Leto 1894
5
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos lil. — Izdan in razposlan dne 5. januvarja 1894.
(Obsega štev. 4.)
4.
Zakon z dne 20. decembra 1893.1.,
o ustanovitvi družinskega fidejkomisa (povérbine) grofov Dzieduszyckih.
S pritrdilom obéli zbornic državnega zbora ukazujem lakö:
§■ 1.
Podeljuje se dovolilo, da Vladimer Ksaver Ta-(l('j grof Dzieduszycki po meri določil temu zakonu v načrtu priložene fidejkomisne ustanovilne ustine ustanovi družinski lidejkomis pod oznameni-l°ni „Družinski lidejkomis grofov Dzieduszyckih“.
§• 2.
Ta zakon slopi v moč z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu pravo-^dnemu ministru.
Na Dunaju, dné 120. decembra 1803.
Franc Jožef s. r.
'Vindisch-Graetz s. r. Neliönboni s. r.
(8lovonUch.)
Načrt
fidejkomisne ustanovilne listine.
Jaz Vladfmer Ksaver Tadej grof Dzieduszycki, sin zakonskih Jožefa grofa Dzieduszyc-kega, stotnika v nekedanji poljski armadi, in pa Pavline grofinje Dzialyiiske, hčere vojevode po-znanjskega; vnuk zakonskih Tadeja Dzieduszyc-kega, vélikega točaja krone poljske, generalnega poročnika kraljeve poljske kronske armade, skrivnega svetovalca Njenega Veličanstva cesarice Marije Terezije in viteza redu sv. Stanislava, in pa Sa-lomeje Trembirtske, dame redü sè zvezdastim križem; pravnuk zakonskih Ivana Dzieduszyc-kega, praporščaka (vexilUfer terrestris) trembo-veljskega, in pa Roze L i p s k e ; prapravnuk zakonskih Stanislava Dzieduszyckega, praporščaka levov-skega, in pa Ivane Ustrzycke; prapravnuk na drugi stopinji zakonskih Nikolaja Dziedu szyekega, praporščaka podoljskega, in pa Marijane Suchodol-ske; prapravnuk na tretji stopinji zakonskih Aleksandra Dzieduszyckega, kastelana lubaczow-skega, in pa Ane Czurylo; c. in k. pravi skrivni svetovalec, ud gosposke zbornice, nekedanji deželni maršal kraljevine gališke in vladimerske z veliko vojvodino krakovsko, včliki križevnik redd železne krone, poveljnik francoske častne legije, francoski officier de l’instruction publique, častni meščan mesta Levova, potem mest Sokala in Kolomyje, želčč, vsaj neki del imovine, podedovane po mojih pred-
3
njikih, ohraniti neprikrajšan bodočim rodovom družine grofov Dzieduszyckih, ustanavljam s pričujočo ustanovilno listino družinski fidejkomis grofov Dzieduszyckih ter mu odmenjujem tu spodaj navedeno premično in nepremično imovino.
Potemtakem naj za ta fidejkomis imajo na vse čase vselej in popolnoma svojo moč tu spodaj določena ukazlla.
Člen 1.
Za ta lidejkomis določujem na podstavi in po meri spiska, posebe izdanega po meni in tukaj v Levovu datiranega dné 3. aprila 1891. leta:
a)	moja na Gališkem v sokalskem okraju ležeča in v okoliš levovskega c. k. deželnega sodišča spadajoča posestva namreč: Poturzyco z W61-ko (zemljiške knjige vložek št. 448.), Byndiu-cho (zk. v. št. 450.), Pozdzimierz (zle. v. št. 641.), Zawisznio (zk. v. št. 442.), Sko-morochy (zk. v. št. 88.), Ilkowice (zk. v. št. 93.), Radvvahce (zk. v. št. 233.), Boratyn (z. k. v. št. 339 ), Moždziarki (z. k. v. št. 340.) in Dobraczyn (z. k. v. št. 398.) s gospodarskimi potrebščinami (fundm instructus) vred;
h) moja na Gališkem v okraju jaroslavovskem ležeča, k okolišu przemyšlskega c. k. okrožnega sodišča spadajoča posestva, namreč: Zarzecze dolne (zk. v. št. 37.), Zarzecze gör-ne (zk. v. št. 38.), Lapajöwka (zk. v. št. 36.), Gzqstkowice (zk. v. št. 42.), Czudovvice (zk. v. št. 44.), Rozniatöw (zk. v. št. 50.), Pelniaty-cze (zk. v. št. 51.), Wola Rožvvinnicka ali Rozwienniecka (zk. v. št. 52.), Kiesielöw (zk. v. št. 67.) in Zurawiczki male (zk. v. št. 362.) z gospodarskimi potrebščinami in pa s pravico vrèd, katera mi pristoji na podstavi pogodbe, sklenjene z Antonom Paprockim zastran nakupa in prodaje posestva Kiesielöw dné 9. aprila 1876. leta in katera je zavarovana med bremeni posestva Cieszacin maly ali Cieszacinek v zemljiškoknjižnem vložku št. 66., p. 8. in 15., oziroma z obveznostjo vred, da lastnik Cie-szacina malega ali Cieszacinka plača za prze-worski brnardinski samostan med bremena Kis’ielowa zk. v. št. 67. p. 2. vtelešeno letno rento 1000 gl. poljskih;
c)	moja v katasterski občini Sokal ležeča, in v sokalskem zemljiškoknjižnem uradu v zemljiškoknjižnem vložku št. 454. katasterske občine sokalske vpisana, potem moja v katasterski občini Klusöw ležeča, v sokalskem zemljiškoknjižnem uradu v zemljiškoknjižnem vložku št. 87. katasterske občine Klusöw vpisana zemljišča, in pa meni pristoječo polovico v ka-lasterski občini sokalski ležečih tabularnih
teles, ki so v sokalskem zemljiškoknjižnem uradu vpisana v zemljiškoknjižnih vložkih št. 365., 566., 1010., 1011., 1220., 1221., 1849. in 1931.;
d)	mojo v Levovu, v osrednjem mestu, v gledališki ulici pod pop. št. 39. (orijentacijsko št. 18.) ležečo, v zemljiškoknjižnem vložku katasterske občine Levov (notranje mesto) št. 24. vpisano nepremičnost ;
c) moje, v ti nepremičnosti spravljene naravo-znanske zbirke, katere naj imajo dosedaj navadno nazivalo „Naravoslovni muzej grofov Dzieduszyckich“, sè vsemi opravnimi predmeti,ki služijo v njih nastanitev in hrambo;
f) naposled naj bodo tudi zakladi, katere je ustanoviti po spodaj stoječih določilih (član XI., XIII. in XIV.), v svoji vsakočasni višini sestavni del fidejkomisa.
Ta tukaj navedena premična in nepremična imovina bo v bodoče neprodajno posestvo, katero imeti in rabiti bo imela pravico samo tista oseba, ki je v to poklicana po pričujoči ustanovilni listini.
člen II.
Jaz bom za svojo vsebo prvi posestnik fidejkomisa, s tistimi pravicami in dolžnostimi, ki pri-stojé in gredö vsakočasnemu posestniku fidejkomisa, pridržujoč si v pričujoči ustanovilni listini izrečno določene izjeme.
Po moji smrti naj se za nasledstvo v tem družinskem fidejkomisu uporabljajo načela prvorojeri-stva, po vrsti rodov in po starosti vej, kakor sem jih jaz v to poklical, in po pravilih, določenih tukaj le in pa v občem državljanskem zakoniku.
Člen III.
Glavarji rodov, katere poživljam v nasledstvo, so po vrsti, kakor jih jaz imenujem, ti-le:
a) a) Tadej grof Dzieduszycki, sin zakonskih Kazi-mera grofa Dzieduszyckega in Roze Mal-kowske ;
ß) njegovi moški, iz zakona z mojo hčerjo Ano rojeni potomci po starosti vej;
y) ko odmrö moški potomci v vseh vejah lega rodu, prejide lidejkomis na hčere prej umrlih moških potomcev poslednjega fidejkomisnega posestnika in po teh na njih zakonske moške potomce; ako bi takih hčera ne bilo, na lastne hčere poslednjega fidejkomisnega posestnika in po
njih na njih zakonske moške potomce. Ako je fidejkomis na ta način prešel v posest moškega potomstva bodisi hčere prej umrlih moških potomcev poslednjega fidejkomisnega posestnika, bodisi njegove lastne hčere, izključene so ostale vnukinje, pravnukinje in oziroma hčere poslednjega fidejkomisnega posestnika, in pa njih morebitno moško potomstvo od nasledstva v fidejkomisu;
d) ko odmrd moški potomci tisle vnukinje, pravnukinje, oziroma hčere poslednjega fidejkomisnega posestnika, iz katere je bilo lo potomstvo rojeno, prejide fidejkomis na mojo iz zakona Tadeja grofa Dzieduszyckega z mojo hčerjo Ano rojeno vnukinjo Rozo Marijo Romano Klementino grofinjo Dzi e d us z y cko in nje moške po-lomce. Na njo prejide fidejkomis naravnost tedaj, kadar po odmrlem rodu ß) ni nobenega odvetka (potomca), ki hi bil poklican v nasledstvo fidejkomisa ;
t) ko odmrd moški potomci moje vnukinje Roze Marije Romane Klementine, prejide fidejkomis na mojo iz istega zakona s Tadejem grofom Dziedusz/ckim rojeno drugo vnukinjo Klementino Marijo grofinjo Dzieduszyeko in njene moške potomce ;
■3) ko odmrd lo potomstvo, prejide fidejkomis na moje mlajše vnukinje, ki bi se še vtegnile poroditi iz zakona Tadeja grofa Dzieduszyckega z mojo hčerjo Ano. in pa njih moško potomstvo po starosti vej.
Ako bi Tadej grof Dzieduszycki ali moja hči Ana grofinja Dzieduszycka vnovič stopila v zakon ter zapustila kaj otrok iz drugega zakona, imajo ti otroci isto pravico nasledstva kakor otroci iz prvega zakona, in to takd, da sinovi iz drugega zakona prihajajo neposredno za sinovi iz prvega zakona in hčere iz drugega zakona neposredno za hčerami iz prvega zakona kot toliko mlajših vej, kolikor jih je.
h) Ko odmrd vsi vpravičenci do nasledstva iz p°du Tadeja grofa Dzieduszyckega in moje hčere grofinje Dzieduszy cke, pride v nasledstvo ln°ja še neporočena hči Marija grofinja Dziedu-szVcka in njeno moško potomstvo.
Ako bi v vseh vejah rodu moje hčere Marije grofinje Dzieduszycke ne bilo nikakega do na-^edstva vpravičenega moškega potomca, prejide
1(Hkomis
c)	na mojo zWitoldoinknezomCzartoryskim omoženo hčer Hedvigo Heleno Valentino in njeno moško potomstvo in, ko to potomstvo odmrd,
d)	na mojo hčer Klementino, omoženo grofinjo Szembek, in na njeno moško potomstvo.
Ako bi v vseh vejah rodu moje hčere Klementine, omožene grofinje Szembek, ne bilo nikakega. do nasledstva vpravičenega moškega potomca, poživljam v nasledstvo v fidejkomisu kot rodovne glavarje po vrsti, kakor jih tukaj-le navajam, in pa njih moško potomstvo:
e)	Adama grofa Dzieduszyckega, sina Stanislava grofa Dzieduszyckega iz zakona sè Sofijo M o raws ko, in vnuka Kazi mera grofa D zi e du s zye-kega iz zakona z Rozo Matkowsko;
f)	Slanislava grofa Dzieduszyckega. sina
Edmunda grofa Dzieduszyckega;
*
g)	Vojteha grofa Dzieduszyckega, sina Vladislava grofa Dzieduszyckega;
h)	Avgusta grofa Dzieduszyckega, sina Mavricija grofa Dzieduszyckega;
i)	Karola grofa Dzieduszyckega, drugega sina Mavricija grofa Dzieduszyckega;
k)	Ksaverja grofa Dzieduszyckega. tretjega sina Mavricija grofa Dzieduszyckega;
l)	Tomaža grofa Dzieduszyckega, četrtega sina Mavricija grofa Dzieduszyckega;
m)	Mavricija grofa Dzieduszyckega. petega sina Mavricija grofa Dzieduszyckega;
n)	Andreja grofa Dzieduszyckega, šestega sina Mavricija grofa Dzieduszyckega;
o)	Klementa grofaD z i e d u s z y c k e g a, sed mega sina Mavricija grofa Dzieduszyckega;
p)	Mihaela grofa Dzieduszyckega, sina Eduvarda grofa Dzieduszyckega iz zakona z Jožefo grofinjo toš.
Vsak posestnik fidejkomisa, čegar rodovinsko imé ni Dzieduszycki, ima dolžnosf, pri Njegovem Veličanstvu prositi za dovolilo, da smé svojemu rodo-vinskemu imenu pridejati imé Dzieduszycki, in kadar dobi Najviše dovolilo za lo, mora imé Dzieduszycki pristavljati svojemu imenu, na primer „Szembek-Dzieduszycki“.
Člen IV.
Vrsta, v kateri so v spredaj stoječem členu imenovani rodovi, določuje ob enem tudi red, po
3*
katerem naj prihajajo v posest fidejkomisa, takö da kesneje imenovani rod pride do nasledstva še le tedaj, kadar ni v vseh prej imenovanih rodovih več nobenega do nasledstva vpravičenega potomca.
V enem in istem rodu naj se nasledstvo vrši po načelih naslednega redu prvorojenstva v veji, potemtakem prihaja naj mlajša, in sicer vselej najbliža mlajša veja v fidejkomis še le tedaj, ko odmrè starejša veja, tako da se morajo sestre in bratje vsakočas-nega fidejkomisnega posestnika umakniti njegovim potomcem.
Z moškimi potomci je razumevati: potomce moškega spola, ki so z dotičnim začetnikom rodu, oziroma z dotično začetnico rodti spojeni po nepretrganem moškem rodosledstvu (filijaciji); potemtakem so po tem izključeni ne samci potomci ženskega spola, ampak tudi moški zarojenci ženskega potomstva.
Kadar bi se dvojilo, kateri je med rojenci, porejenimi ob istem času (dvojčki, trojčki), prvorojenec in potemtakem poklican v nasledstvo v fidejkomisu, tedaj odločuje žreb.
Člen V.
Od nasledstva v fidejkomisu izločujem:
a) nezakonske otroke, če tudi se kesneje po-zakonijo, in pa njih potomstvo ;
It) posinovljene otroke ;
c)	osebe, katere zastran duševnih bolezni sodišče dene pod varstvo;
d)	osebe, katerim je sodišče zastran zapravljivosti odvzelo samosvojnost ;
e)	vsakega, ki je bil po pravnomočni sodni razsodbi spoznan kriv lahkoinišljene ali zadolžene kride;
f)	vsakega, ki ne spoznava katoliške vére;
g)	vsakega, ki je bil zastran dejanja, katero zakon oznamenja za zločinstvo, po pravnomočni razsodbi državnega sodišča spoznan kriv, ako fidej-komisni svèt, kateri mora, izključivši pravno pot, o tem dokončno sklepati, to dejanje proglasi za sramotilno.
Ako za nasledstvo v fidejkomisu poklicana oseba opravi vérske redovne obljube, če tudi same') neslovesne, velja to za odpoved pravici nasledstva 1er provzroči izgubo té pravice.
Člen VI.
Če je posestnik fidejkomisa bil zastran dejanja, katero zakon oznamenja za zločinstvo, po pravnomočni razsodbi državnega sodišča spoznan kriv, in če je fidejkomisni svèt, kateri mora, izključivši pravno pot, dokončno o tem sklepati, to dejanje proglasil za sramotilno, potem, če je taisti zastran lahko-mišljene ali zadolžene kride po pravnomočni sodni razsodbi bil spoznan kriv, ali če bi popustil katoliško véro, izgubi fidejkomis.
Taisti pak ne izgubi fidejkomisa tedaj, kadar bi ga zastran duševne bolezni ali zastran zapravljivosti sodišče dejalo pod varstvo.
Posestnik fidejkomisa, ki bi opravil vérske redovne obljube, če tudi samö neslovesne, šteje se, da se je odpovedal, in izgubi kot tak fidejkomis.
Člen VII.
Tisti, kateri je po členu V. izločen od nasledstva v fidejkomisu, in pa fidejkomisni posestnik, kateri je po členu VI. fidejkomis izgubil, šteje se kakor da bi sploh ne živel.
V tem slučaju pride: v posest fidejkomisa tista oseba, katera bi bila v nasledstvo poklicana, kadar hi umrl od nasledstva izločeni pričakovalec ali posest izgubljajoči fidejkomisni posestnik.
Ako bi se pak nasledniku, po zmislu določil člena V., lil. c), dj, e) in f) izključenemu od nasledstva, ali pa fidejkomisnemu posestniku, kateri je fidejkomis izgubil po zmislu člena VI., ker je popustil katoliško vero, kesneje rodil za nasledstvo sposoben potömec, stopi ta kesneje rojeni potomec precej z rojstvom v svojo nasledno pravico in tisti, kateri bi bil med tem došel v posest fidejkomisa, mora mu jo odstopiti.
Kesneje rojeno potomstvo fidejkomisnega posestnika, ki je po zmislu člena VI. izgubil posest fidejkomisa vsled kakega zločinstva, izključeno ji: od nasledstva.
Člen VIII.
Pri sodnem popisu fidejkomisnega inventarja, kateremu je v podstavo s kraja v členu I. podani spisek, naj se po mogočnosti rabijo izvršene sodne cenitve nepremične imovine, in gledé na naravo-
slovne zbirke muzeja grofov Dzieduszyckih seje omejiti na to, da se obstoječi zaznamki zbirek primerjajo z resničnim staležem zbirek, potem da se pomnožki in nedostatki v enem izvodu zabeležijo in da se takö dopolnjeni izvod priloži kot celovit del glavnemu inventarju.
Kar se tiče zavarovanja fidejkomisne imovine, njenega obremenila, njene razdolžbe ali dopolnitve in vseh drugih, v ti listini ne izrekoma navedenih razmer, veljajo naj vsakočasni zakoniti predpisi.
Ako bi med novim fidejkomisnim posestnikom m med dediči njegovega predujika nastali zastran zmanjšave ali pomnožbe osnovne imovine kaki spori, poskusi naj jih fîdejkomisni svèt poravnati z lepa s pogodbo med vdeleženci ter naj o uspehih svojega truda poroča sodišču.
Člen IX.
S fidejkomisom zedinjeni naravoznanski muzej grofov D z ie d u s z y ckich naj se razteza na vse predmete po nekedanjih poljskih deželah v naravoznan-skein, etnografičnem in antropologičnem oziru.
Ta muzej se mora v redu vzdrževati, dopolnjevati in primerno pomnoževati, in vsak teden mora nekaj dni biti dovoljen občinstvu prost vstop vanj.
V neposredno vodstvo naj se vselej pokliče kak znanstveno omikan ravnatelj, kateremu se pridodajo Potrebni pomočniki in pazniki. Najviše vodstvo ima ndejkomisni posestnik, a fidejkomisnemu svétu pripoji nadzorna pravica.
Nepremičnost št. 39. v notranjem mestu v Le-v°vu bodi vselej pritiklina tega muzeja.
Člen X.
V založbo vseh stroškov, združenih z vzdrža-vanjem, pomnoževanjem, z izdavanjem katalogov in Pa drugačnim znanstvenim upotrebljanjem muzejskih zbirek, potem z vzdrževanjem osebja in z vzdrževanjem hišne nepremičnosti, določujem iz dohodkov fidejkomisne imovine vsako leto vsoto 12.000 gl. avstrijske vrednote.
Jaz kot ustanovitelj fidejkomisa si pridržujem ako glede vsote, ki jo je uporabljati v té namene, akor tmlj o njeni uporabi polno prostost, ne da bi J|' zavezan polagati račun.
Moji nasledniki pak imajo dolžnost, vsoto letne dotacije za 12.000 gl. polagati naprej v trimesečnih obrokih vselej pri tistem pokladišču, katero za to določi fîdejkomisni svèt po nasvetu fidejkomisnega posestnika.
Določiti način, kako naj se uporabljajo in na dotično pokladišče v izplačilo nakazujejo položeni zneski za namene, povedane tu gori, to pristoji samo in edino fidejkomisnemu posestniku. Zalo pa je ta dolžan, da konci vsakega leta v redu potrjen račun, kateri dokazuje uporabo dotacije za zgoraj oznamenjene namene, predlaga fidejkomisnemu svetu, kateri o tem daje ali pa odreka odvezllo.
Dobivši odvezllo, izkazati se mora posestnik fidejkomisa ž njim pred sodiščem.
Letni končni račun je treba tiskanega dajati na obče znanje.
Člen XI.
Počenši z letom 1916. naj se napravi ločen, za muzej namenjen dotacijski zaklad z letnim prispevanjem 600 gl. avstrijske vrednote iz dohodkov fidejkomisne imovine.
Letni prispévek 600 gl. avstrijske vrednote naj posestnik fidejkomisa plača prvič do konca junija leta 1916. ter naj ga na to vsakega naslednjega leta do tega dné položi pri sodišču, kjer mora biti korislo nosno naložen.
Obresti se pribijejo glavnici in ta dotacijski zaklad naj se zbira dotlè, dokler se ne nabere vsota
300.000	gl. avstrijske vrednote.
S tem časom počenši neha nadaljno prispevanje tako letne, za vzdržavanje muzeja namenjene dotacijske vsote za 12.000 gl., kakor tudi za napravo dotacijskega zaklada zavkazanega letnega prispevka po 600 gl., in na to se bodo obresti nabranega dotacijskega zaklada uporabljale za namene muzeja, navedene v spredaj stoječem členu.
Člen XII.
Iz dohodkov fidejkomisne imovine naj prejemljejo:
a) moja s Tadejem grofom Dzieduszyckim omožena hči Ana pet šestin preračunjenega čistega dohoda tako, kakor je spodaj povedano, odbivši dosmrtne rente;
b)	moja soproga Alfonza rojena grofinja Mia-czyfiska za slučaj, da poslane vdova, letno dosmrtno rento 5000 gl. avstrijske vrednote brez vsega omejila;
c)	tisti, ki je bil po določilih člena V. lit. c),
d), e), f), (j) izključen od nasledstva v fidejkomisu ali se je, oprav ivši redovne obljube, odrekel pravici do nasledstva, ali je pa vsled določil člena VI. izgubil posest fidejkomisa, letno dosmrtno rento 2000 gl. avstrijske vrednote;
d)	vdova posestnika fidejkomisa za dobo svojega vdovstva letno dosmrtno rento 2000 gl. avstrijske vrednote.
Moja hči Ana, kateri je zagotovljena pravica, prejemati pet Šestin čistega dohoda, ne bo prejemala nobene vdovske rente.
e)	Bratje posestnika fidejkomisa letno rento 1200 gl., toda samo za dobo do dokončanega 24. leta življenja;
f)	sestre posestnika fidejkomisa do svoje omo-žitve letno rento 800 gl. avstrijske vrednote.
Znesek prejemkov, določenih pod c) do f), kateri se ne pokrije iz dohodkov apanaškega zaklada (člen XIII.), ne smé pak presegati petine čistega dohoda fidejkomisne imovine. Ako bi la del ne zadostoval, zadene vsakega vpravičenca do prejemkov primeren utržek. Za prvih trideset let po času, ko zadobi pričujoči fidejkornis Najviše potrdilo, služi naj v preračun petine čistega dohoda po fidejkomisnem inventarju določena vrednost fidejkomisne imovine, obrestovana sè štirimi odstotki.
Razdolžilni obroki vzprijetih dolgov in pa letni prispevki za muzej in posamezne zaklade treba je odbiti pri ovedovanju čistega dohoda.
Čisti dohod bo preračunjeval fidejkomisu i svet in posledek računa dajal na znanje sodišču. Po preteku vsakih 30 let naj opravi fidejkomisni svèt nov preračun čistega dohoda, ki bo potem merodajen za naslednjih 30 let. (člen XVII.).
Člen XIII.
Počenši z letom 1916. naj se napravi poseben apanaški zaklad do največinskega zneska enega milijona goldinarjev avstrijske vrednote.
V ta namen naj se vsako leto, in sicer prvič do konca junija 1916. leta in na to vsako naslednje leto do lega dneva iz dohodkov fidejkomisne imovine polaga pri sodišču ter nalaga koristonosno znesek 1000 gl. avstrijske vrednote tako dolgo, dokler se ne nabere vsota enega milijona goldinarjev avstrijske vrednote.
Ko bo ta vsota nabrana, neha nadaljno prispevanje, ter oživi vrtovič samo tedaj, kadar bi se morda ta vsota po kakih izgubah zmanjšala, in na tako dolgo, dokler se izguba zopet ne dopolni.
Tekoče obresti ie v prvih dvajsetih letih pribijati glavnici.
Počenši s 1. dném januvarja 1936. leta naj se iz tekočih obresti lakö napravljenega zaklada plačujejo apanaže, in je iz dohodkov ostale fidejkomisne imovine plačevati samö, kar še manjka, da se dopolnijo v spredaj stoječem členu določeni apanažni zneski.
Ako v kakem upravnem letu apanažni zneski ne dospö v plačilo in tako ostanejo vse letne obresti zaklada proste, pribijejo naj se po doteku upravnega leta letne obresti k glavnici, če zaklad po svoji vrednosti znaša konci upravnega leta manj kakor en milijon goldinarjev, sicer pa, če ta zaklad znaša naj-večinski znesek enega milijona, naj pripadejo kot svoboden fidejkomisni dohodek preteklega upravnega leta posestniku fidejkomisa, oziroma, če se je v preteklem upravnem letu posest izpremenila, razdelijo naj se med prednjikom, oziroma njegovimi dediči in pa naslednikom v fidejkomisu po meri časa, katerega je v dotičnem upravnem letu trajala fidej-komisna posest prvega in drugega.
Ako se v kakem upravnem letu po obračunu apanažnih zneskov, ki so dospeli v plačilo v tem letu, pokaže kak prebitek obresti, upirrabiti je prebitek po izteku upravnega leta takö-le:
Pribiti ga je zakladni glavnici, ako zaklad po svoji vrednosti znaša konci upravnega leta manj kakor 100.000 gl.
Ako pak znaša zaklad v tistem času več kakor
100.000	gl., pa manj kakor en milijon goldinarjev, pribiti je zakladni glavnici od prebitka samö delni znesek, ki je potreben za dopolnilo na naj večinski znesek enega milijona, in vsakakor ne več kakor polovico prebitka, ostanek pak je razdeliti med tiste osebe, ki so v dotičnem upravnem letu prejemale apanaže, in sicer po razmerju apanažnih zneskov.
Ako je zaklad v navedenem času dosegel naj-večinski znesek enega milijona goldinarjev, razdeliti je ves letni prebitek po razmerju med zgoraj navedene osebe.
Ako bi kaka za prejem prebitka vpravičena oseba med tem umrla, spada na njo pripadajoči delež k zapuščini umrle osebe.
Osebe, ki so bile po določilu lit. g) v členu V. izključene od nasledstva v lidejkomisu ali so pa po členu VI., odstavku 1. izgubile posest fidejkomisa 1er prejemajo kako apanažo po lit. c) člena XII., nimajo nikedar pravice do prebitka obresti.
Člen XIV.
Prav tako naj se počenši z letom 11) Ki. napravi ločen lidejkomisni pričuvni zaklad do najve-činskega zneska enega milijona goldinarjev avstrijske vrednote v dveh oddelkih po 500.000 gl. avstrijske vrednote.
V ta namen je posestnik fidejkomisa dolžan, vsako leto in sicer prvič do konca junija meseca leta 1916., na to pa do istega dné vsakega nastopnega leta, polagati pri sodišču znesek 1000 gl. evstrijske vrednote, katerega je treba koristonosno
naložiti.
Od pričuvnega zaklada pripadajočih obresti ne smé posestnik fidejkomisa potegniti dotlé, ampak •aiste se morajo priklopiti glavnici in koristonosno nalagati tako dolgo, dokler se ne nabere vsota '’OO.OOO gl. kot prvi oddelek določenega največin-skega zneska. Ko bo ta vsota nabrana, začel bo Posestnik fidejkomisa prejemati obresti od nje.
Zavkazano prispevanje letnih 1000 gi. avstrij-ske vrednote se mora vendar enako nadaljevali ^Klé, dokler se, vštevajoč obresti, ki jih je prilagati glavnici, vnovič ne nabere vsota 500.000 gl. avstrijsko vrednote kot drugi oddelek določenega najve-"nskega zneska.
Ko bo ta druga vsota 500.000 gl. avstrijske V|,'diiote nabrana, začel bo posestnik fidejkomisa P1 ‘‘jemati obresti od nje, in nadaljno prispevanje Samo kadar bi se vsota vsega fidejkomisnega Klčuvnega zaklada zmanjšala po kakih izgubah, lV| prispevanje na toliko časa, dokler se izguba ne dopolni.
Člen XV.
Ustanavlja se fidejkomisni svèt,, kateri je poklican za varstvo tistih pravic, ki mu jih izrekoma odkazujem s pričujočo listino, in kateri bo v tem oziru podvržen sodišču, poklicanemu, da pazi na pričujoči fidejkomis.
Fidejkomisni svèt bo iz treh udov, od katerih bo imel vsak po enega namestnika.
Prve ude in njih namestnike bom imenoval jaz sam in jih dal sodišču na znanje, predloživši njih izrecllo, da volitev sprejmö.
Kesneje mora vsak ud sam imenovati svojega namestnika, kateri naj precej stopi na njegovo,.mesto, ko njega zmanjka.
Vendar more, kadar bi kak ud ali njegov namestnik bila časno ovirana, vsakega uda zastopali kateri koli namestnik.
Fidejkomisnemu svetu predseduje po letih najstarejši ud, kateri ima pravico, sklicavati fidejkomisni svèt in eventuvalno namestnike, in katerega je treba imenoma naznaniti sodišču.
Ako zmanjka kakega namestnika, mora ud, po katerem je bil ta namestnik imenovan, nemudoma imenovati novega namestnika.
Ako bi se pak primerilo, da zmanjka kakega uda, kateri ravno nima namestnika, volijo in imenujejo naj manjkajočega uda ostali udje.
Imenovanje namestnika pak je vsakakor pridržano novo imenovanemu udu.
Posestnik fidejkomisa je dolžan vsak krat, kadar zmanjka ali kakega uda fidejkomisnega svéta ali pa kakega namestnika, to nemudoma dati na znanje sodišču.
Nov ud fidejkomisnega sveta in pa nov namestnik se mora imenovati najkesneje v Šestdesetih dneh, raèunèè od dné, katerega ga je zmanjkalo, in v istem času mora tudi na novo vstopajoči ali novo imenovani ud fidejkomisnega sveta imenovali svojega namestnika.
Ako bi sc ta rok zamudil in bi tudi sodni opomin in pa določba novega neprestopnega roka bila brez uspeha, bode sodišče najbliže znane in v deželi bivajoče čakalce fidejkomisa povabilo na narok, da izvolé manjkajočega uda fidejkomisnega svéta, oziroma namestnika, in tisto osebo imenovalo za uda, oziroma namestnika, na katero pade večina I glasov došlih čakalcev.
Da bo kedö sposoben za službo uda fidejkomisnega svéta ali namestnika, zahtevani, da je dokončal trideseto-leto življenja, da v deželi prebiva, da je neornadeževanega življenja in da sâm v redu upravlja svojo imovino.
Imenovani udje in njih namestniki se morajo sodišču naznaniti, predloživši njih izjavo, da sprejmejo naloženo jim službo.
To naznanilo odpade, kadar po volitvi čakal-cev imenuje ude, oziroma namestnike sodišče, toda ludi od teh je zahtevati izjavo, da sprejmejo naloženo jim službo.
Fidejkomisni svèt je dolžan, imenovati sodišču skupnega zastopnika, ki ima pravico, prejemali sodne spise.
Člen XVI.
Fidejkomisni svèl naj se na lelo vsaj enkrat, sicer pa po tolikokrat sklicuje v redovito sejo, koli-korkrat to zahtevajo opravila. Sejo sklicuje najstarejši ud, kateremu je izročeno predsedstvo(členXV.); kadar bi pak ta bil oviran ali kadar bi sklic zamudil, sklicujeta sejo oba ostala uda.
Za sklepanje je potrebna navzočnost treh udov ali namestnikov. Namestnike pak je moči privzemati samb tedaj, kadar je o kakem udu znano, da je zadržan, ali kadar sklic ni imel uspeha. Sklepa se z večino glasov.
Fidejkomisnemu svétu se morajo povrnili ž njegovim službovanjem združeni gotovi stroški, kateri naj bolé posestnika fidejkomisa.
Posebna dolžnost fidejkomisnega svéta je, paziti na to, da se gozdi ne rabijo črez méro, da se poslopja vzdržujejo v dobrem stanju in da se sploh snov fidejkomisa kako ne poškoduje, nadalje na to, da posestnik fidejkomisa natančno izpolnjuje svoje dolžnosti gledé naravoznanskega muzeja grofov Dzieduszyckih, in pa napösled, da redoma vplačuje razdolžilne obroke hipotečnih dolgov in da točno opravlja letne prispevke, namenjene za napravo posameznih zakladov.
Ako opazi kako nedostalnost, dolžan je fidejkomisni svèt, naznaniti jo sodišču ter prositi, da se odpravi, oziroma da se vkrenejo potrebna zagotovila.
Tudi je fidejkomisnega svéta dolžnost, dajati vsak čas sodišču svoje mnenje, katero bi to od njega zahtevalo.
Fidejkomisni svèt ima pravico, biti navzočen pri določevanju inventarja in pri sodni cenitvi za namene zakonito zapuščene zadolžbe fidejkomisne imovine ter tam delati svoje opomnje.
Kadar bi bil tisti, ki je v nasledstvo v fidejko-misu poklican, ali pa posestnik fidejkomisa spoznan po pravnomočni razsodbi državnega sodišča kriv dejanja, katero zakon oznamenja za hudodelstvo, mora fidejkomisni svèt v šestdesetih dneh potèm, ko to izvé, sklepati o tem, ali je storjeno dejanje sramotilno in ali naj mu bo posledek izključba od nasledstva ali izguba fidejkomisa; svoj sklep mora naznanjati sodišču.
Ako ne bi sodišče samo izrekoma fidejkomisnemu svétu poverilo opravila kuratorja v zastopanje fidejkomisa in potomstva, bode se fidejkomisni svèt vselej sporazumeval s kuratorjem, katerega sodišče postavi posebe.
Člen XVII.
Vsak krat, kadar je treba obnoviti v členu XII. zavkazani preračun čistega dohodka fidejkomisne imovine, mora fidejkomisni svèt doprašati tri vešča-ke, katere izvoli po svoji volji, in pa posestnika fidejkomisa, in na to naj, izključivši pravno pot, na podstavi poslednjega fidejkomisnega inventarja in pa z ozirom na denarno vrednost in poprečno obrestno stopinjo donosa od kmetijskih in gozdarskih nepremičnosti ob dotičnem času določi čisti dohod fidejkomisne imovine, za tem pa petino, do katere sméjo segati prejemki družinskih udov, ki imajo pravico do apanaže.
V dohod se obresti fidejkomisnega pričuvnega zaklada, zavkazanega v členu XIV., vračunjajo še le tedaj, kadar jih bo posestnik fidejkomisa že prejemal. Obresti od dotacijskega zaklada, zavkazanega za muzej v členu XI., in pa od apanažnega zaklada, zavkazanega v členu XIII., ne morejo se vračunjati v dohod.
Po lidejkomisnem svétu opravljeni preračun je treba dati na znanje sodišču.
Ob izrednih nezgodah, katere bi provzročile znatno zmanjšavo dohoda, ima posestnik fidejkomisa pravico, tudi pred iztekom tridesetletne dobe prositi)
da se napravi nov preračun čistega dohoda, kar naj -se, ako se potreba dokaže, brez zadržka dovoli in opravi takö, kakor je predpisano.
Ta preračun naj na t<5 ostane v veljavi do bližnjega konca tridesetletne dobe, ako fidejkomisni svèt ne omeji njegove veljave na krajši čas.
Člen XVIII. •
Fidejkomisna imovina se ne smé niti razdeliti, niti popolnoma ali deloma prodati, niti drugači zadolžiti, kakor to dovoljujejo zakoni in pa pričujoča Ustanovilna listina.
Taista se ne smé vračunjati niti v dedinski, niti v dolžni del, ter je prosta od vsake tirjatve dolžnega dela.
Fidejkomisne imovine sedaj se držeča realna bremena in nje se držeče hipotečne dolgove je odplačevati redoma po obstoječih dolgovnih razmerah.
Za namene zadolžbe se ne morejo vračunjati v vrednost fidejkomisa niti v Levovu v notranjem mestu pod št. 39. ležeča nepremičnost, niti zbirke naravoznanskega muzeja grofov Dzieduszyckih, niti napösled dotacijski zaklad muzeja, niti apanažni
zaklad.
Levovska nepremičnost se po odplačilu dolga, ki se je sedaj drži, ne more več zadolžiti.
Ta ustanova zadobi ob enem v členu X. in XI. vrejene pravice do prejemanja letne dotacijske vsote
12.000	gl. in do letnega prispevka 600 gl., ki je zavkazan za napravo dotacijskega zaklada; te pravice je treba v redu zavarovati.
Organizacijo te ustanove naj določi, dopra-šavši poslednjega posestnika fidejkomisa, najviši ob tistem času obstoječi znanstveni zavod, ki rabi poljski jezik.
Ako bi pak vsi po meni poklicani rodovi odmrli in bi ne bilo nikogar, ki bi imel pravico do nasledstva v fidejkomisu, prejide vsa fidejkomisna imovina na ustanovo naravoznanskega muzeja grofov Dzieduszyckih, s katerim pak je v tem slučaju združiti učilišče ali znanstven zavod, ki se na novo ustanovi in kateri bo posvečen naravoznanskim študijam.
Tudi organizacijo ustanove in tega zavoda, ki naj se združi ž njo, naj določi najviši ob tistem času obstoječi znanstveni zavod, ki rabi poljski jezik.
Člen XXI.
Pričujoči družinski fidejkomis grofov Dzieduszyckih se v vseh rečeh, ki se ga tičejo, stavi pod c. k. deželno sodišče v Levovu.
Člen XIX.
Posestnik fidejkomisa ima tudi pravico, potegovati od fidejkomisnega pričuvnega zaklada, ki se bo nabiral po zmislu člena XIV., zakonito dovoljeni katerega je po tem po zavkazu zakona vračati, p tem razločkom, da je ob povračilu zneska, ki se Je odvzel onemu delu fidejkomisnega pričuvnega zaklada, od katerega posestnik fidejkomisa še ne pre-Jemlje obresti, vplačati tudi obresti.
Člen XX.
Člen XXII.
Jaz dovoljujem, da se pričujoča ustanovilna listina vpiše v zemljiške knjige in da se na podstavi tega pri imovini in dolgovih vseh v členu I. pod a) in b) navedenih posestev, tamkaj pod c) navedenih zemljišč in v Levovu v notranjem mestu pod št. 39. ležeče nepremičnosti zabeleži v dotičnih zemljiškoknjižnih vložkih fidejkomisna vez, da so namreč vse te nepremičnine odmenjene družinskemu fidejkomisu grofov Dzieduszyckih ter zavezane določilom pričujoče ustanovilne listine.
Ako bi se po splošnem zakonu razveljavile tl,l,,jkomisne posesti in bi pričujoči fidejkomis za-^ela ista usoda, ostane naravoznanski muzej grofov z>eduszy ckih še v veljavi kot ustanova, na katero Î^J Potem prejide last vseli zbirek nepremičnosti, ,ezeČe v Levovu, v notranjem mestu pod št. 39., n Pa vseh muzeju služečih opravnih predmetov, akor tudi dotacijski zaklad, ki bi se že nabral po Mazilu člena XI.
Tudi dovoljujem, da se prav tako zabeleži fidejkomisna vez pri pravici, navedeni v členu I. pod b) in za me zavarovani v dolgovih posestva Gieszacin maly ali Cieszacinek v zemljiškoknjižnem vložku št. 66., p. 8. in 15. zemljiške knjige c. k. prze-myélskega okrožnega sodišča.
Pričujočo ustanovilno listino podpisujem svojeročno pred pričami v................ dné ....
(Slovenlicli.)
4
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1894. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rnmunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1894. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1.	1849.	vštevši	do 1.	1858.	. . 25	gl.	I	Desetletje od 1.	1869.	vštevši do	1. 1878.	.	. 16 gi
,	,	,	1859.	,	,	„	1868.	. . 12	,	I	„ „ ,	1879.	, „	, 1888.	.	. 20 „
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
Desetletje od 1.	1870.	vštevši	do 1.1879.	... 16	gl.	|	Desetletje od 1.	1880.	vštevši do	1. 1889.	.	.20	gl.
Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1894. po teh-le cénah:
Letnik 1849.	za		• 2 gl.		10 kr.		Letnik	1864.	za		l	gl. 40 kr.		Letnik 1879.		za . .	2 gl. 30			kr.
„	1850.	n		. 5		25			1865.			2				1880.	Tl	•	*	. 2	n	20	»
.	1851.			. 1		30			1866.			. 2	. 20			1881.	n	. 2	D	20	*
»	1852.			•2		60			1867.			. 2				1882.	Tl	•	«	. 3	n	—	H
,	1853.			. 3		15	»		1868.			. 2		Tl		1883.	Tl	'	*	. 2	Tl	50	Tl
„	1854.			. 4		20			1869.			. 3				1884		. 2	Tl	50	»
„	1855.	a		. 2		35			1870.			. 1	, 40			1885.		. 1	Tl	80	Tl
.	1856.			. 2		45			1871.							1886.		. 2	».	30	Tl
,	1857.			. 2		85			1872.			. 3	. 20			1887.		. 2	Tl	50	Tl
„	1858.			. 2		40			1873.			. 3	, 30			1888.		. 4	n	20	*
„	1859.			. 2		—			1874.			. 2	, 30			1889.		. 3	Tl	—	n
1860.			. 1		70			1875.	a		. 2				1890.		. 2	Tl	70	Tl
„ 1861.		. ,	. 1	n	50			1876.			. 1	, 50			1891.	Tl	•	•	. 3	*	—	
, 1862.		.	. 1		40			1877.			. 1				1892.	n •	•	. 5	Tl	—	n
,	1863.	n		. 1	n	40			1878.	n		. 2	. 30	n	>	1893.	» • •	. 3	Tl	—	»
Letnik 1893. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k tl jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1893. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prO' dajne cene (V» P°'e> to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1893., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1893. popolnoma dopolnjeni; more se ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (Y* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1894. iz založbe c. k. dvome in državne tiskarnice, ter je potemtakeifl vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestavit’ iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.