eo ahera^^movina s AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "jVmgriratt ljmn*" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMSMSI N0' ^ CLEVELAND, OHIO, MONDAY SEPTEMBER 13th 1920. , l .BTO yyih _ r^m Maaimisp■ ■ ' f----1 pivumir-------w.i•— Letos bo dovolj poljskih prideHttiv , ' > l' ' Washington,, M. sept. Ako bo vlada letos s posebno skrbjo gledala na profitarje, pijavke, izkoriščevalce, truste z živili itd. tedaj se zna zgoditi, da pade draginja živil za najmanj J50 procentov. Pridelek živeža letos je tako o-gromen, kot ga ni bilo že dolgo vrsto let v Ameriki. Letos se btf n. pr. pridelalo največ koruze odkar obstoje Zjed. države. Na podlagi proračunov z dne 1. sept. bo znašal ves pridelek koruze nad 3. v 131.000.000 bušljev. Ker pa Zjed. države ne porabijo več kot dva tisoč milijonov bušljev, bo toliko tega pridelka ostalo za eksport ali pa za rezerve. To mora imett za posodico, da cene padejo. Še večji pridelek koruze je pri- < čakovati, če mfraz* nekoliko pozno nastopi, da tako tudi pozna koruza popolnoma dozori in se lahko pospravi. Tudi tobaka se ni še nikdar toliko pridelalo kot se ga T>o i letos. Računa se na pridelek i 144.000.000 funtov. Vreme meseca avgusta je. bilo »kraj- i no ugodno za rast vseh vrst i poljskin sadežev. Bilo je gor- i . ko dovolj, pa tudi dežja do- < volj. Ovsa se bo pridelalo za ; 40.000.000 bušljev več kot so I J pričakovali, bqlega krompi- i rjaža 1J milijonov bušljev več kot se*je mislilo, sladke-s ga krompirja za en milijon i bušljev, jabolk za deset mili- 1 jonov bušljev več. Le lana bo, i nekoliko manj kot se ga je pričakovalo, in sicer za skoraj tri milijone bušljev. ' - .....o- — Cene Liberty bon dom so: Prvi $00.00, drugi $85.02, tre tji $88.56, čdtrti $85.22, peti $05.40. — Prizor iz ulice: Na vogalu sedi "slepec'* in prosi milo-dare. Po cesti pride mlada gospica. Na drugi strani ce- < sta sfe dvigne velik veter. Na vogalu se veter in gospica srečata. Krilo gospice sili i kvišku. Slepec je pa mahoma < spregledal in se tako zagle- t dal v krilo, da ga je policist [i povabil^na postajo. < v- Državne voblasti nazna- < njajo, da naravnega plina jako primanjkuje v Ohio. Le-1 tos se je dobilo 000.000.000 2 < kubičnih čevljev manj narav i nega plina kot lansko leto. To pomeni, da bo,letos narav nega plina po zimi silno primanjkovalo. Naravni plin zmanjkuje'tutji v drugih državah, * ker ljudje trošijo s tem plinom po nepotrebnem. — Letos se čuje od farmarjev, da bode grozdje po $200 tona. Gotovo to še ni, vendar kolikor je čuti, se bo cena grozdja sukala okoli dveh stotakov. Skoro za 100 procentov so poskočili od lanskega leta. Ko bi se vsi ljudje vzdržali vsaj eno leto in ne i kupovali grozdja, kar nazad-nje ni nobena posebna težava, pa bi cena grozdju kmalu padla. — Mrs Denisy 511 E. 112. St. ne verjame nobeni banki zato je spravila $40 v star če-vel). Te dni je dala če^ejj v popravilo k čevljarju, drugi dan se je pa spomnila, da je "vložila" svoj denar v šker- /pet, hitela je čevljarju, toda ' denar je že odfrčal. — Pismo ima pri nas Cecilija Mlakar. — Sta rišem Gruden 1138 E. 03. St. je umrla hčerka Ag- i nes, stara pet let in pol. Po- i greb se vrši jutri. Naše soža- i Delavci Anglije na zboru v Portsmouth London, 10. sept. kV Port- > smouth zboruje kongres an- - gleških delavcev. Na tem • kongresu je zbranih nad en \ tisoč delavskih delegatov, ki ■ zastopajo 6.500.000 organizi-i ranih delavcev, kongres je > otvoril z značajnim govorom znani vodja delavcev J. H. Thomas. V svojem govoru je izrazil željo, da nastane v Rusiji in na Irskem mir ter med drugim tudi omenil: Dasi delavci niso podpisali in podpirali način vlade, kakor jo imajo danes v Rusiji, vendar je dol žnost vlade, da deluje na to, da se pomiri z Rusijo in se začnejo redne razmere. Naša organizacija zahteva neodvisnost Poljske in mir z Rusijo, in ko se to doseže, bo delavska organizacija zadovoljna s svojo nalogo.'1 i Thomas je skrajno črno o- ■ risal razmere na Irskem in . ne vidi nobene nade na zbolj- - sanje razmer, dokler vlada ► ne spremeni svojega stališča ; napram Irski. Vlada bi raora-i la spoznati, da militarizem ■ na Irskem skrajno pogubno i : upljiva na vse sloje. Vlada bi morala že zdavnej spoznati, da militarizem ni še nikjer 1 zmagal, in tudi na Irskem ne ! i bo. Zahteval je, da se aretira- i ni župan Corka, McSwinney, ki se ndlutja na Strajku lakote, nemudoma spusti iz zapo-i rov in naj se da Irski samo- - vlada. Delavski vodja je mne 3 nja, da nas čaka huda zima v e industrijskem pogledu. Radi- < - tega je dejal Thomas, mora-j o gledati delavci, da pri prihodnjih (volitvah dobijo v ro- : ke kontrolo vlade. Na kon- s e gresu ki je ogromnega pome- < i na za Angjijo, se nahaja tudi i nekaj ameriških in francos- i - kih delegatov. , --O—:--C i — Pred sodnika pride poli- < - cist Maks Zucker, kejje ob- * i dolžen, da je vzel iz žepa ne- i kemu pijancu, katerega je < i aretiral $2. Zucker je ponu- c i dil polovico drugemu polici- 1 - sfu, ki je bil tudi zraven, to- s t da ta ni hotel vzeti in je Zu- > cker-jte na^nafnil dalje. Zu- f - cker pravi, da ni mislil denar s i obdržati zase, ampak da je * • hotel poskusiti le onega dru- 2 ► zega policista, če bi denar r f vzel. < t , — Zakonska Norman, 2567 r r E. 43. St. sta v navskrižje, v ker se ništa mogla, ze din iti r koliko bo kateri prispeval za n rent, ker sta oba delala v to- n varni. Stvar se je poravnala v na jako femeljit način: Mož Ii leži v bolnišnici s krogljo v n trebuhu, žena pa sedi v ječi.' n — "Moj gospodar bo opu- \ stil grocerijo in ima sedaj {J razprodajo. Sladkor prodaja 7 po 10c. runt." Tako je pove-!( dal neki 16 letni fantič Mrs. T Mary Tamovski na 0526 Wa- ! melik ave. Žena mu je dala $23, da ji prinese 230 funtov 1 sladkorja, toda sladkorja še * nihče ni prepeljal, dasi je mi- r nuIože5dni. — Sodniki so se izjavili, da J ne bodejo več nakladali de- * narnih kazni v taki množini kot dosedaj, pač# pa bodejo v bolj radodarni z je<*o. Denar- r na kazen skoro flikogar ne j, poboljša, ječa marsikoga zmodri. z — Mr. George Pančur, 812 k London Rd. je poslal s parni- f kom RrČs. Wilson 27. Jul. I svojo družino v staro domovi- n no. Med potjo na morju mil p ie umrl 3 letni sinček Stan- d I j .i , , j__________„ -. |AH gre pred šodnfi 1 stol kot morilka ? / \ i.' Ali naj se jo izroči zdrav-, i niškemu nožu ali zapre za celo življenje v ječo? Ali naj se skaže pravica z milostjo ali pa se uporabi star pregovor: zob za zob, oko za oko? Kaj naj se zgodi z 34 letno Katarino Mikulič, ki je svojo petletno hčerko vrgla v jeze-il -ro in s tem povzročila njeno 1 smrt. To je vprašanje, ki za- - nima danes skoro Vso javnost - y Clevelandu, dočim leži ne-i srečna Ženska v City bolni-3 šnici ter zdihuje in prosi, da I ji dajo'smrt, da jo rešijo si- rotnega življenja, da se reši s bolečin, ki ji vznemirjajo i 1 glavo, odkar jo je njen so- j - prog brutalno pretepel. Na- I - pram njej je vložena tožba > za umor prve vrste, toda jav- 1 - nost se je začela tako zani- j mati za njo, da bo tožba mo- ' - goče umaknjena. Zdravniki \ 1 so prepričani,- da če se jo ope- 1 - rira na možganih, da postane < 1 zopet normalna v mišljenju. < \ Da je abnormalna, je vsakdo j . prepričan. Preiskava z X 1 t žarki je dokazala, da v njeni j ) glavi ni vse v redu. 1 1 V bolnišnici se je Mrs. Mi- s , Itulič izjavila :*Bolečine v gla- j • vi so bile neznosne. Osem let 1 ; sem jih prenašala. Več nisem s . mogla trpeti. Hotela sem se J , ubiti, in zraven tudi otroka ^ . raje kot da bi ga pustila pre- \ . puščenega samemu sebi. Ne- j . srečna mat} ne čuti nobene t i žalosti, ker je zgubila otro- ' - ka. Edina žalost ki jo ima, je, < . da so jo izvlekli iz vode pred- r no je mogla umreti. Tudi jaz j hočem umreti, je rekla. Daj- r te mi kaj, kar me. bo takoj r spravilo pod zemljo. Jaz ho- r čem iti k svojemu detetu. Sa- c ma se ubijem, če me ne pusti t te umreti. r Dr. Karnosh, v katerega j oskrbi je Mre. tyikulič si c dal patančno opisati od ma- g tere, kako je utopila otroka, r Najprvo ga je držala pod yo- y do z rokami, ko pa je petletno s dekletce trepetalo in začelo z fc nožicami in ročicami okoli d sebe brcati, da se reši smrti |< v vodi, jo je mati globokeje č potisnila v vodo in z nogo r stqla na truplu otroka, da ni k moglo navzgor. To je akt f, zverinstva, katerega ne more sicer noben zdrav človeški v um, najmanj pa um matere d narediti. To je dokaz, da se ni b več zavedala svoje pameti, t] Mrs. Mikulič je živela borno življenje. Nepoznana, sama udova, nežna j oč angleško v strahu pred vsemi, si ni zna la pomagati, zaslužila je komaj za hrano, poleg tega pa ' močan udarec na njeno glavo, pred leti, ko je bil mož pijan prišel domov, vse to ji je I zmeSalo pamet. Vsa ženska društva in organizacije v Qe velandu nastopijo skupno, da se naredi vse, kar Je potre bno za njeno Zdravje in da se tožba.na umor prekliče. IVfno go'sodnikov se zanima za njo. -—o- VELIK NAVAL * NASELJENCEV. t • j -'New York, 11. sept. Vsled - velikega navala naseljencev naselniški urad na Ellis Is-landu jje more vršiti svojega dela zadosti hitro in s tem se zadržuje izkrcevanje potnikov. Zadnji teden je došlo v New York 20.000 potnikov iz ; Evrope in do 10.000 jih je ; moralo ostati na ladjah, da 1 pildejo na vrsta pri preglej, dovanju na naselniškem ura- 1 ltavs^is premogaqi v Pemia. Washington, 12 sept. Spor , med premogarji v trdih premogovnikih in med predsednikom Wilsonom je sedaj prišel do resnosti. Zgodovina tega spora je sledeča: Pred-sednik Wiison je na prošnjo premogarjev sklical skupaj posebno komisijo, obstoječo iz premogarjev, premogar-skih lastnikov in nevtralnih - oseb, ki naj določijo novo t lestvico premogarjem. Vse - stranke, torej tudi premoga- - rji so se obvezali, da kar pro-a najde ta komisija, tega so bo- - do držali. Komisija je dala i premogarjem od 17 do 20 pro J centov povečano plačo, toda - premogarji kljub svoji oblju- - bi, da se tega držijo, niso ho- • teli sprejeti povišane plače - in so zahtev^ 27 procentov. - Raditega so šli premogarji - "na počitnice*', torej* na i štrajk. To je Wilsona jako - vznemirilo. Brzojavil je unij i skim voditeljem premogarjev . da so se premogarji zarotili > proti vladi in da so požrli sve- i J to dano besedo, da s^e bodo i ravnali po odločitvi preiskovalnega odbora. Premogarji • so potem, ko je bila odločitev preiskovalnega odbora naz- t nan jena, ponovno prosili Wil i sona, naj imenuje nov odbor, \ ■ ki bo začel še enkrat pre is k o • jal: Večina premogarjev je * ' ustavila delo pod pretvezo J "počitnic'^ Toda s tem niso osleparili nikogar razven same sebe. Ameriško ljudstvo ] je bojevalo silno vojno ter 1 naredilo neštete žrtve z glav- 1 nim namenom, da pogodbe ' med možmi ne bodo navadne I cunje papirja, ampak pogod- 1 be, katere se upošteva. Ame- I riška vlada je odklonila sto- t piti v zvezo z vladami, ki ne 1 drže pogodb, in v očigled te- 1 ga se ne moremo pogajati z 1 našimi ljudmi, ki ne držijo-1 pogodb, ker sicer bi lagali 5 samim sebi. Vlada v tem ne 1 bo odnehala niti za las, in ra- j ditega ne bom sklical nove konference, ker sem prepri- ( čan, da bi se določil te konfe- c renče ravno tako ne bi držali, c kot se niso določil prve kon- c ference. j Zatrjuje se, da bodejo šli fi vsi premogarji v okrajih tr- c dega premoga na štrajk, in da t bo td eden najhujših industrijskih bojev. --o-f- — Kakih 40 slovenskih deklet je zopet dospelo iz domovine. Seveda, naši fantje so precej veseli. Naša skrb je le, da sorodniki teh novih na-seljenk slednjim svetujejo, da nemudoma poiščejo prve državljanske papirje. V tem J ožini jim bo uredništvo šlo drage volje na roko in jim { naredilo vse potrebno. Druga skrb pa je, da se te Sloven ' ke zapišejo v društvo. ČlanJ- 1 ce Slovenske Dobrodelne 1 Zveze, na nog*, agitirajte o- j koli svojih rojakinj, da jih pridobite za najboljšo sloven 1 sko podporno organizacijo, ^ kar jih imamo v Ameriki. \ • — Iz obiska v sfari domovi- j ni se je povrnil Mr, A. Grdi- s na. Dospel je viN. Y. pretekli 1 torek, kjer se je zadržal do 1 Cleveland, kjefnas je p*rišel C takoj pozdraviti s svojimi po- t zdravi in pozdravi mnogih i znancev iz domovine. Zgleda Milpi gotovine - v slovenski banki The North American Banking & Savings Co. prva in edina slovenska banka v Zjedinjenih državah je pretekli teden dosegla en milijon premoženja. Stanje bančnih vlog in premoženja je bilo pretekli teden $1.040.000.00. To se je zgodilo tekom pet mesecev, odkar je banka za-e čela poslovati. V zgodovini - Clevelanda je ni primefe, da - bi kaka banka v tako krat- - kem času tako mogočno na-1 predovala. Druge velike ban-) ke so častitale našemu slo-i Venskemu podjetju na nena- - vadni moči in rasti. In če po- - mislimo, da je ves ta denar i do malega slovenski denar, , denar naših trgovcev, delav-i rev in društev, tedaj mora-i mo priznati, da je to v resnici > velik napredek, ki pomeni j jako mnogo za vso naselbino, r pa tudi za ves slovenski ži-i velj po Ameriki. Mi Slovenci ■ samim sebi nikdar pripiso-) vali veliko moči, nismo zau- - pali veliko naši podjetnosti, i našim silam. Zanašali smo se r tozadevno na druge, o kate- ■ rih smo bili mnenja, da so 1 I jim take stvari znape. Zato , se je pa treba stvari lotiti in i - vztrajno delovati. Kdor si pri- ■ zadeva ima uspeh. Kdor vz- - J#a(fa srprizadevanjem ta pri-; de do cilja. To se je pokazalo > pri slovenskem bančnem pod 1 ) jetju. Kaj pomeni napredek tega i ) podjetja za naselbino In za . • ostali slovenski živelj po A- 1 ■ meriki, si lahko izračunate. I ; Gospodai"ko bodemo vedno 1 s bolj neodvisni in močni, in J napredek naroda je le tam, kjer je močna gospodarska ; sila. Marsikdo tega ne razu- J me takoj, toda vsa zgodovina 1 narodov kaže, da je tako. 1 Kadar se narod zjedini na 1 - «no stvar in zastavi svoje J skupne sile, tedaj se f>okaže 1 napredek, pokaže se sila, ki I jo ima narod v sebi.7 1 .Mnogo stotin je še Sloven- i cev, ki ne hranijo, ki drže 2 doma denar, ali ki drže denar c drugod. Mnogo naših trgov- t cev je še, ki posljujejo z dru- 1 gimi bankami. Eni kot drugi r so prijazno vabljeni, da so- 4 delujejo pri domačem podje- c tju. Vsili vas pozna doma- t čin, to si zapomnite. In več jih bo sodelovalo pri tem I podjetju, močnejši bodemo d vsi skupaj, večji napredek r naselbine. Prvi milijon je dosežen, začnimo z drugim. 1 1 » — V četrtek pozno zvečer je umrla ena najbolj poznanih rojakinj v Clevelandu, Mrs. Ivana Novak ki je dolgo vrsto let vodila gostilno na 61. cesti. Stara je bila 40 let. Doma je iz Velikih Lašč, v Ameriki je bivala 22 let. Doma ima dve sestri, ena pa je 1 11a potu v Ameriko. Tukaj zapušča brafa in dve sestri, i Bila je članica dr. Srca Mari- i jcx(staro) in članica dr. Lun-ior-Adamič. Zapu§ča tukaj 1 dva sina in -dve hčerki. 21. ] junija je minulo 7 let, odk/r ; je umrl soprog. Imeli so go- 1 stilno 16 let, toda je bila 1 prodana, in so se preselili na ! 1191 Addison Rd. zadnjo so- i boto. Pogreb se je vršil v pon \ deljek dopoldne. Naše iskre- f no sožalje vsej preostali dru- 1 šinil — Umrl je v Ljubljani Ivan Cerne, železniški odpravnik, < star 42 let. Pokojni je brat 1 Mr. Jos. Černeta v Clevelandu. Naše sožalje. 21 Ali bo premoga do-j volj za vso zimo? j Danes zvečer se vrši zborovanje med trgovsko zbornico in prodajalci premoga, da se posvetujejo o razdelitvi premoga po določbah, skle njenih zadnji teden rtied last-ki premogovnikov, železnico in zastopniki iz Clevelanda in severne Ohie. Po teh določbah dobi Cleveland vsak dan 115 železniških voz premoga, začenši s 1. sept., kar bo dalo zadostno množino . premoga za hišno kurjavo - mestnega prebivalstva pred - zimo in pa zmanjšanje cen ■ istega. Premog se bo dovažal ■ po železnici in po jezeru. A- ■ ko se ga bo dovažalo dnevno ■ v mesto 115 železniških voz, • se bo dosegla s tem tplika , količina premoga, da se mora • znižati cena istega. Trgovci s premogom bodo naročali iz istih vii;ov premog kot dosedaj in ako ga ne dobe dnevno 115 kar, kakor je sklenjeno, morajo to poročati na premogovni odsek trgovske zbornice, ki bo storil potrebne korake, da se premog dobi. Trgovci s premogom pravijo, da se je situacija izdatno z boljšala od zadnjega meseca in da bo mestno prebivalstvo na vsak način zadost no preskrbljeno s premogom predno nastopi zima. *-o-- — K Jugoslovanski Matici v Ljubljani so pristopili sledeči rpjaki /y Clevelandu: Jos. Štampfel, Math F. Inti-har, Mike Lah, John Rožanc, Jos. Boldin, Fr. Grubar, Antonija Fidel, Josipina Jevni-kar, John J. Intihar, Gašper 0 Korče, Fanny Mervar, John n Mesec, Valentin Mavko, Fr. i, Tomažič. Vsak je plačal $1.00 a za članarino. Jugoslovanska 1- Matica je danes edirja orga-a nizacija Jugoslovanov, kate-). re namen je potisniti Italija- a na iz naših pokrajin. Pri tem i e sodelujejo vse stranke v do-e movini. Dolžnost ameriških ; 1 Slovencev je obilno podpirati to organizacijo. Na jeziku j - ima vsakdo dovolj grenkih e zoper Italijane, pokadite tu- | r di v dejanju, da je vam kij do 1 - tega, da bacnemo barbara iz - naših dežel. Nadaljne Afor- j i macije se dobe v uradu S. N. - Z. na 1064 E. 62n čas, po kosilu, popoldne ali j t zvečer. Zglasite se v uredni- i štvu in povejte svoje mnenje, 1 r nakar določimo dan in čas. Upamo, da bodete pokazale ! svojo zavednost ter patrijo-tizem ter kot ameriške držav ljanske sodelovale pri napred ku naroda in države. • * 1 — V pondeljek zvečer, t. j. nocoj se bo mestna zbornica posvetovala glede predloga za šest centno vožnjo na cest-ni železnici. Objednem bo vložen predlog, ki bo najbrž sprejet, da kompanija cestne železnice nemudoma vrne $72.000 v kompanijsko blagajno, kar je neopravičeno plačala kot previsoke obresti 1 delničarjem. - * — V torek, 14. sept. je seja j dr. Danica, št. 11. SDZ. Cla- i nice, plačajte svoj asesment. — Lovci priredijo trgatev arozdia dne 3. okt. C jSocijalisti v boju s fanatiki v Trsta 1 Trst, 11. sept. - V mestu je divjal včeraj hud poulični boj med soci jal isti in vladnimi četami. Pri tem so bili trije ubiti, petnajst pa jih je bilo ranjenih. Socijalisti so biji dobro oboroženi, ter so napravili močne barikade pri sv. Jakobu. Vojaštvo je pripeljalo na pozorišče topove, strojne puške in ročne granate. Do spopada med vojaštvom in socijalisti je prišlo po vsem mestu in delavci so kopali jarke po cestah in napravili močne barikade po ulicah, da bi tako zabranili voiaštvu prehod. Mnogo vo-. jakov je bilo ranjenih vsled i strelov od strani socijalistov. 1 Vmes je posegla mornarica i in velik rušilec je obrnil to-: pove proti mestu. Proti ve- - čeru je vojaštvo dobilo pre- - moč in pregnalo socijaliste - iz utrdb. Socijalisti so se po-1 dali, ko je postavilo vojaštvo s topove v pozicije in je gov. ■ Mosconi poslal socijalistom - ultimatum, da začne streljati - na njih utrdbe s topovi, na- - kar so se podali. Ranjenci »o - bili prenešeni v cerkev sv. - Jakoba, kjer so čakali na : zdravniško pomoč. t Rini, 11, sept. - Poročila so došla, da so laski delavci zavzeli vse tekstilne tovarne ka-1 kor tudi tovarne za izdelova- - nje čevljev v Turinu in Mila-: nu. Iz Bologne je došlo poročilo, da so delavci izdali oklic , da želežničarji ne bodo pre- ■ važali vojških trup in muni-cije v severni Italiji. Vrše se • pogajanja med delavci in de-1 lodajajci, v katerih ponujajo delavcem zvišanje* njihovih > plač pa 60 do 90 c. na / dan, i nočejo na jim plačati časa, ko so bili delavci na štrftjku. Temelj laškega kraljestva se močno maje in bo v najkraj-i šem času strmoglavi ieno. Milan, 13. sept. S 600.000 glasovi proti 400.000 glasovom so italijanski delavci fi lasovali proti revoluciji V tailiji. Glasom ' najnovejših poročil ne bodo več zaplenili tovaren, a za iste, ki jih imajo v rokah, se bodo z lastniki pogajali. KONVENCIJA^ J. S. K. JEDNOTE. V pondeljek, 13. sept se o tvori konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v Chicagi. Iz Clevelanda sta odpotovala na konvendfo Mr. Rud. Perdan in Mr. Fr. Zorich kot delegata. Konven cijajma ukreniti mnogo važnih stvari, kot ukreniti nekaj glede združitve. Uredništvo želi delegatom najboljega u«-peha pri delu. AMERIŠKA 1 TAJNA POLICIJA. Washington, 11. sept. Te- I kom vojne in do danes se je ameriška vladna tajna policija tako razširila in zboljšala, | «»irU«" ««§ * Ctalr Ave. N. ft. Cltvelaa*. OWe TeL Cay. Mn-ton 1» ■ (AMBS DKBEVEC. Publisher_LOfl/S /. P/*C I88UID MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY _faii|j2Š.089 Slovenians in theCity of Oefdud and elsewhere. Mrertismg rales oa request. American in spirit joreifn in liafnafe^dy ~ Battled m milil <1— aatter January 5th 1909, at tka peet afflca at Uevsland, Okis uadsr the Aot af Match 3rd, Ii7l.__ " No. 106. Mon. Sept. 13. 1920 i ' 1 | Sužnjost. % Ljudje v Rusiji in drugod, tudi pri nas v Ameriki, ki ne mislijo s svojimi možgani, pač pa vzamejo 'za sveto pismo vsako besedo, ki pride iz čifutskih ust Trotzkya, imajo navado, da imenujejo ameriške delavce "sužnje kapitalizma". To posebno radi ponavljajo tudi opice v Chicagi okoli "Prosvete", kjer trdijo, da je "ameriški delavec največji suženj na svetu". Lenine, ruski trinog, uporabi vsako priliko, da daje nasvete delavcem drugih dežel. Vsak svoj govor začenja in konča nekako tako-le: "Vstanite, vi sužnji! Otresite se verig kapitalizma! Bodite svobodni!" Yes, Lenine in Trotzky, oba imata polna usta o su-^ tenjstvu" Amerike. Vse take besede morajo imeti svoj namen. Trotzky in Lenine sta dva lisjaka, ki vesta, da morata položaj v drugih deželah prav črpo narisati, da bodejo ruski proletarci prepričani, da se njim kljub nagoti in lakoti primeroma se najbolj godi pod boljševizmom. Kadar argument pride do laži, tedaj ni več argument, ampak sredstvo tiranov, da obdrsfc v sužnjosti množico, kateri bi se sicer oči odprle. Zato je treba lagati. * Koliko je resnica v argumentu Lenina in Trotzkya, to bodejo ameriški delavci sami najbolje vedeli. Od pamtive-ka so delavci vseh dežel hiteli v Ameriko, kjer so dobili vselej dober zaslužek, politično svobodo, polne lonce mesa in razmere, kakor jih nimajo nikjer drflgje na svetu. Res pa je kar govori Lenine o sužnjosti. Toda ta "sužnjost" je vtak-rijena v drug škorenj, ne v ameriški. Mrs. Phillip Snowden, znana angleška delavska zagovornica, ki )e posvetila vse svoje življenje napredku in blagostanju delavstva, se je pred kratkim vrnila iz Rusije, i kamor je šla "oči odpirat sebi". Videla je Lenina, govorila l njim, videla je ljudi, nad katerimi Lenine pasuje. Ko ga je dobro proučila, tega botySeviSkega carja, se je izjavila: "On ie princ sužnjev in suženj nemškega socijali- I, - :V: : 9 " • ------ «;■'-w—---......... zma. r " Lenine je upeljal prisilno vojaško službo v Rusiji, u-peljal je prisiljeno delo za moškfe, ženske ip otroke. V Ameriki smo odpravili otročje delo, v proletarski Rusiji so ga upeljali. Lenine diktira delavcem jeako dolgo morajo delati, koliko dobijo za svpje delo, On jim diktira kje in kaj marajo delati. Kdor ne vrjame in ne uboga, hajd v ječo, ali pa zgubiš glavo. Lenine pripoveduje ^usom, da ni Boga, (ker so ga židje križali), in da je beseda Nemca Marksa sveto pismo. Lenine diktira ruskim delavcem koliko in kaj Mnejo iesti. Kje in kako smejo živeti. Ali pomnite, da je bil kdaj v zgodovini sploh kakega naroda na svetu kak suženjski' mojster, ki je znal na bolj rafiniran način priganjati ubogo paro v sužnjost ¥ Ha, Lenine celo diktira svojim sužnjem kdaj se smeio smejati. Jokajo pa vsak dan, od lakote in gladu, brez dik-tiranja. PESIMIST. Kdo je pesimist. Pravimo, da oni, ki vse črpo vidi, pesimist je človek, ki trdi, da pada tt)ča, kadar solnce sije, ki trdi, da je vroče,-ko zunaj sneži. Prav dobro je pogodil pesimista neki Jameš Mittah, ki piš^o pesmistu sledeče: Pesimist pravi, da je uživanje hrane potrata živeža, spanje je potrata časa, kopanje je potrata vode, korakanje je potrata čevljev, govorenje je potrata jezika, . delo je potrata znoja, bojevanje je potrata smodnika, x ^ kmetovanje je potrata semena, : —- ■ r ■ pranje je potrata mila, kuhanje je potrata plina, molitev je potrata želj, * plesanje je potrata nog, vožnja z avtomobilom je potrata koles, Icadenje je potrata tobaka, pijača je potrata žganja, poroka je potrata svobode, smeh je potrata veselja, 'jok je potrata vode,, pisanje je potrata papirja, branje je potrata oči, i kupovanje je potrata denarja, prodajanje je potrata vzorcev, toda, pravimo mi, plačati $4.00 *na leto za "Ameriško Domovino" je najbolje vložen denar, ki ne pozna besede potrata, iffi* # • O O P I S I. New York, N. Y. Cenjeno uredništvo. Pred odhodom v siaro domovino se vam obljubil, da vam pošljem več novic iz potovanja, kar pa radi pre-zaposljenega časa skoro nisem mogel spolniti. Imel sem ves čas tako odmerjen, da mi ni ostalo druzega kot par mi-nut za nekaj dopisnic. Sedaj pa ko sem zopet na mirni In- diji na potu nazaj v Ameriko, t kjer me ne žene nobena radovednost, noben šum ali hrup razven pesmic morskih valov sedaj vam hočem nekoliko opisati "novic. Daslravno bom pismo oddal v New Yorku, morate vendar upoštevati, da >e iz potovanja. Niso bog- j zna kako prijetna potovanja, čas je drag, veliko se potroši, pa vse to se ne da meriti z onim bogastvom duševnega razvedrila in uživanja, ki ga človek dobi na potovanju. Šel sem tin pot zato, da bi kaj vitjel, se nekaj naučil in se prepričal o marsičem, o čemur sem prej samo sanjal. Vse to sem dosegel in nabral si veliko novih idej. Orlovska ideja, mi gotovo ostane vedno v spominu, ker v nji sem bral prihodnjost no ve jugoslovanske države. A-ko bi človeka ne vlekla k sebi že sama domovinska narava, kjer je tekla njegova zibelka, in ga ne zvale v svoje okrilje lepe livade in gorske višine, ki mu dajejo krasne razglede po širnih poljanah, bi pa človeka vseeno dvignilo — sedaj po dolgi vojni preurejeno stanje našega tro imenega naroda, ki je prenesel vse gorje, kar ga je mogla zliti na njega najbolj zagrizena sovražna roka. In ko človek sliši, da narod vstaja in se neustrašeno pripravlja na lepšo bodočnost, tedaj Čuti z narodom in mu želi vse najboljše. Kakšno zadovolj-nost sem užival po deželi in gostoljubnost pri domačih družinah, o tem sporočam pozneje. Danes bi napisal nekaj o Jugoslovanskem Orlu. Tega mi starejši naseljenci nismo še prej poznali. Da je Drel priljubljen in močno razširjen se je imel vsakdo priliko prepričati na zadnji manifestaciji v Mariboru, kjer se je zbralo nad 40.000 aseb, in tudi nas sedem iz Clevelanda in še več drugih rojakov iz Amerike. Visoki dostojanstveniki skoro vseh kulturnih narodov sveta so ie udeležili te manifestacije, in ako bi bili Orli oni ničevi |euki'\ katere nazivajo od /ere odpadle sirote ali divjaki, potem bi se za nje pač nih te ne zmenil. Jugoslovanski Orel* ima Hvoje sobrate tudi zunaj drča ve. Iz Češke se je pripekalo, nad 400 Orlov in orlic, iz- francoske dežele nad 300 relovadtfev in rudi Belgijci so poslali svoje zastopnike^ Mesto Maribor, ki je bilo malo prej še nemškutarsko gnezdo je postalo jugoslovansko mesto. O slavnostih bddem poročal, ko se v kratkem vidimo in osebno la^co pogovo rimo. Tisoče jugoslovanskih pozdravov iz domovine. > A. Grdina. s Richmondville, N. Y. Cenjeno uredništvo. Ravno ob obletnici mojega odhoda iz elevelandske naselbine na newyorske farme si štejem v dolžnost, da se zglasim in popišem moje življenje na kmetiji. Nisem pričakoval življenja kakoršnjega V resnici imarti. Teško sem se podal na kmetijo, toda danes nimam več veselja do mestnega življenja. Ko sem začel kmeto-vati sem imel le nekoliko živine, danes pa grem vesel v hlev, kjer imam 18 glav živine. Spravil sem čez 50 ron mrve, in drugih pridelkov imam vseh več kot sem pa pri r-akoval. Imam čez 300 kokoši, k? so jako dobičkanosne na >metijah. Prvo leto sem ooslal 12 telet direktno v New York, kjer je najboljši trg za meso, kar se jih more v Ameriki dobiti. Svetujem rojakom, ki se mislijo na kmetije seliti, da pazijo, s kakšnim trgom imajo zveze za oddaj6 kmetijskih produktov. Koliko je to vredno za farmarja ako ima dober trg. Mi Slovenci, katerim nam je Žulich prodal farme," lahko prodamo vse pri delke v New York. Le škoda, da nismo prej vedeli Slovenci za te farme. Pred par dnevi sem govoril z Zulichem in ie povedal, da so precej poskočili s ceno, 'in da mu bo kmalu farm zmanjkalo. Pa naj zadostuje za danes, kadar pa bom obhajal drugo obletnico obstoja na farmah, ie pa zopet oglasim. Pozdrav vsem Slovencem v Clevelan-iu. * Frank Podpadec. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Rad bi nekoliko ipregavoril o razgrajačih v sta na delo, otrok©' pa puste Brez nadzorstva celi dan, da /delajo nadlego mirnim ljudem. P« tudi druge družine so toliko brezbrižne*, da puste otroke na ulipi počenjati kar sejnin zljubi. Nfejcateri mislijo, da smejo delati na u-licah, knr se Jim zljubi, in se celo hudujejb, Če kdo otroke, ki škode delajo na posestvu, zapodi. Res pa je, da na illi-can ni prostor za jgrališče, za to so javni prostori, katere je mesto na mnogih Krajih postavilo in določilo za to. Poleg tega pa vsakdo ve, da je cesta najslabši kraj za igra nje otrok, ker jih Vsak dan več pobijejo avtomobili. Ko-lijco šip pobijejo otroci lastnikom hiš, koliko druge škode naredijo nasadom in pridelkom na vrtu. Ako se jih posvari, >e pa napadejo z ostudnimi besedami, in kaj more človek od njih pričakovati ko odrastejo. Vsako leto pošljejo šolske oblasti v šole posebne ljudi, ki strogo naročajo otrokom, da se ne smejo igrati po cestah, toda je vse" zaman. Stariši, ali se vam res ne smilijo otroci, ki postajajo divjaki na cestah. Ako ne bo-dete znali otroke sedaj krotiti in jity k lepemu napeljevati, vam bodejo otroci kmalu zrastli preko ramen, potpm pa vam bodejo na stara leta v sramoto in Šibo.' /Sramujejo se pobiči svojih starišev že danes. Kolikrat se vidi, da jrideta na ulično železnico lči in mati ali sii\ in v vozu hoče biti otrok dafeč proč od svoje matere,* da ja kdo ne bi vedel, da je ta žena njegova mati. Kdor se svojih starišev sramuje, najbolj sam sebe za- I ničuje. Mladina v svoji prevzetnosti, ko ima vsega dovolj, ne ve lea] dela, žito pa bimorali šftmSi vedeti Sn jih vzrejati kot je prav, v hvaležnosti in dostojnosti do svojih roditeljev. Na (ulicah se pa divjaki izrejajo nespa pbšteni ljudje. Razposajene, nadte-žne otroke lahko vsako spodi, kamor spadajo, in pri tem vam bo tudi policija rada pomagala: Za zabavo je prilike tuintam dovolj, in poštena zabava nikdar ne povzroča divjega kričanja in poškodovanja tuje lattnine. Torej o-pustite hudobne razvade sebi in/drugim v pridi Tojseli vsak prijatelj mladine. Naročnik. - Lorain, O. Zopet sem se namenil napisati par vrstic v Ameriško Domovino. To pa raditega, da izvršujem dano mi nalogo, jn v^m da bo-dete priobčili. Poročano je bilo, da se bo, oziroma bi se imela vršiti seja S. D. T*. Klu- , ba dne 29. avg. in potem radi gotovega vzroka preložena na 28. avg. Tozadevna'poročila so prišla prepozno v javnost, seja kluba se ni mogla vršiti ^adi premalo navzočih članov. Vsi <%ni/so prošeni, da naj ne štejejo tega v- zlo, dasi je krivda popolnoma na-t ša, ker nismo pravočasno naznanili v javnost, prosim pa Slovence in Slovenke v La-rainu, da dobiiopazijona dan prihodnje sejeTVžavUans^e-ga Kluba, ki se bo vršil v obli ki shoda. Dan še ni popplno-.. ma določen, poročano ^pa bo pravočasno v listih, (Op. ured. Pri dinašnji neredni pošti je potrebno, da najmanj 12 dni pred sejo pošljete tozadevni dopist kersicer uredništvo ne more garantirati, da .pride xlopls pravočasno v naselbino.) Pričakujemo' velike udč-lerte na tem shodu vseh moških kakor tudi žensk, slednje še posebno, ker je čas, da se ženske organizirajo politično, kajti d^ies imajo iste pravice z moškimi. Torej, i ženske, uvažujte dano vam nalogo in obenem tudi dolžnost. Toliko časa se je vršil BOLNI LJUDJE pridite h meni Ljudje s kroničnimi, nervoznimi ali drugimi boleznimi, ki potrebujete postrežbe dobrega zdravnika. Glejte z* zdravje, kje* ne v rennici dobi. Glejte za pomoč, ki vas pripelje na pravo pot zdravja. Natančna in pozitivna preiskava bo vam pokazala vaše pravo fizično stanje in vam bo pomagrflo, da pridete zopet na pravo pot, ki vodi k zdravju, in vam tako prihrani muke, trpienje ter negotovost zdravljenja. Leta in leta skušnje, najnovejša zdravljenja, medikalna in električna. Moderno orodje. Najboljši za bolne ljudi. \ ' Mnogo skrivnih t kroničnih bolezni ki ao se zanemarjale ali nepravilno idravtye, ali ki se niso udale zdravljenju manj spretnih rok, mnogokrat o-zdravijo po mojem zdravljenju. Pridite k nam in pokllči|| me. Dal vam bodeno)|>ošteno mnenje v "kakšnem položaju ate in povedal kaj moreih narediti za vas. Potem pa je od vaa odvisno, da začnete s pravdnim zdravljenjem. ^ Jaz sem z uspehom zdravIT zadnje in kronične bolesti, ka- • * . ■ writ Aferi - BI > kor so l * " Krvni neredi, kožne bolezni, jetrne neprilike, • 1 želodčne bolesti, i revmatizem, srčne neprilike, I nervozno slabost, nervozno neprebavnost, razne spolne bolezni, nervozno opešan je. »k; bolečine v hrbtu, izpahke na obratu. * MOJ USPEH ' Pri zdravljenju, bolezni, kroničnih in akutnih, vselej skrbno preiščem vzroke take bolezni Poleg tega sO moji uradi opremljeni z modernimi inštrumenti in naprltami, električnimi in mehaničnimi^ in ne atralimo se nobenih stroškov, da. koristimo našim bolnikom: če vprašate nas takoj, bodete takoj gotovi, če se da vata bolezen o-zdraviti šli ne. če se vas more ozdraviti, vas bo znaaost in spretnost zopet naredila močnega, zdravega in srečne- DR. KENEALY, 647 EadU An., OweUid, Ohw Drugo nadst Republican Bld^. I m o udariti ie trehs in namla- I otrokom vs^ga delavstva Saj doliin dober mož damo enega. Toda lie da bi mislili, da se klanjam ženskam, zato ker jih Imam rad, ampak ker^je res tako. Pa tudi moškim moram priporočati malo več aktivnosti' in zanimanja za svoj obstoj. Ni potrebno po privatnih hišah Voditi velike debate glede volitev, delati ukrepe in sklfepe, ker vse to ni vredno počenega grosa, a-ko ne greste vi na shod, kjer se pošteno pomenite, za kaj je volitev, in potema volivno kočo, kjer trezno in dtfbro premišljeno oddaste svoj glas kjer bo zalegel. Smelo trdim, da se dobijo državljani, če bi dobili voliVni listek V roke/ da bi se prav m4lo ali nič ne spoznali, koga in kaj naj volijo, kateri kandidatje so bolj ši za delavce. Torej uvažujte vam dano priliko, dokler je čas za to, udeležujte se sej Državljanskega Kluba, ker tam dobi sleherni tozadevno1, ppjasiulo. Klub je sklenil, da1 se edino na s^jah dajejo to-1 zadevna navodila. 'Omenim naj se, da je rojaku Jnha preminul tedini sin Franky, še ne 5 let star. Umrl. je 30. avgusta in nas tajro zapustil pi;av v trenutku, ko se je začel zavedati dobro svoje ga življenja. Pogreb se je vršil 1. sept. iz hiše žalosti v cerkev^sv. Cirila in Metoda in pozneje na pokopališče. Naj počiva v miru in lučka mila j naj mu sveti, ostal nam bo v spominu. Družini Juha pa naše iskreno sožalje. Poročevalec. F KJE JE VZROK? I J^N^nM^kl Je Mlui&oijen. sto oseb je utonilo. Oblasti so prifeele pozvedov^ti za krivcem, toda nikdar se^ii prišlo do zaključka, kdo je pravzaprav zakrivil nesrpčo. Ladja je odšla iz pristanišča brez zadostnih rešilnih pasov lil rešilnih čolnov. Ladja se je potopila in tisoč o-seb je zgubilo življenje. Preiskava ni moglav dognati kdo je bil kriv. .v , V neki tovafni za municijo je nastala eksplozija, pri ka-teH je zgubilo življenje pet tisoč oseb. Vodila se je obširna preiskava, ki ni dognala ničesar. V svetovni vojni je zgubilo življenje na miljorie ljijdi. Vele sile so se nekaj časa pre-, pirale, kdo je zakrivil vojno. Sedaj je zopet vse tiho, "Sedaj pride na vrsto pre-^ iskava o visoki draginji," je dejal verižnik, ko si j$, prižigal cigaro. « I "Is that so!? je fekel drogi, ko se je udobno naslonil v naslonjaču. ~ ■ i Proda se hiša 11 nob, pekarna in prodajalna, garala. Cena samo SlOXXP. Mora biti hitro prodana zaradi odhoda v staro domovino. S506 St. Clair Ave? (108) ■ QI jk X/^XlWfW^™*8 I OLAVUnlv i I IMMIfRANT -1 I swffiHllflfi®^* je prodajala in poslala v staro I domovino jugoslovanske krene ■ in dinarje po aledefti ceni: ■ iooo kron m..; .$ 10.40 I 5000 kron zk____$ 51.50 I 10000 kron za____Sipa.oo I 50000 k^on za.. . $505.00 I 100000 kroh za----$990.00 I zooo iDinarjev za $ 4>a*> I na večje avote dinarjev je cena m Še manja. V teh cenah So vračunani vsi ■ stroški. Nikakih drugih strdkov M ne plača ne polUj'telj niti pre- ■ jemnik. 4 Cene kronam in dinarjem se I vsaki dan menjajo, se dvigalo In ■ padajo.Slavonic Immigrant Bank ■ vam hoče ž^ačugatT ceno po I onem dneyu, ko prejme od vas I denar. „ i Slavonic Immigrant Buk I 436 WEST 93rd STREET I NEW YORK, N. Y. M 'mm+mmmimmmmmkM' V zdravniški In zobozdravniki urad so Ssprejme Inteligentna slovenska dekle. Vprašajte pri Dr. M. Garber, 6204 St. Clair Ave. , _(107) NAPRODAJ je zelo dobra idoča mesnica in groce. rija na jako lepem in dobrem proatoru. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. jOpravs je še čisto nova in v najboljšem stanju. Prodaja se valed. bolezni v družini. Tukaj je zelo lepa prilika. Več se poizve v uredništvu tega Usta. ('107 Iščem delo v grocerijl kot pomočnik. Ponudbe poSljite na uredništvo tega lista; (10«) ——^»MM—. Najboljše! Najbolj sigurno! , A Najbolj praktično! T Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare Lake Shore Banking & Trust & Vogal 5$* ceste in St. Clair Ave. peyeland, O. Stara Lake Shore banka izdaje bančne menjice, (for. draft) katere ae izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zavodih, kakor hitro se predloiijo v izplačilo. Vložite svoje prihranke in imejte svo|e bafične posle zNbanko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znaša svoto preko $20.000.000. Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vse nafle podružnice imajo tyjezemskl oddelek, preko katerega morete poslati denar v staro domovino. Poaebno pozornost posvečktno Jugoslovanom % Coilinwoodu v naši na novo otvorjeni podružnici na EUCLID AV&. IN IVANIIOE ROAD. ■ v > n NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: E. 55th .St. & St. Clair Ave. . 8L Clair Ave. A E. 125th St Prospekt Ave. A Huron Koud. Superior Ave. A E. 120th St Superior & Addition Road. Euelld Ave. * Ivfnhoo Rood. Točnost in sigurnost je naše geslo. Za vso informacije, pošiljanje denarja, kako moreta dobiti vaša rojake in pVijatelie k sebi. se vselej obrnite na upravitelja našega .tiijezemskeg* oddelka g. J. B. MihalieviČ, ki vam hoče vaelej pri* lažno posti«Či in dati vse potrebne lnrormaci|e. Pridite osebno aH pa* pilite na ' .. . _ ' ' v': The Uke Shore Banking & Trust Company < • * ... t ' E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland. O. NaznaniloJPreselitve. Dr. Župnij se je preselil z zobozdravniškim uradom d 6127 St. iCiair Ave. na 613i St. Clair Ave. na vogal i. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhex} na 62. sftti. Glejt^ na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite r. Župnika, ki se osebno zanifha za vsakega bolnika, ki Dr. Župnik prakticira že sedem* let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:3d do ia^ ' Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Crest 709 L. "j> i Ali ste že čitali izjave in zahvale onih, ki so ozdravili pri meni? Pomisli, te, da fb so bili oni ljudje, ki so iskali pomoči leta in leta brez vspeha. Ako vam bolezen greni življenje, pridite k meni »prej ko bo prt pozno. * ■ \ 1 __, » Albert Ivnik, D, C. URADNE URE:. 6408 ST. CLAIR AVE. '^d jljSldin, SLOVENSKI DOKTOR KIROPRAKTIKE od 6— 8 zvečer. ' ButaloTo prodajalno. ■ " —* , -__ ___ staid za eksport najmanj 80. Jugoslavia ima radi svojega položaja in svoje gospodarske zgradbe vse predpogoje za razvoj obširne gospodarske industrije, ki ne bo samb pokrivaja domaČo po-x trebo, pač pa bo izvažala o-gromne izdelka v "dežele, 'kjer tla za na/odno industrijo ni-80 tako^odna. Med glavne v dele gospodarske industrije —^e računajo tovarne s kožami Žt prednp se ^'Jugoslavija ziedinila, je kožna indus-trijalepo cvetela v nekaterih delih Hrvatske in Srbije. Toda manjkalo je dvoje stvari, da $e industrija ni oživela In f da se je moralo uvažati finej-1 še Jcože. Pred vojno 90 roma-jkle neustrojene kože iz jugoslovanskih krajev v inozemstvo, odkoder so se vračale v podobi raznih izdelkov. Vse to je sedanja vladar vzehrv račun in podvzela gotove korake, da se industrija kož razvije na najbolj' obširni podlagi v Jugoslaviji, da se kože ne bodo samo strojile doma, pač pa da se izdelujejo vsakovrstni^ mogoči izdelki iz teh kož. To bo nov vi^la-gostanja za prebivalstvo. Mesta Osjek, Vinkovci in Djakovo na Hryatskem se pripravljajo, da ustanove novo elekfrično centralo v Os-jeku. industrija se je toliko razvila, da konjski tramvaj ne zadostuje veC. Ker pa je za zgradbo električne centrale potrebnih najmanj 80 milijonov kron kapitala, in se mesta ne morejo toliko zadolžiti, se je osnovalo privatno podjetje z ,100 milijoni kron, xi bo v kratkem tri mesta speljalo električno železnico inj-azsvetljavo. ■^oeifcrajska mestna občina je najela flosojilo 7 milijonov in pol dinarjev. S tem denar* > jem-namerava mesto: Popraviti ulice in trge, kar bo veljalo dva milijona. Postaviti N hiše za meatne delavce In . urad pike, za svoto dveh milijonov, en milijon za popravo mestnega vodovoda, en milijon za popravo etektri-. čne centrale,• 300.000 dinarjev za dovršenje kanalizacije, 2OO.O0O za popravek tram-yajev. ~ < • Država je izdala odredbo, ^da odslej naprej ne boHe več policija. izdajala dovoljenja za lov, amplk neposredno imnisterstvo za šume in rude. Lovska karta za eno leto velja celi Jugoslaviji 50 •dinarjev, za domačo deželo 30 dinarjev, in za domačo oblino 20 dinarjev. > Prav tedaj, ko so italijanske barabe napadle jugoslovanske trgovce, r6kodelce in lastnini v Trstu, je prišel v Trst vlak, ki je vozil novi jugoslovanski denar iz Pariza. PV vlaku ^e je nahajalp za ^860.000.000 dinarjev novega denarja. Italijanski' morilci I ^0 t^ili že pripravljeni za rop, in le energičnemu1 protestu francoskega konzula v Trstu se je posrečilo, da ni padel ta , denar v laške roke. Na zagrebški univerzi se otvori fakulteta za trgovino in obrt. Redoviti slušatelji te fakultete morejo biti lexmi, ki 90 dovršili vso ^gimnazijo ali trgovsko akademijo. Predavanje bo trajalo sest seme* strov. Južna železnica bi rada prodala del svoje proge, ki se 'nahaja , na Tirolskem, med f^ufsteinom in Alo. Vrfte se dogovon z nekim nemško-italijanskim sindikatom, ki bi rad to paogO prev2el. N Minlsterstvo prehrane je prepovedalo vsako prodajo žita, ki še ni požetorTo se je kjgodilo, da ne pride do špe^ Kulacije in iftfKjanja cen. K Ministerstvo šum in rudni-Tkov je izdalo generalno mapo r vseh gozdov po celi Jugosla- NEW YORSKI STRAJK aUJufri vršili glasova- * nje, če se povrne 10.00Q usluž bepcev brooklynskih uličnih naduličnih in poduličrrth že-! leznic na svoje delo. fU slu ž- j benci, ki so na stavki, so izrazili, da so/pri volji obrav-i navati s posebnim odborom! glede poravnave štrajka. ZDRAVILO PROTI RAKU. | . Pariz, 7. sept. Pasteurjev j zavod, Iti je znašel uspešna zdravila proti difteriji, jSasji steklini in tjfusu, je pravkar skončal s preiskavo in diagnozo novega zdravila, o ka- 1 tereni se trdi, da uspešno zdravi bolezen rak. Zdravila j sta znašla dva ruska zdravni ka, ki sta pobegnila pred bolj šeViki, prpf. Korenčevsjci in 1 dr. Kepinov^ Objednem so iznašli virus, ki se vcepi v človeka, ici postane potem nepri-stopeikza bolezen tak. ODQCEANA DO OCEANA. Washington, 7. sept. V sredo,^. sept. se začne" redni poštni promet med New Torkom in San Francisco potom zrakoplovov. Vsako jutro od-plove iz New York« ob 53Q zjutraj en zrakoplov s pošto za San Francisco, iiwavno fako obratno, iz San Franci-sca v New York. Vožnja bo trajala* 56 ur, za razdaljo 3200 milj. Najhitrejša pošta, ki je dosedaj dospela iz San Fraheisca v , New ^ork, je potrebovala za pot 100 ur. sem se odločil odpotovati v staro domovino, želim, preden sc podam na parnik Argentina, pozdraviti vse rojake, Sirom Amerike, posebno pa pozdravljam'in se zahvaljujem, rojakom, kateri so me spremili na postajo v La Salle, III. in sicer se zahvaljujem družinam Dular, Joe Meglič, Čenkap in Krulc. Vse te družine se nahajajo v Oglesby, III. Nadalje pozdrav jan> bi'a-ta Mike Zorko, rojaka Pahan Petan in John Hotko. Zahvaliti se imam tudi Še sledečim prijateljem v La Salle, III., družinam Zupančič, Mežnarič, Sotoiek in Frank OčajSek. Tudi rdjak Jožef Dr-^iČ pozdravlja vse, iposetono pa družino Novak Iz De Pue, in. Opozarjam pa rojake Sirom Amerike, posebno one, ki nameravajo potovati v staro domovino, da se posluiite tvrdke Leo Zakrajšek , v New Yorku, kajti prdpri&an sem, da j, lepše in boljše postrežbe sploh ni mo- i goče najti v nepoznanem mestu kakor, \ Je New York. Torej rojaki, posebno ka-' j teri imate družino v starem kraju, le j pogum, ne za vero in ceaarfa, pač pa ! za tertp in ke se podam vJjubo do- j movino. To geslo za katerega mora j iiti pogum. Torej na veselo svidenje i onstran Luže. Vaš rojak in prijatelj i Paul Zorko. . ' j DELO DOST slovenska gospodič-1 ( na, da stf nauči Real Estate podjetja, j Prilika, da se zasluži 'najmanj $1 0 j na teden. , « V 1 The 'Abbey Land Co. 1342 E. 55th St. vogal St. Clair ave. | V_(fOB) NAZNANILO. Tem potom yse vabL vse člane Slov. Lovskega Podp.% društva sv. Evstahi- ja, da se gotovo udeleže seje dne 19. j sept. v navadnih prostorih, ker «o va- < žne stvari ha programu. i Frank Kosten • (107) , SOBA SE ODDA v najem, gorkota j luč, kopališče. 14801 Darwin ave. , Colllnwood.v_. * (107) HIŠE NAPRODAJ ! Hiša kakor nova, ,6 sob, kopališče, < velika klet, elektrika, vse moderno, I cen« $4200. Gotovine $1500, ostalo i na lahka odplačila> Hiša v dobrem stanju, 0 sob, vse moderno, lof 40X ' 140, cena $«100, gotovine $1500. Hi- < •a. nova 6 sob, vse moderno, cena i $500 . Gotovine $1200. i Hiša 8 sob, za 2 druž. 2 leti stara, vse fiioderno, cena $6200, gotovine $1400. Enakih posestev imamo na iz bero, kakor tudi ^vsake velikosti far- ' me. Oglasite se Hitro aa 15813 Waterloo Rd. vogal 160. cesta, pri 1 K rail In Stakleh Co. I , 009) -h?- < ,; ,SOBA SB ODDA V najem za I ali ; 2 fanta, prostor za obleko zraven. 0309 Edna ave. (108) * _ — m i ^ ! ODDA SE LEPA SOBA s poseb- - -xiom z« enega aH dva poštena fanla, elektrika in kopališče. Vpra ša se. pri L. Judnich, 1014 E. 78th St. (108) j ODDASTI SE DVE LEPI SOBI za \ dva fanta brez hrane, elektrikit. Vpra šajte ur 1421 E. filst S;. (107) ; v HIŠE naprodaj! i Hiše na Ctrnelia Ave. 10 sob za 2 družini, 2 kopalni sobi, elektrika, ikr- ] Ijeva streha, cena $9500, hiša na E. 70 cesti, 2 družini, 10 sob, 5 spodaj, 5 zgo v raj, kopališča, škrljeva streha, elektrika, furnes, cena $9300, hiša na 66. Pl. 8 sob,. 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgo- s raj, cena $5500,/hiša na Thames Ave. { v Collinwoodu, 8 sob, 4 spodaj, 4 zgoraj, vaaka ima kopaliSČe, porč spodaj in zgoraj, cena $70 0, hiša na Borina Ave 1 4cuiina, 6 sob, kopališče, Jkrljeva streha, prostorna klet, elektrika, cena _ ¥6500; hiša v Nottinghamu 8 sob, 2 * družini, velik prostor, priprava z« ko- " koši rediti, prav na tlakani cesti, zemlja meri 87 čevljev front, lepa prilika sa Slovence ali Hrvate, cena $5800; hi-ša na Carry Avfe. 13 aob, 4 družine, vsaka ima svoje stranišče, lep lot, Jako * poceni, c4na je $6300, vprašajte pri , JOHN ZUUč, 1376 Marquette Rd. ' Telefon ,8—edale 3622^ ■ (106) j Proda m htfa (samo lea) mm «229 St ' Clair Ave. Hiša ima 9 aob. Zglaaite se l na HOT "Addison Rd. pri Tom Kriva- čiču. « (110) . Naprodaj Je Pari towing aato, 1118 \ model. V Jako d ob ram stanju, j t ko po- 1 ceni. I4€12 Weatropp Mrt. (100) ■ Ddo Um us p« bom. Dobite t» pri vmlem toksrju. Hodita preridbl, eta dobita gumo "flowjevega". Oni tlJft ta fiodkvlta. ' Premislite dobro, konm boste VrofiH denar x % za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke 1 •> < .V v Sedaj Urimo v «mq NK00T0V03TI in ZLORABE, vsak skute postati hitra bogat, na fiadt aa svojega bUinjsga Rasni sgentje in sakotni bankirji rastejo povee*, kakor gobe po deijtL , * V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim ickule-nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizjpiienim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji Čas primeroma sedanjim razmeram* v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. ^Označene cene so veljavne do dnfc, ko se nadomestijo z drugimi ' Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft 1____ '____' ■ i • ^ JK. ______■ ___________ Frank Sakset t ^ 82 Cortiandt St. / New York, N. Y.' Delo dobijo premogaiji! / m The United States Coal Company, Plum Run Mines. Bradley Mines, Jefferson County, Ohio. Kft-re vsak dan. Unijski premogovniki. Pet čevljev čistega premoga: Dobre ht^ % še, gledališča, cerkve* dobre šole, kluW>vi prostori za moške. Življenske okoliščine so najboljše. Da pridete do teh premogovnikov iz Pittsburga in okolice, vzemite Wabash železnico do Smithfield Station Ohio, ali pa ^Vheeling & Lake Erie ali L. E. A. & W. to DillonValle. v ——■ ■ ■-- Ne čakajte. Prostor aa vseh boljših par-nikih je vsi tednov naprej razprodan, sata aa čakajte do sad- potovati v stari lo n$ V Vašo korist je,d*M odločite za ta ali oni navedeni parnik In si pro-stdlsna njem za-arata. Mislite v naprej. NEW YORK- iDOBROVNIK TRST. 14. sept. • •. .President Wilson 18. sept .......... Belvedere at. sept.......... Belvedere 23. sept............... Italia 28, sept....... ....Columbia 7. okt............Argentina 3. okt .... President Wilson ' NEW YORK—GENOA 6. okt......Regina D'ltalia 30. okt. . I .y Regtha D'ltalia 6. nov.............. Pesaro NEW YORK—HAVRE -CHERBOURG. 14. sept......... La Touraine 17. sept. La Lorraine 18! sept. ......____Caronia 21. sept...........Aquitania 23- ---- • Rochambeau 24, sept........ La Fayette 30. sept.........■. Mauretania 1. okt. ...........La Savoie 7. okt.............Imperator 6. okt. -...........La France 12. okt. ...... La Touraine 12. okt............Aquitania1 ^ Navedeni, vozni red je podvržen slučajnim spremembam« Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: —Pomikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako* želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJŠEK, 70.9th Ave( NEW YORY,N.Y. Požar, Plumbing! iimmmmiimimmmiMiiHiimiiiii^ Najmodernejši pogrebni x zavod « f Cleveland« ' £ Frank ZAKRAJŠEK, I i ' i pogrebnik in enb*lmer z nos NORWObD RD. j N i Princeton 1735 W t( 1# Rosed a le 4803 Avtomobili z* krste, poroke, | pogrebi in druge prilike. isd^JL^ X-žarki preiskava za $1.00 t* Ity bohd, bei eatm taj jevninlilMi^aM keMke 1» ie =^■111 W Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k neni Jaz zdravim wakovnitne ftpecialne bolezni moildh la i enak, zajeda* pa belaaat kvrL Ma ||MMk odi.hu, jeter, pljuč, miaic, area, noeu in grlu. S ponaCJa X larkov, elektrlcltate In mo|*g« najbelf mederatgi i.iravljeni«. h odete postali bollfti v nalkrafiem magačen ftaau. y Pri nas ni nobenega ugibanja. t Skrivnost moiega uspeha |a moja skrbna vatada preiskava, da doianem, ka| vu ball. Jax rabim X ».irke strai. mikroskop in kemično analiso ter ve* znanstvene metoda, da pronaldeai mrek vaiega trnbla. Ali ste slabič? Pridite k meni, ja z vam pomagam! v Moje posebno proučevanje metod, ki m rablja na evropa^ih klinikah y Berlinu, Londonu, Duna|a Parizu in Rimu in moja dvajsetletna akulnja v zdravljenja akatnlk In kraaftalk beleinib ■iUrlk (a teask asi d*ie prednost pri zdravljenju In moji uspehi aa bili Jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse larttvSjenie absolutno brez bolefiln. VI ee lahko zanesete na polteno mnenje, poitene postretbe la n.iihoi*e rdravlienie i« ceno, ki io morate plafiatl. Ce ie bole/en neozdravljiva, vam takoj povem. C« je oidravljiva, bodete ozdravili v najkrajftem ••-i-ii. «»«»• 'rimo slovensko. DOKTOR BAIJLEY "ŠPECIJALIST" 4*11 KuctHt Ave. blizu S5. eeete Koom 222. Drugo uadetrepfa. I (WW okW Uradne urr tf .<0 , ' 6220 St. Clair Ave. Princeton 1944 W. V (M-x» Naprodaj Je hiša 13 aob za tri druilne. Lahko se napravi za 4 druži nut Lot 43x 140, na Addison Road. Vprašajte na 6718 St. ClairvAve._ (107) V najem se odda urad za zdravnika, se lahko rabi tudi za drug urad ali pisarno. Df. I. S. Rubin. 6506 St. Clair Avenue. (106) HISA NAPRODAJ* Hiša za 4 družine, 18 sob na Wade Park Ave. elektrika, kopališče, rent $10 Cen* samo $10.500 ako se takoj proda. Vpraša}te>a 612) St. Clair ave. (107) #J>A^^UtOtL*JCf JL^t.*^.,*^«^^ I***1 W. K. DRUG COMPANY. EDINA S^OV. LEKARNA k < v Clevelapdu Najboljša zdravila, točna postrežba. > St. Clair Ave. & Addison Rd. JOHN KOMIN, lekarnar - (x) ».I^JtlMtJMOMUMuMt^e^ XUJOMeE POZOR. Ako ste namenjeni kupiti bilo, trgovino ali farmo, fmamo več raznovrstnih farm, katere se tudi zamenja za hišo v mestu. Oglasite sf na 6120 StN Clair Ave._(110) Nameravate predati vašo bile takoj ali v kratkem? V prid vaše koristi se posvetujte t Sebaek A Preveč, 1266 Eaat 71»t Street__(106) Odda ee front aoba sa 1 ali 2 fanta, Mfln^J*^: »Ml « 1» • i|p-0 * \ g i"*' I l Ov WWWWWV^VWW w w w w w w w » — Dr. H. 0. Stern, || Dr. S. Hollander I zobozdravnika i! 1355E.55diSt.vog.StOiir !| ]| Vstopia5!L cesti ud lekarno Ure od 9. ajutraj do S. »večer. Govori se slovensko. O. S. Bali Princeton 245 Rosedale 0353-W JOS. VOVK 1123 Addison R4. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČ6IE SE PRIPOROČAM. BODITE PAMETNI IN KUPITE AR-BU MAZILO sa rane, izpahke, lišaje, opekline -in koine bolezni. To dobite v lekarni, in denar naaa}, le niste zadovof)nl. The At-Bu Laboratories Co. 14tn DaHey Ave, Clereland,, Obla NAZNANILO. , Naznanjlm Slovencem, da sem kupil rest a vran t na 6022 St. ClaŠfAve. Se Eiporočam^za obilen obisk rofakom, st.n«ieJo? bliiini Potrebujem par Slovenk Id bi pomagale v rastavrantu. SOW n-fr Are. * /i|f\ Soba se odda v najem za 1 si12 Nnta. '238 E 61. St fl06> • J . Sr ' National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. i*'ot.\ces ta. S posebno skrbnostjo i/.delu jemo rdravntške predpis. A zalogi imamo vse, kar je trebi v- najboljši lekarni AU ČAKATE? , čakal bom, dokler me nc bo bolelo, m izrazi se dostikrat rabi, kar ^e tiče zob. Ali vi čakate^ dokler pogori vaSa hiša, predaj jo pustite zavarovati? Radar zboli vaš otrole,. ali čakate, da u-mrje, predno pokličete zdrav nika? AH čakate januarsko mrzlo vreme, predno kupite zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli. - Dr. F. L Kennedy, zobo^ zdravnik, 5402 Superior ave vogal 55. ceste * Uradne ure od 9-12, in od 1-5. Govorimo, slovensko. Prodam prijazno hi*o Min 74. ceate, z 8 sobami, za 2 družini, plin, kapa-liftče, pravkar pobarvana, novo pokrita lep. pTiia/en vrt. Cena S5500. Tako! S&00. Vprašajte aa 1286 East 71 st Sr'eet.^ jj) 110*1 OPHTH ALMOLOGIJ A je.znanost, ki zdravi oči, njih pogreike, ki povzrotidejo druge bolesti ljudem. Zdravljenje oči je nafta posebnost, smo zmoirf! dokazati akurat-nost naftega dela a tem, tla popravimo napake v pogledu, in to delame t rez zdravil. Ml uravnamo krlipogled brez operacije. L. A. STARCE, OPH. EU SLOVENSKI DOKTOR OPHTHALMOLOGUE 8127 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. /, Uradne ure: 10-12^2-4 pop. 6-8 zv. Ob nedeljah in sredah od 10-12 dop. I J. S. JaWonski SLOVENSKI FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Ixdelnje slike za ženit he in druSinske slike,otroftke slike, po naj ovejii modi in po nizkih cenah. Za vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko stiko r naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. ^^ 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 I Tb> Ce—e *^lEAWDBEg* — **C1TY OP Ptg" - -CITY OF ■UrFALQ- CLKVKLAND-D»Uy. Umi lit to Hov. 15th - BUFFALO I UMCuvtum . MSP.M.) lifTOK (UMkmu • M»Mt I am*« Svpvauo . TtSSa.M.1 Stamhard Xim (Atrtr.Cunun T.JO A. ML | xtr^r-—I m^m pp^Ts ana ap^i^^ _ _ ________h « a »^Tp^Sh » ^ ■ p p KRESALO DUHOV. Roman iz irskega uvljenja. —t- ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHEKHAN. PREVEL DAVORIN CIUHA. "Prokleti lopov! Ali je to zahvala, ker smo te sprejeli in te napravili za dostojnega človeka T Njegova stara žena pa ga je mirila: "Prepusti vse božji pravlč nosti. Samo da smo imeli mi dober namen, pa je vse dobro." Pierry je med policaji glasno zavpil: "Da, pustite lopova Bogu in vrvi, ki mu je že davno namenjena !'* Temna rdečica je oblila obraz gospoda Mexwella, ko je videl, da ie na tak način postal sreaišče splošne pozornosti. Rdečiča se je izpre-menila v bledo prepadenost, ko je zapazil, da ga gospod Hamberton in gospodična Moulton začudeno ouazujt-ta. Toda ni imel časa, da bi*ee mudil s čuvstvl. Stemnilo se je. Med golim tramovjem se je mudit ,še zad nji sijaj ponavljajočega se dnevi in So enkrat obsijaj ža-lostno razdejanje. Okno je bila tako iz začetka razbito. Vrata so razbita visela na polomljenih tečajih. Žalostno opravilo je bilo dokončano. Stražmojster je spet pogledal na uro, poslovil se od gospoda Hambertona, dvignil roko v pozdrav gospodični Moulton, potegnil sabljo in ukazal svojim ljudem nastopiti. Gospod Maxwell je zrl z žalostnim in resfnim pogledom brata in sestro; zdelo se je, da ne ve, kaj bi storil, Vsled nenadne misli je stopil, k Debbie, ki je sedela, obda* na od stražnikov,-na stari dvokolnici in ravno vstala, da nastopi svojo pot v ječo. Pogledala mu je brez strahu ostro v oči, da" je povesil o-braz. Vendar je" moral nekaj reči. 4,Ne obsojajte me pretrdo," je prosil. "Zdaj Vam ne morem razložiti. Enkrat boste razumeli in odpusrtH.'' Ob pogledu na bolestne in trudne poteze na njegovem Obrazu se je vzbudila v srcu deklice stara, pridušena ljubezen. Njegovo obličje ni kazalo drznosti in hesramnosti izdajalca, temuč samo prose-čo željo po sočutju. Toda prišel je spomin na preteklo noč in zadušil vsako toplo Čuv-stvo. — "Tam gori jo, ki Vas bo sodil. Vi veste, zakaj!'' "Jaz ne vem, kaj mislite. Bog mi je priča, da Vam in Vašim nisem storil najmanjše krivice. Kmalu boste razumeli in vse se bo razjasnilo/' "Svoje dni, ni dolgo od tega, sem Vas pridržala, ko ste hoteli v svet, Bog mi odpusti ! Pojdi svojo pot, vrag naj bo Tvoj spremljevalec!'' In sunkoma si ogrnivši šal čez glavo, pri čemer ji je pomagal stražnik, se je pridružila bratu. Za njima sta stopila oče in mati, da bi se poslovila. "Bog z Vama in naj Vaju čuva/'je dejala mati ihte. "Nikoli 5e ni imela mati boljšega sinu in boljše hčerke. Bog z Vama in naj Vaju čuva, vrnita se kmalu. Vsi smo v božjih rokah." j In poljubila je večkrat jo-kajočega sina in ihtečo hčerko. Stari oče pa ju je poljubil molče in jima bolestno stisnil zvezane rojce ter se s solznimi očmi obrnil v stran. Cospod Maxwell je bil sedel daleč pr^č v kotu dvorišča na razbito* samokolnico. Okusil je človeško bedo v naj globokejših nižinah. Povesil je glavo in si jo podprl z obema rokama. Tako je sedel in premišljeval, ali je še kdo bolj nesrečen na svetu od ttjega; medtem se je vedno bolj mračilo. Odšel je bil z doma na velikansko podje- tje; vse se mu je uničilo. U-' soda mu je- bila protivna. Sovražne so mu bile razmere, kareje bilo še hujše, in napram njim je bil popolnoma brez moči. Njegova namera, ljudi gmotno in duševnp dvig niti, se mu je zdela tako neumno smešna, da se je moral trpko nasmejati. Sesti k obedu, ko nad 1 mizo visi Damo-klejev meč, bi bila predrznost. Blaznost pa je bila, ho-teti dvigniti ljudstvo, na katerem leži strašni pritisk ve-leposestva. V koči irskega kmeta ni prostora za knjige, temuč samo za kramp in lopato, ki kopičita bogastvo drugim. XXV. Novi paznik. Gospod Hamberton in njegova rejenka sta spremljala žalostni izprevod od Lishee-na do glavne ceste. Tu je gospod Hamberton nenadno obr nil konja in jahal spet nazaj k hiši. Claire mu je sledila. Stara človeka sta sedela še bitem pohištvu. Gosj)od Ham berton je jezdil k njima in jima stavil ponudbo, naj gresta v Brandon-Hall in se tam naselita. "Tu ne moreta ostati," je dejal prijazno. -Saj nimata nobeneg zavetja. "Pojdita z menoj. Jaz Vama dam hišico in dela." Zahvalila sta se, a ponudbe nista sprejela. i ''Tu sem rojena in tu so živeli moji starši," je dejala starka. "Tu sem se poročila in tu so prišli na svet moji otroci. Tega kraja ne morem zapustiti, razen če moram v grob." "A nimata strehe nad glavo," je silil vanju gospod Hamberton. "In tu vendar ne moreta ostati, ker umrjeta v^led mrazu in lakote." "Vseeno," se je glasil odgovor. /'Bog je dober. Pripraviva si posteljo v hlevu ali v skednju." "Toda to bodo smatrali za protipostavno lastitev in lahko Vaju zaprejo,'' je dejal gospod Hamberton, ki so mu angleške ideje o svetosti postav izpodrivale vsako drugo misel. / "Tem bolje," je dejala starka. "Potem prideva k svojima otrokoma in smo vsi sku-par Razočaran in skoraj jezen radi take trmoglavosti je hotel gospod Hamberton že zapustiti dvorišče, ko je zapazil osamljeno, v dve gubi sključeno postavo gospoda Maxwella. Okrenil se je k njemu in mu rahlo potrkal po rami. "Pridite," je dejal. "Tu nimate ničesar ve& opraviti." Gospod Maxwell se je dvig nil. Obraz mu je bil bolestno-bled in upadel, da se je komaj spoznal. ♦ "Da, hvala Vam lepa. Poj-dem." "Midva odjezdiva naprej in Vam pošljeva vož." "Ne,.ne, jaz pojdem sam. Saj je samo par ur." "A ste slab in prepaden," je dejala gospodična Claire. "Pošljeva Vam voz in potem ste prej pri nas." , Ne, ne, prisrčna hvala. Jaz bi rad čimprej od tu, ra-ditega tudi odklanjam ponud bo," I "No, tudi prav," je dejal gošpod Hamberton. "Midva pohitiva naprej in pripraviva vse za Vas. Pojdite naravnost v Doneganovo hišo. Ne, pozabite iraena!" "Ne, hvala lepa. Jaz bom tam med osmo in deveto uro. Gospod Hamberton in Claire sta oddirjala. Gospod Maxwell se je o-gledal in zapazil med šaro svoj majhni sveženj, ki pa je bil zelo /raztrgan. Izvlekel ga je in pogasi šel čez dvorišče k | starima smrtnožalostnima človekoma. "Jaz odidem," je začel. "Mogoče odidem za zmerom. Vaše gostoljubne' hiše ne moram zapustiti, ne da bi se Vama zahvalil za vso Vajino ljubezen in dobrote, ki sem jih bil deležen, dokler sem bil pri hiši." "In mi smo prejeli za to hudičevo zahvalo/' je odvr-I nil Owen MeAuliffe in se o-brnil v stran. "Vi ne razumete. Pozneje Vari bom vse razodel in vse se bo razjasnilo," je dejal gospod Maxwell proseče. "Da, se bol" je dejal trpko starec. "Razjasnilo se bo, da smo imeli v hiši lumpa in izdajalca." • "Bodi tiho, Owen!" ga je mirila njegova dobra žena. "Kdo more vedeti? Na vsaki način smo ga sprejeli v imenu božjem. In v božjem ime-rrti Vam odpuščam, če ste zakrivili kaj nad nami." se je obrnila k Maxwellu. "Vi mi torej pravite: Z Bogom?'' je dejal Maxwell in ji ponudil roko. Dobra žena je obrisala svojo vlažno roko ob predpasnik in prijela njegovo s starim občutkom naklonjenosti. "Recite: Bog Vas blagoslo-i vi T'je prosil. "Da, Bog z Vami in Bog Vas blagoslovi!" je dejala stara pobožna ženica/ k "Bog Vam povrni!" je de= jal gospod Maxwell in šel žalosten od hiše. Vasica Cahercon je ležala poi hribom Brandon! Ob Braiidonskem zalivu je segala do morja. Za gospoda Max wella je hila to dolga, utrudljiva pot. Komaj miljo od Li-shefena se je pokrajina naenkrat strmo dvigala. Iti je moral skozi sotesko, ki je ^trmo držala do vrha in nato padala strmo na drugi strani proti dolini, po kateri se je vil pro-tiWorju Ownamore. Kakor-hitro je dospel v sotesko, ga je obdala tema; ničesar drugega ni videl ko zvezde z-nji-hovo modrikasto svetlobo. Bil je lačen, truden in otožen. Njegove rpisli so se pečale z vprašanjem, ki si ga je stavil pred leti v kolegu Trinity. Ozrl se je na preteklih par mesecev, ki jih je preživel v tej samotni dolini. Dvig nil je pogled proti svečano-molčečemu, krasnoTptožne^ mu nebu in mrmral: "Dla. Iz stvari smo, ki se jo v sanje spleta; življenje naše kratko obda-, • ja sen." Potem mu je prišla irfisel: "Ali bi ne bilo bolje, če bi človek legel v tej v zapuščeni dolini in * poiskal miru, ki je večen f" Stari izreki, stare pesmi so mu prišle na um: "In tudi če ni snidenja po smrti, če vse je noč in molk, je vendar mir." 4 "Recimo,'' si je mislil, "da stopim stran ceste in ležem v skritem kraju, kamor redko stopi Človeška noga, v mokro resje ali osat. V par dneh ali tednih me morda najde ovčar ski pes. Izvrši se uradifi mrliški ogled. Uradni izkaz: va-gabund, vsled lakote aH žmrz njen; ime „ neznano; najbrž pobegel vojak. In potem bi vse minilo. Ne bilo bi potem nobenih vprašanj. Človek bi utonil v neskončnosti, kakor so milijoni pred menoj in bodo milijoni £a mano! To bi bilo vse !M Bile so slepilne predstave, ki jih je povzročal glad. Otre-sel se je malodušnih misli. Ali nima naloge, ki je postajala dati na dan zanimivejša in tem bolj privlačna, čim bolj se je pečal z ljudmi? Iz koče ob cesti ie padal rdeč svit čez pot. Vstopil je. Ljudje so ravno sedeli pri večerji. Oče je sedel odkrit pri konet^ mize, okoli njega otroci. Mati je imela polne roke opravil. Vse je nudilo živ prizor, ki ga je blagoslavljal kljub ubožnosti sreča in za-dovoljnost. "Bog Vas blagoslovi P' je dejal gospod,Maxwell v domačem narečju, ki se ga je že nekoliko naučil. "Bog Vas blagoslovi!!" se nj^i zunanjost ni preveč "Lažen sem in ves izmučen/ je dejal. . "To bolezen Vam lahko - preženemo,". je dejal gospodar. "Paudheen, vstani in daj stol tujcu." Paudheen, ki je imel usta i polna krompirja* je vstal si-' t cer godrnjaje, in yzel s seboj še kopo krompirja. Gospod > Maxwell je sedel in s slastjo i použil domači kruh in spiT - mleko, ki so mu ga ponudili. Nato se je obrnil, da bi odšel. > "Pa se Vam zelo mudi," je , deal gospodar. 1 "Moram še v Cahercon", • je odvrnil gospod Maxwell in vzel svoj sveženj. "Aha, kjer stanuje veliki : gospod?" Dal* »rfhatejie. DELO DOBI VEČ DOBRIH SLOVENCEV kot prodajalci. Najlepša prilika, da naredite od $200 do $500 na teden. Zakaj bi zapravili vse življenje z delom v tovarnah, če se lahko nauClte podjetja, ki vas naredi neodvisnim vse življenje! Mi. vam pomagamo, da se naučite tega podjetja. The Abbey Land Co. 1342 E. ,55th St. vogal St. Clair ave. (108) Kdo hoče biti bogat? Ta naj gre z menoj v kompanijo. Jaz sčm na delu pri mojem izumu. Rad bi, da bi mi kdo pomagal z dolarji, ker vsaka iznajdba v začetku velja dfinar. Vm Styar je dotičnim na razpolago in na ogled. Oglasite se aH piftite na W. H. 5211 Luther ave. LEPA SOBA SE ODDA v najem za enega fanta, brez hrane. 5608 Car ry ave. (107) ŽENE IN DEKLETA, : POZOR! Spodaj podpisani naznanjam in priporočam veliko zalogo dobrega blaga, vsakovrstnega modernega blaga za obleke, blago na jarde. Imam tudi veliko izbero ženskih oblek, svilnate in volnene. Posebno se priporočam močnim, debelim že-.nam, da si pri nas lahko izberejo obleke pp okusu in zadovolj-nosti. Imam tudi veliko izbero kikei£ ifnam široke v pasO doJ 50, za vsako močno in d'e-{ belo žensko ravno kar potrebuje. Naprodaj so tudi izvrstne bluze, vsakovrstne jopiče v najnovejši modi. Priporočam se tudi nevestam in ženinom, da •i kadar rabite poročno obleko, da jih imamo vedno v zalogi. Lepe, kraBne, moderne obleke, pa tudi vsakovrstno blago, ki potrebuje za novoporočence kakor rju^ie, pogrinjala za postelje, kovtre, blankfete in enake potrebne stvari.^. Posebno ae priporočam collin woodskim |t>irmancem in botram, da imamo veliko zalogo oblek za dečke, ravno tako za botre in botree. Hočete biti "ofrtni'J isti dan, oglasite se pri nas, ker ravno sedaj ^em dobil veliko zalogo klobukov in oblek. Pridite in oglejte si, in če je za vas, kupitfe. Se vam itajto-)l2je priporočam za obilen o-bisk. ANTON ANŽLOVAR, 6202 St. Clair Ave. vogal 62. ceste (106) ----'ill Naprodaj Je nov graf of on. Columbia, se proda po zelo nizki ceni. 1151 East 58th St. ^_(107) Naprodaj le električni player piano Peerles6. Skoro čisto nov. Pripravno za candy store ali kavarno ter pool room. 007 E. «7th St. ' (106) Nova his* naprodaj v Nottingham!) na stop 125J4. ima 5 40b, mestna voda, klet, se lahko tako) notri selite. 1385 E. 43rd St. (106) Naprodaj" je grocerija. Najboljša prilika za Slovenca. Odda se tudi mesnica v najem 2 vso opravo. VeC na 6508 St. Clair Ave. (107) MOŽJE! PRILIKA ZA može, ki' razumejo slovensko, za posebno prodajo izbranega zemljišča. Skušnje niso potrebne, da prevzamete to delo. Mi vas naučimo posla in preskrbimo z vsem potrebnim. Vi delate pod vodstvom izveibanih prodajalcev, ki vam pomagajo na vse načine! Ml pla (lamo največje provizije izmed vseh zemljiških kompanij v Clevelandu. Naši loti so livanredno veliki, 50x270, in odplačila so jako lahka. Nekateri naših prodajalcev zaslužijo povprečno en tisoč dolarjev na teden. To je vaša prilika, da ne pridružite zanesljivi tvrdki. Zglasite ae osebno, med 8:30 zjutraj do 4. popoldne. 236 Engineers Bldg. VpraSajte za Mr. Walko. Vsi dogovori tajno in zaopoo. (106) Najstarejši slovenski Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, katerega hočete ineti izvršenega dedne, točno in pe zmerni ceni, tedef se ogiaaite pri najstarejšem slovenskem plumbtrskem podjet- jhlTi fci ___ ufekai * . .jtw-.-ifcu. atEwsrl b| ¥ Ameriki Ids Sedaj je čas poslati denar y stari kraj. \ • Cene kronam so zadnjih par tednov dostipad-le; težko, da boste imeli še katerikrat prilikchpo-slati denar pod tako ugodnimi pogoji. Tekom avgusta meseca smo poslali nad milijon kron v stari kraj. Brez izjeme so NAŠE CENE VEDNO NIŽJE KtfT DRUGJE. Odprto za denarno pošiljatev vsak večer od 6 do 8 ure, ob sobotah od 2 do 6 popoldne. Stranski vhod na E. 62nd Street., * ' * f * i ' i ' ' ( __/' • . , / V THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO. ST. CLAIR&E. 62nd ST. i Zaupno zdravilo deb čudeže. W 7 ^' ' ' ' • «—t-.....v- ■ Skono že trideset lot se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, kwr zaupnost izdelovatelja zasltuži popolno zaupanje' in Ičislanje od strani številnih odjemalcev. - Mak* povišanje con je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo šc dolgo zoper kl'raginjo na vse»h številnih potrebščinah naših, a novj vijni dlavelc mam j^ spod-bil še zadnji steber in morali sm<%cen)a nekoliko (p6višati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lektav priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vdtec in odstrani iz notranjščine dr<5lbovjS7"vse tnabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje dirobovja. T^rfrUeifjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninioct ter krasmo žirece rodeče vino. V zadevi zabasaniosti, nepce-bavn«sti, glavobola, polhglavobcfla, nervoznosti, navadne Slaboče, Ikakor tudi v žetadčinih neprilikah, ki rade nadlegujejo žensk*© ob premembi žitja ali rudarje ali druge kfelavce, .ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, bosteSiašli v njem neprecenljivo vrednost. EkVbite jsebno za izpiranje grla m st; istJotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsdh 'lekarnah. ' Naj novejše nagrade so dobila TrinCrjeva zdravila na mednarodnih raziMvah: Gold BHedal—San Francisco igis. Grand Pri* — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. • ' k- •