnje v 13. Številki »Prosvetnega delavca« v celoti odgovarja opisanemu dejanskemu stanju. Ce bi delavec ostal na prejš' nji šoli. bi imel pravico do 5-letnega roka za pridobitev ustrezne stopnjo izobrazbe po 97. členu zakona o osnovni šoli. Toda 30. 6. 1968 mu je na prejšnji šoli prenehalo delovno razmerje. na drugo šolo pa je bil na novo sprejet s 1. 9. 1969 in ker n1 izpolnjeval pogojev, pač seveda skladno z določili zakona le za do-ločen čas. Premestitev z ene šole na dn»r*r> šolo ni več, ker so Šole samostojne v urejanju delovnih razme' rij. (Nekaj vprašanj in odgovorov bomo objavili v prihodnji številkD'