Psifnma pw?awt"vi>gfgvTnT ^ 'artbors&l Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 139 Maribor, sobota 21. junija 1930 »g&TRA« Izhaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak.iev. v Ljubljani it 11.409 Y»IJa m Mečno, prejeman v upravi ali po poM 10 Din, doalavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulica U. 4 i 'lil iiil»'ll‘'• ■■TI™ii^!aaB^^n"wln,|^r««WM»e«MPnrrirTWMllMlfir'rHinMBI illlMIM ' MM—| Državni udar na Malti NEPOTRJENE VESTI O UVEDBI G ENERALSKE DIKTATURE. — ODSTOP VLADE V ODSOTNOSTI MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Nove ameriške carine in Jugoslavija Po vsej Evropi, zlasti pa v Italiji je Vzbudil mnogo vika in krika novi ame riški carinski zakon, ki je stopil v veljavo v noči med 18. in 19. t. m. S tem zakonom so Zedinjene države dvignile svoje zaščitne carine na tako višino, da izgledajo navidez kot napoved gospodarske vojne vsem državam. ki so dozdaj imele možnost uvoza v Ameriko. Najbolj prizadeta se čuti Italija in italijansko časopisje naravnost trdi, da je z novim ameriškim carinskim zakonom onemogočen izvoz italijanskih kmetijskih pridelkov v Ameriko. Značilno je pri tem, da so haš italijanski listi, ki so se še nedavno postavljali odločno proti Briando-vem načrtu Panevrope in ga celo smešili, sedaj naenkrat našli potrebo, povdarjati nujnost novih poti in medsebojne organizacije v evropski politiki, da se spodbije ameriška nevarnost. Nedvomno je, da bo nova carinska tarifa Zedinjenih držav izzvala velik preokret v celokupni svetovni trgovini. Prišlo bo do nove orijentacije v pogledu izvoza posameznih držav, prišlo bo tuintam tudi do težkih kriz v industriji, verjetno pa je tudi, da bo priš- lo do čim tesnejšega ekonomskega sodelovanja evropskih držav, kojih trgovina je udarjena z novo ameriško carinsko tarifo. Francija, Italija in Belgija so že vložile v Washingtonu proteste in bivši francoski ministrski Predsednik Herriot poživlja javno vso Evropo, ki ji »gre za življenje in sjnrt«, naj ustvari evropsko gospodarsko antanto v smislu razdelitve dela ■n racionalizacije celokupne evropske produkcije. Zcdiniene države, katerim mora plačevati Evropa ogromne vsote na račun vojnih dolgov, zapirajo evropskemu blagu svoj trg in se spreminjajo v ogromno carinsko trdnjavo. Vprašati se moramo, ali in koliko držn"e "°Ma ameri?k\tarifa ^di našo arzavo? Naravno je, da upliva vsaka sprememba v svetovni trgovini več ali manj tudi na našo trgovino. Vendar Pa naše dosedanje trgovske zveze z Ameriko niso bile tolikšne, da bi no-tarifa za nas pomenila bogve kak-*en udarec. Saj smo lani izvozili v h^o^k0 korTiai za 125-7 milijonov Din u.59% celokunnega našega izvoza). ?rr!^ 12 Amerike k nam pa je znašal doU.2 mil. Din (4.74% celokunnega Uvoza). Bolj udarja Amerika našo zunanjo trgovino na evropskih trgih, J^ter nastopa kot konkurent našim pro 'zvodom. Znani beograjski nacijonalni cko-om.. vseučiliški profesor dr. Bajkič elo izjavlja, da pomeni nova ameriš-a carinska tarifa srečo za Evropo. Frcz te zaušnice — pravi on — bi -vropa še dolgo ne prišla k pameti in sporazuma. Ako pogledamo statistiko glavnih evropskih držav, ki so doslej uvažale v Ameriko in ki jim MALTA, 21. junija. Položaj na Malti se je znova nepričakovano poostril. V odsotnosti ministrskega predsed. lorda Stricklanda, ki se mudi sedaj v Londonu, je namreč vsa vlada demisijonirala. Po uradno še nepotrjenih vesteh je bila vrh tega za nedoločen čas suspendirana ustava in proglašena diktatura. Vlogo diktatorja je baje prevzel neki general. Ni še znano, v kaki smeri gre ta izpremem-ba na Malti, vendar se pričakuje, da pride v kratkem do težkih notranjih nemirov, ker so nasprotstva med vlado oziroma državo in duhovščino vedno večja. Kakor znano, je prišlo do konflikta z vlado predvstm radi postopanja malte- ških škofov, ki hujskajo narod proti angleški vladi in uporu. Agitacija cerkve se je še povečala, ko so bile razpisane nove volitve. Vlada je namreč zahtevala, da naj se cerkev odpove politiki, kar pa je Vatikan odklonil in še bolj podpiral malteško katoliško duhovščino v boju proti angleškemu režimu. Spopadi med pristaši škofov in vlade so skoro na dnevnem redu. Verjetno je, da je tudi ta udar naperjen proti Angliji, za kar govori tudi dejstvo, da je bil izvršen v času, ko se mudi ministrski predsednik lord Strickland v Londonu, da izposluje tamkaj polnomočno pooblastilo za vzdrža-nje reda in miru na Malti. Umikanje Rmerike | WASHINGTON, 21. junija. Vlada Zedinjenih držav je prejela tekom zad njih dveh dni nič manj kot 40 protestov od raznih evropskih in južnoameriških držav proti novim ameriškim carinam. Snoči je bil o tem objavljen službeni komunike, ki naglaša, da je bila predsedniku Hooverju dana možnost, da zniža ali omili določbe nove carinske tarife. Carinski odbor poslanske zbornice bo proučil vse proteste in skušal najti sporazum s prizadetimi državami. Komunike zaključuje, da bo predsednik Hoover storil vse, da prepreči gospodarske represalije, s katerimi groze evropske države. Carinski sporazum padel u uodo ŽENEVA, 21. junija. Včeraj je potekel rok za ratifikacijo carinskega sporazuma glede ukinitve izvoznih in uvoznih prepovedi in znižanja carinskih postavk. Pogodbo je ratificiralo brez ugovora 11 držav, dočim je Češkoslovaška vezala ratifikacijo na pristanek Poljske, ki pa je včeraj obvestila Društvo narodov, da pogodbe ne more ratificirati, ker ne odgovarja interesom poljskega gospodarstva. S tem je postala iluzorna tudi ratifikacija ostalih držav in ves uspeh carinske konference je padel v vodo. Poljska predlaga, da naj se skliče nova konferenca. Znižanje kadrskega roka u Franciji PARIZ, 21. junija. Uradni list objavlja zakon, s katerim je vojaški kadrski rok od 1. oktobra 1930 dalje znižan od 18 na 12 mesecev. Zmaga ),mokrih“ u Rmeriki NEWYORK, 21. junija. Pri včerajšnjih volitvah v Ncw Jerseyu je bil izvoljen za senatorja bivši poslanik v Mehiki, Morro\v. znan nasprotnik prohibicije. Dobil je 408.000, kandidat »suhih« pa samo 114.000 glasov- nova carinska tarifa to onemogoča, najdemo, da bo znašala izguba teh držav (Anglije, Nemčije, Francije, Italije, Holandske, Belgije, evropske Rusije in Španije) letno nad 66 milijard dinarjev. To je za Evropo vsekakor zelo hud udarec. Verižništvo z umetninami in starinami. V Mariboru se je zaredilo gnezdo ve-rižnikov, ki uprizarjajo pravcati lov na starine in umetnine, zlasti na cerkvene, ter jih z dobrim dobičkom spravljajo ne-znanokam. Cerkvenim predstojništvom in drugim lastnikom kakih starin zatrjujejo, da zbirajo za mariborski ali celo beograjski muzej. Vodstvo mariborskega muzeja izjavlja, da od teh ljudi ni dobilo niti najmanjšega predmeta in jih tudi ni pooblastilo za kako nabiranje ali kupovanje. Istotako ima pismeno izjavo beograjskega muzeja, da tudi ondotno ravnateljstvo ni pri nas nikogar pooblastilo, kupovati ali nabirati kaj za beograjski muzej. Če bo kdo res za naš muzej kaj zbiral, se bo tudi legitimiral z društvenim pooblastilom; če bi pa zopet kak verižnik trdil, da zbira za mariborski ali kak drug muzej, ga naznanite in se bo poskrbelo, da se tem škodljivcem naše narodne kulture stopi na prste. — Muzejsko in Zgodovinsko društvo v Mariboru. — Razgrnitev razporeda za zemljarino in zgradarino. Za območje davčne uprave v Mariboru sta razpored za zemljarino za davčno leto 1930 in razpored za zgradarino (hišni davek) za davčno leto 1930 gotova, ter razgrnjena vsem davčnim obvezan-cem na vpogled med uradnimi urami v času od 23. do vštevši 30. junija pri davčni upravi v Mariboru v sobi št. 1 v pritličju na desno uradnega poslopja v Ciril Metodovi ulici št. 1. V času razgrnitve razporedov lahko dajo zemljarini podvrženi zavezanci pismene ugovore računskega značaja zoper podstavo ali zoper odstotek dopolnilnega davka pri sreski katastrski upravi v Mariboru v drugem nadstropju soba št. 76 uradnega poslopja. Ustmeni ugovori se ne vpošte-vajo. Zgradarini podvrženi davčni zavezanci se pa opozarjajo, da so bili o ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem davku potom plačilnih nalogov še posebej obveščeni. Zoper višino davčne o- Pri hemoroidalnl bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih . omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefovc« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Joscfn. va« grenčica se dobi v vseh ' ’ drogerijah in špecerijskih tr *nove na zgradarini in odmerjenegt davka se davčni zavezanci lahko pritožijo v roku 30 dni od dneva prejema plačilnega naloga. Pritožbe podlegajo kol-kovini 20 Din. Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Mariboru ima svoj letošnji redni občni zbor v pon-deljek, 23. t. m. ob 8. zvečer v restavra-i ciji Narodnega doma. Vabimo k udeležbi. — Razpis mesta brivca v kopališču na Mariborskem otoku. Mestno načelstvo v Mariboru ponovno razpisuje mesto kopališkega brivca v kopališču na Mariborskem otoku. Brivcu je na otoku na razpolago lokal brez o-preme. Pogoj je, da je reflektant tudi damski frizer. Mesto se odda za 3 leta. t. j. od 1. junija 1930 do 1. junija 1933 Reflektanti naj vlože svoje ponudbe najpozneje do 26. junija do 11. ure na mestnem načelstvu. Mestno načelstvo se ne veže oddati mesto najvišjemu ponudniku Koncert v Rogaški Slatini. Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo 22. t. m. ob pol 5. uri pop. v dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini v proslavo lCOletnice dr. Benj. Ipavca in 50-letnice Stanka Premrla koncert in predavanje. — Mariborskim glasbenim in pevskim krogom ter izletnikom se nudi prilika za obisk te prireditve, ki je prva poučno-prosvetnega značaja v tej seziji v Rog. Slatini. Priporočamo obisk tega koncerta naši javnosti, ker ima ugodne zveze z avtobusom in tudi z železnico. Ni dneva brez tatvine koles. Predvčeraj so iz zaprtega dvorišča v Usnjarski ul. ukradli kolo starinarju Al. Arbeiterju, včeraj pa iz veže tvrdke »Balkan« na Aleksandrovi cesti tamoš-njemu uslužbencu Ervinu Tušeku. — Prijava skesanega grešnika. Danes zjutraj se je na policijskem ko-misarijatu prijavil 311etni Matija Tomšič iz Velikih Lašč in priznal, da je pred 8 dnevi ukradel svojemu gospodarju v Ljubljani na Tržaški cesti 5100 Din, in sl privoščil lepo potovanje preko Karlovca v Beograd in nato nazaj čez Zagreb proti Mariboru. Sem je prišel včeraj — popolnoma suh. Ugotovili so, da ga zasleduje na eni strani uprava lepoglavske kaznilnice, odkoder je že lani meseci maja pobegnil, na drugi strani pa okrožno sodišče v Celju s tiralico, kamor bc tudi oddan. — 60-letua ženska pod avtom. Včeraj popoldne se je vozil tovarnar Ivan Reichmann iz Krčevine v spremstvu gg. Edv. Sesslerja, R. Šepeca in Vili Leyrerja v avtu po Koroški cesti proti Kamnici. Na znanem ovinku je zapazil pred seboj na sredi ceste žensko z dvokolesnim ročnim vozičkom, ki je vozila proti Kamnici. Hotel jo je prehiteti in je dajal znamenja. Ko je prišel v njeno bližino je zmanjšal brzino na minimum iti zavozil tako na levo stran ceste, da ste šli levi kolesi skoro v jarku ob cesti. Zenska pa je v tem hipu pustila voz na desni strani ceste in skočila na levo stran naravnost pred avto. Pri tem jo je udaril odbijač. Lastnik avtomobila jo je zapeljal sam v bolnico in prijavil zadevo na policiji. Izkazalo se je, da je bila neprevidna ženska 601etna Marija Potisk iz Koroške ceste 90. — Kolesarska brezobzirnost. Včeraj krog pol 18. sta na Ruški cesti v bližini »Ljudskega doma« dva kolesarja zavozila v trgovče^j' ženo Danilo Bauer iz Frankopnnove ulice ter jo podrla na tla. Dobila je poškodbe na kole- i'i. Brezobzirna kolesarja pa sta jo se-‘;i junaški odkurila. — . Mariborski h Ueliki motorni čolni na □raui Uresničuje se načrt, o kojem se je v Javnosti, kakor tudi v zasebnih krogih že obilo razpravljalo. Danes je bil naložen na Dunaju na vlak motorni čoln, izdelek znane tvornice Mati, ki prispe že v torek v Maribor, kjer ga prepeljejo na dveh vozeh na obširno dvorišče delavnic automobilske tvrdke »Fiat« v Frančiškanski ulici, da ga tam opremijo s strojem. Angleški motor tipa »Morris« z slektričnim samopogonom je za motorne čolne posebno izdelan in bo razvijal 58 HP. V četrtek se prepelje to za Maribor povsem novo prometno sredstvo na Pristan, kjer je bodo spustili v Dravo. Pri krstu, ki se bo zvršil na slavnosten način na Vidov dan, dobi čoln ime »Maribor« in mu bo kumovala gospa soproga podjetnega inženerja g. Keršiča, ki je inicijator motorne plovbe po naši inače tako mrtvi in malo plodni Dravi. Čoln je dolg 11 m, 2lA širok, ima zadaj zvišek, na prednjem delu pa kabino. Na zvišku bo 8 sedežev, ki bodo predstavljali 1. razred, v sredini bo 28 sedežev in stojišča, v kabini bo tudi prostora za ljudi podnevi, a bo kabina služila po noči za ležišče stražnemu osobju. Od zunaj bo čoln bel, pod vodno gladino Ern, a bo notranjščina imela naravno barvo lesa. Čoln bo za slučaj nesreče o-premljen s 25 rešilnimi pasovi in bo električno razsvetljen. Z ozirom na deroči tek Drave je žs sedaj težko določiti, kako dolgo bo natančno trajala vožnja od Pristana do kopališča, kjer se bo na levem bregu Drave, na kamniški strani, približno 20 m nižje od mostu, nahajalo pristanišče. Za enkrat bo čoln vozil le od Pristana na Otok in nazaj, a se prične graditi malo pristanišče — plovni dok — takoj tudi že v Melju, v višini tvornice Zlatorog. Pristaniška dela je prevzela priznana stavbena tvrdka Jelenc & Šlajmer. Glede cen prevoza doslej še ni nič natančno določenega. Najbrže bo stala vožnja tja in nazaj v II. razredu 10 Din, v I. razredu pa 12 Din. Pozneje se bodo izdajale abonma- in družinske karte, a bo na visokost raznih prevoznih cen vplivala seveda izkušnja. V kratkem se pridruži »Mariboru« večja sestra, ki jo bodo krstili za »Jugoslavijo«. Želimo obilo uspeha temu pričetku rečne plovbe po naši Dravi. Občnf zbor peuskega zbora Glasbene fDatice V petek večer je imel pevski zbor Gl. Matice svoj redni občni zbor. Iz poročil Je bilo povzeti, da je društvo srečno prebolelo najtežjo krizo, ki jo je doživelo tekom svojega obstoja in dela zopet mirno na svojem programu. Z novim dirigentom je priredilo koncert v proslavo 100 letnice dr. B. Ipavčevega rojstva, svoj prvi cerkveni koncert, nastopilo pri proslavi 801etnice. T. Masaryka in pelo v gledališču za poplavljence na Francoskem. Zbor šteje ob koncu 11. leta 80 aktivnih in okoli 300 podpornih članov, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico kot pevci. Zbor je imel 84 vaj, priredi prvo nedeljo v juliju skupen Izlet v Jarenino in velik družabni večer v jeseni. Po soglasno sprejetem absolutoriju je zbor desetič izvolil g. Janka Arnuša svojim predsednikom in po kratki debati prejšnjemu odboru zaupal svoje skrbi in težave. Le nekteri odborniki so menjali svoje funkcijske posle. Tako prevzame ec. Marija Rozmanova tajniške posle, g. Jagodic pa postane arhivar, namesto gg. Hohnjeca in Irgoliča stopita gg. Fagane- li in Cvetko. Nov odbornik je tudi gosp Leskošek. Pri slučajnostih se je priglasii tudi g. dirigent k besedi, pokazal je na utise, ki jih je dobil tekom leta med pevci, priporočal več prijateljskih sestankov, povdarjal, da njegove tuintam ostre besede niso bile mišljene zlo, njegova deviza je vedno: »Mene lahko strete, zbora pa ne smete streti«. Toplo je priporočal, tudi pevccm, da se naročijo na »Zbore«, kar je večina tudi takoj storila. \ dnevni drobiš Iz več interpelacij in govorov je bilo tudi čuti, da so pevci močno indignirani, ker se jih je pri obisku »Harmonije« postavilo na hladno, čeprav je bil ves obisk vendarle samo pevcem in nikomur drugemu namenjen. Po dve in pol uri trajajočem poročilu in debatah je predsednik zaključil občni zbor in želel zboru mnogo sreče v 12. letu društvenega delovanja. mednarodne rokoborbe u (Tlariboru Drevi nastopijo v veliki verandi pivovarne »Union« evropski prvaki v klasični rokoborbi. Borijo se prvaki Jugoslavije, Madžarske, Bulgarije, Estonske ter Rir 'unije, katerih srečanja gotovo predstavljajo višek dosedanjih težkoatletskih prireditev. Poleg že navedenih nastopajo tudi nekateri domači rokoborci. Tekme se pričnejo ob pol 21. uri. Posamezne borbe bo vodil domači sodnik gospod Evgen Bergant. Sodba u falzifikatorskem procesu Dasi je bila razprava proti 22 falzifika-torjem napovedana za 2 dni, vendar ni zasliševanje obtožencev in prič podalo nobenih novih momentov, ki bi bili razpravo zavlekii. Tako je bilo mogoče, dokazno postopanje že sinoči ob 18. zaključiti nakar so kratko govorili državni pravnik in zagovorniki. Državni pravd-nik je predlagal obsodbo po obtožnici, zagovorniki pa so z ozirom na to, da so bile potvorbe po večini le neuspeli poskusi, ki niso povzročili nobene dejanske škode, predlagali deloma najmilejše kazni deloma oprostitev. Senat je po skoro enournem posvetovanju ob 20. razglasil sodbo. Obsojeni so: glavni krivci radi hudodelstva pona-rejenja po § 234 k. z. in sicer Alojz Raušl na 3 leta robije, 10.800 Din globe, pridržanje za 3 leta in izgube častnih pravic za 6 let; Franc Lajh na 2 in po! leta robije, 5400 Din globe in 2 leti izgube častnih pravic; Anton Lajh na eno in pol leta robije, 5400 Din globe in 2 leti izgube častnih pravic; Franc Slana na 2 in pol leta robije, 5400 Din globe in 5 let izgube častnih pravic ter Martin Šumak na 2 leti robije, 5400 Din globe, pridržanje za 3 leta in na 3 leta izgube častnih pravic. Radi zločinstva sodelovanja so obsojeni: Ana ŠtelcI, Jožef Pošt rak in Jakob Raušl vsak na 5 mesecev strogega zapora pogojno za 2 leti. Marija Kramberger na 3 mesece strogega zapora pogojno za 1 leto, Franc Karne-k e r na 3 mesece strogega zapora pogojno za 2 leti, Franc Černjavič in Terezija Jurgec vsak na 1 mesec strogega zapora pogojno za 1 leto, Marija Močnik na 8 mesecev strogega zapora pogojno za 2 leti, Marija R o š-k a r in Ivan Matjašič vsak na 4 mesece strogega zapora pogojno za 2 leti. Lovrenc Silak na 7 mesecev strogega zapora (je kazen že prestal v preiskovalnem zaporu), in Marija P u c na 2 meseca strogega zapora pogojno za 2 leti. vsi tudi na denarno kazen po 900 do 1800 Din. Oproščeni pa so bili krivde in kazni Filip Kurnik, Kristina Kirbiš ter Fr. in Marija Jurgec. Obtoženec Anton Lah ni prišel k razpravi in se bo proti njemu razprava izvršila naknadno. Škof dr. Jeglič imenovan za naškofa. Papež Pij XI. je imenoval ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Jegliča za naslovnega nadškofa Garelenškega. _______ Razpisano mesto fotografa na Mariborskem otoku je dobil fotograf g. Vlado VlaŠič, ki ima s tem izključno pravico fotografiranja oseb na Mariborskem otoku. Fotografiranje kopaliških naprav in otoka samega pa je pridržano mestni obč^i Miricl Dragarjev! v spomin. Ob Pesnici na železniški postaji, kjer vlaki dan za dnem drdrajo svoje diso-nančne pozdrave, tam je domovala v o-krilju blage mamice in skrbnega ateka, katerima je bila tolažilni angelj ob uri, ko je mračni oblaček priplaval nad ljubi, dragi dom. Ni ga doma, nad kojim se enak oblaček nikdar ne pojavi. In takrat je ovila blagodušna Mirica sočutno svojo rokico krog vratu mamice, papana, ter razpršila temni oblaček, češ, saj ni tako hudo, vse bo zopet bolje? In blagodejno je zopet zasijalo solnce miru in sreče v dušo in srce. Še letos jo je maj-nikov dih zdravo in veselo božal dan za dnem, vozečo se v meščansko šolo. Rožni dol in cvetni gaj ob domu sta ji pahljala pozdrave liki nebeško dopade-nje. Saj je bila sama cvet v majniku — štela je šele 15 let. Ihteč mi je pravil oče, kako je večkrat pela: »Kadar jaz umrla bom, venček bel’ imela bom z rožmarina zelenega, nageljčka rudečega...« In imela ga je... Na binkoštno nedeljo, ob 8. zjutraj, se ji je ovil okrog angeljske glavice. Usoda bridka, kako kruta in neizprosna si ti! Mirica je bila še v četrtek pied binkošti zdrava v šoli! Oh, ko bi bila slutila nad seboj vihteti smrtno rezi- lo, kako milodušno bi bil zvenel njen zadnji: »Z Bogom ljube součenke in dobre učiteljice!« Ni ji bilo dano, reči to zadnje slovo, v duhu se je morala posloviti. »Mama draga, slabo mi je,« se je potožila v četrtek zvečer, v petek je odredil zdravnik nujin prevoz v bolnico, — škrlatinka — in v nedeljo je zaspala na večno. Ironija življenja! Ob uri, ko je z žarno radostjo hotela pristopiti k sv. birmi, je izdihnila. — Nageljček in rožmarin pa grob opleta ji v spomin. — Otroci, bodite dobri svojim starišem, bratcem in sestricam in vsem ljudem, kakor je bila Mirica Dragarjeva iz Pesnice, in sladko bode vaše zadnje spanje! Sokolski vlak iz Maribora bo odhajal v Beograd v sredo dne 25. tm. ob 18.35. Prihod v Beograd 26 tm. ob 13.22. Stojnice za kruh. Javnost zasleduje z umevanjem strem Ijenje kompetentnih faktorjev, da se uredi naš živilski trg po preizkušenih načelih modernih mest. S tem večjim začudenjem doznavamo, da skuša neka tukajšnja pekarna dobiti dovoljenje, da postavi na Glavnem trgu stojnico za kruh in pecivo. Ker bi se kmalu našli tudi na-daljni reflektanti za slične »ambulantne« prodajalne, bi nastalo v tem pogledu naravnost nevzdržna stanje. V Mariboru je toliko prodajaln kruha in peciva, da uvidevna javnost odklanja slične nepotrebne in s higijenskimi načeli nezdružljive stojnice. Upravičeno je zato Zadruga pekov v Mariboru vložila na magistratu protest proti morebitnemu dovoljenju za tako stojnico. — Pragersko - Sp. Polskava. V nedeljo, dne 22. junija, se bo vršil ob 3. pop. v dvorani g. Ziherla na Sp. Polskavi sestanek vseh občanov. Na sestanku se bode razpravljalo o proglasitvi Sp. Polskave za trg. Ker je ta zadeva za vso občino zelo velike važnosti, apeliramo na vse občane, da se sestanka točno in polnoštevilno udeleže. Na naslov mestne občine. Prejeli smo: Prebivalci zgornjega desnega brega Drave prosimo, ker bi tudi radi bili deležni dobrot kopališča na otoku. da naj se napravi do otoka brod. Sedaj moramo namreč n. pr W Studencev z avtom na Glavni trg tej K„) tafcte cd tam na otok. Ako pa bi bil brod, bi imelo stotine in stotine ljudi dokaj bližjo pot skozi mali studenški gozdiček. Tak brod bi se vsekakor izplačal, ker bi bii obisk kopališča znatno večji. Saj je na desnem bregu na tisoče ljudstva, katerim je sedaj dohodi na otok oredrae._______ Osebna vest. Upravnik policije g. nadsvetnik Vekoslav Keršovan odpotuje jutri službeno v Beograd in odpadejo do povratka spre jemi strank pri njem. Nadomešča ga g. svetnik Puž. — Aeroklub »Naša krila« v Mariboru rabi za izgradbo aerodroma na Teznuše nekaj rezanega lesa in se obrača tem potom še enkrat na vse lesne industri-jalce naše oblasti, ki se še niso mogli odzvati vabilu, z vljudno prošnjo, da pomagajo pri tem za gospodarsko bodočnost naše oblasti velevažnemu delu. Za Slovenjgradec in okolico je prevzel nabiranje lesa g. Ivo Kvac, prokurist td. »Triglav«. Vsem darovalcem že v naprej najlepša hvala!« — Za počitniško kolonijo pri Sv. Martin« na Pohorju so za mesec julij oddana vsa razpoložljiva mesta in se ne prevzemajo več nobene prijave, tudi ne proti celotnemu pla čilu. Za mesec avgust pa je na razpolago še 10—15 mest. Smrtna kosa. V četrtek je nenadoma preminula gdč. Dora Selinšek. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 22. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. Blag je spomin, žalujočim naše sožalje! — Sokolski oder v Rušah ponovi jutri 22. tm. v dvorani brata Črnka burko »Pred poroko«, katera je pri prvi uprizoritvi dosegla nepričakovan uspeh. Da se omogoči poset igre tudi okoličanom, se igra ponovi ob 15. dop. Predvidoma bo to tudi zadnja predstava na starem odru. Čisti dobiček je namenjen zletnemu fondu za Beograd. Upamo, da bo naše občinstvo znalo ceniti požrtvovalnost naših igralcev ter bo tudi tokrat napolnilo dvorano. — Goveje meso po 8 Din kilogram. V pondeljek dne 23. t. m. od osme ure naprej, se bo na stojnici za oporečeno meso prodalo 130 kg govejega mesa ;>o Din 8 za kg. Prodaja samo- na konzu*-mente največ 2 kg. — Planinci na Boč! Jutri ob %6. se odpeljemo z vlakom do Poljčan, odtod peš 2 uri lahke ture na vrh Boča, kjer je ob 10. slovesna maša pri Sv. Miklavžu, za tem ob 11. blagoslovitev in otvoritev velikega razglednega stolpa, popoldne planinsko slavlje. Sodeluje godba »Drava«. Če tolikokrat občudujemo Boč s Pohorja, naj enkrat tudi z Boča pogledamo Pohorje! Mariborska SPD podružnica naj pozdravi planinsko sestro na Boču! — Ljutomer. Na tukajšnji meščanski šoli se bo vpisovanje za 1. razred vršilo dne 1. julija ob 8. zjutraj. Sprejemajo se učenci, oziroma učenke, ki so dovršili uspešno najmanj 4. šolsko leto (razred) osnovna šole. Predložiti je šolski izkaz in krstni, oziroma rojstni list, ne izpisek iz krstne knjige. V meščanski šoli se predeluje vsa snov osnovne šole zopet od kraja, novi predmeti so v celoti ali deloma nemščina^ higijena in geometrija, zato je priporočljivo, da pošljejo starši svojo deco, ki je dovršila 4. šolsko leto, v meščansko šolo, ako je telesno dovolj razvita. — Brezplačni tečaj za šivanje, krojenje in vezenje na Singer šivalnem stroju priredi tukajšnja podružnica v Melju, Erjavčeva ul. (otroški vrtec) od 23. junija do 5. julija. Natančnejše informacije pri podružnici. — 1824 Podpisano društvo se najtopleje zahvaljuje vsem p. t. tvrdkam, katere so v korist šaljivega ribolova poklonili razno blago in denar. Ri-barsko društvo, Maribor. — 1806 Ljudska veselica v Radvanju. V nedeljo, dne 22. junija, se bo vršila v Radvanju ob 14. uri blagoslovitev nove motorne brizgalne tamošnjega gasilnega društva. Po blagoslovitvi se bodo predvajale proste vaje z novo brizgalno-Po končani vaji bo na krasnem vrtu go' stilne »Pri lipi« Anderle v Radvanju velika ljudska veselica z raznimi zabavami. Vstop prost. Na obilen obisk v^bi odbor. — 1812 Za posetnlke Pohorja vozi odslej naprej ob nedeljah in praznikih autobus z glavnega kolodvora do vznožja Pohorja ob 4. in 5. uri zjutraj. •— Hotel Halbwidl. Danes zvečer koncert na čast Lojze‘ tom. V nedeljo jutranji in večerni kon-cert. Vstop prost. Ciiienie nailh krajevnih imen (Piše Davorin Žunkovič.) 11. »Lajteršperg« ali »Košaki«. Vsa leta po prevratu se je govorilo in pisalo o tem, da naj se išče slovensko ime za »Lajteršperg«, ker je gotovo, da je ta krajina pred priseljeva-nieffi Nemcev imela tudi kako slovensko ime, toda brezuspešno. Predlagalo se je celo že ime »Rebrnica, Rebrni-ce«, pri čemer se je pa^ predlagatelj preveč naslanjal na nemški izraz »Lei-te« (= reber), ker ni vedel, da imamo že itak staro slovensko besedo za to. Kar smatramo danes kot »Lajteršperg, Leitersberg«, to so »Košaki«. Kdor ima vojaško karto v merilu 1 : 75.000 pri roki, razvidi to takoj, kajti tam najde ime »Koschak« kot krajinsko ime in »Koschak Berg« kot posebej označen hrib v tej krajini. Vse bolj pa se še začudi, ko pri tem ugotovi, da se nahaja železniški predor pod »Koschaken-Berg«-om ne pa pod »Leitersberg«-om, ter je ta torej »Košaški predor« ne pa »Leiteršberški«. Nad vse zanimiva je pa jezikoslovna stran tega imena. Kot »Košake« so poimenovali Slovenci in jih še danes tu-intam tako imenujejo, ona travišča na hribih in gorah, kje že zraste za košnjo sposobna trava. V vinorodnih krajih je travnik nad vinogradom pri nas »košak«. pod njim pa »laz«. — Pri istih pogojih se pa običajno ponavljajo ista imena v isti krajini, in to posebno v našem slučaju, kjer se pojavlja izraz »koša, košnja« že pri »Košenjaku« nad Dravogradom; v listini 1. 1436. so omc njeni »Kaschazzen« pri Vuzenici; vse gorovje od »Košenjaka« do naših »Košakov« poznamo pod pokvarjenim ime nom »Kozjak« mesto »Košjak« ali »Košnjak«, in v listini iz 1. 1452. se imenuje neki hrib pri Nebovi (izhodno od »Košakov«) tudi še »Kosyakh«. Isto ime se pa v srednjeveških zem-Ijiščnih knjigah še da celo zasledovati od Dravograda čez Slovenjgradec do Velenja, torej povsod v hribovitih kra-iih. Nemški »Leitersberg« je pa isto kakor »Košak«, kajti nemški »Leite, Lei-ten« pomenja v nemščini nepogozde-no pobočje kakega brega, t. j. »Berg-wiese«, kar je Slovencu baš »košak«. Težkoče pri iskanju starega slovenske ga imena nam je pa v tem slučaju pred vsem olajšal oni častnik vojaškega zemljepisnega zavoda na Dunaju, ki je tu mapiral (okoli 1. 1880.) On ni podlegel nemškemu vplivu in je krajevna imena tako vestno vpisal, kakor jih je zvedel od domačinov in kar je moralo potrditi po predpisih tudi okrajno glavarstvo s pripomočjo uradne zemljiščne knjige, kajti drugače bi tudi jezikoslovcu ne bilo danes razkritje prvotnega imena tako lahko in udobno. Da je pa iz slovenskih »Košakov« na stal »Leitersberg«, to imamo pripisovati zgolj kakemu v slovenščini dobro podkovanemu nemškemu valpetu ali graščinskemu sodniku, ki je vnesel v svojo zemljiščuo knjigo ali urbarij mesto »Košakov* nemški »Leiten« z Istim pomenom, dočim nam — izven enega slučaja imena »in der Levten« pri Breznu v listini 1. 1372. - ni noben drug, znan od tu čez Dravograd do Velenja, ker pač ni nihče drugi več spoznal etimologije izraza »Košak«. Okrajnemu kakor občinskemu uradu pa tudi zemljiščni knjigi ne dela uvedba imen«i »Košaki« kot skupno 1me za k^ustralne občine Počehovo, Meljnik, Košaki, Leitersberg in Pekei veliko težkoč. ker je pri nas že sploh obvladalo načelo, da se združi polagoma več katastralnih občin, ker so te Potem tudi močnejše v socijalno.oskrb 'lih in krajevno-kulturnih zadevah in ker so »Košaki« že itak med njimi. ’2. »Slovenske gorice« ali »Slovenske g6rlce«? V obče ugotavljamo, da se danes vseskoz naglaša v besedi »gorice« srednji zlog mesto prvega, t. j. ne vpo števa se več, da hočemo s tem poimenovati zemljepisno skupino m a lih go r, ne pa v i n o g r a d o v, dasi so na teh »gtiricah« tudi »gorice«. Napačnost naglasa se pa da dokazati iz dejstva, da so Nemci prvotno ra- bili za ta kraj samo »Biichl, Bucheln«, t. j. m a 1 e gore, in latinske listine, kakor n. pr. one iz 1. 1145., 1318., 1358., le »Colles«, t. j. h r i b i. Se le pozneje, ko so se Nemci s svojim naseljevanjem in obenem germanizira-njem vedno bolj bližali Muri, se je začelo razlikovanje med slovenskim in nemškim ozemljem kaHor življem, in še le takrat se je začel pritegovati razlikovalni pridevnik »Slovenske«^ in »Windische«. toda do konca srednjega veka še ni za to niti enega listinskega dokaza Načelno tudi Pleteršnik nima prav, ko opisuje v svojem slovensko-nem-škem slovarju izraz »gorica« kot: das Berglein, in »gorice« kot: das Kleinge-birge, kajti to so »gorica, gorice«, ako ne mislimo s tem označiti vinogradov. — Seveda pa moramo pripoznati, da je pri nas »gorica« in »gorica« večinoma istovetno, ker ne poznamo med slo gom krompirja ali koruze tudi sloga, nasajenega s trsjem, kakor n. pr. na Dolnje Avstrijskem. V tem slučaju bi pa gotovo razločevali med »gorico« in »gorico«. Ker se naši zemUepisci ne morejo sporazumeti, kje konča pravzaprav »Košjak« in kje se začnejo »Slovenske gorice«, smo tu namenoma spojili jezikovni opis obeh teli imen, da vsakdo tem lažje razpozna mejno čaro v naravi: tam, kje je nad vinogradom še kak travnik-košak. tam so še »Košaki« kjer je pa najvišja točka hriba že posajena s trsjem, ta.m so že »Slovenske gorice«. — Ker je pa priprost človek uvedel to naravno razmejitev, se bo morala s časom tudi veda temu prilagoditi, mesto da kuje nove meje in novopečena imena, in še pospešuje zmedo. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 21. junija. Zaprto. Nedelja, 22. junija. Zaprto. Pondeljek, 23. junija. Zaprto. Torek, 24. junija ob 20. uri »Sestrična iz Varšave« ab. B. Premijera. Kot poslednja predstava in za zaključek sezone se pripravlja zelo vesela francoska komedija »Sestrična Iz Varšave«, ki so jo vprizarjali povsod z največjimi uspehi. Mariborsko vprizoritev režira g. Vlado Skrbinšek. Premijera bo v torek, 24. tm. za ab. B. ter za šentlenarške abonente reda C. Naslednji dan se bo ponovila ista veseloigra kot poslednja predstava v sezoni za ab. A in mariborske abonente reda C. Baletni uečer članou ljubljanske opere Ljubljansko gledališče je državno in obenem prvo slovensko gledališče, zato bi moralo v Maribor ali kamorkoli že, pošiljati na gostovanja samo najboljše, reprenzentira sile. Skupina treh članov baletnega zbora, ki je sinoči nastopila v našem gledališču s 14 točkami, je to nalogo slabo izvršila, kajti niti idejno niti tehnično ni pokazala več kakor pokažejo dobri diletanti. Zdi s*x nam, da idejnosti in globine po odhodu Vlčka, Wi-sjakove in Vavpotičeve v ljubljanskem baletu sploh ni več, a tudi tehnika ni niti originalna niti dovršena. Sinoči smo o-pazili še precej negotovosti, ki je bila včasih mučna. S tem pa seveda še ne trdimo, da niso g. Mrak in gdč. Jakšetova in Skalova pokazali neke mere talenta. Pri točkah, kjer je bila sigurnost večja, je bil uspeh doberi Posebno akrobacije so ugajale, čeprav so bile izvajane čisto po Golovinovi šole, ki to panogo preveč postavlja nad idejnost, občutje in globino. Najboljša je bila tu Leharjeva Poljska romanca. Med plesi naj pa omenimo Youmarsovo Alelujo in Verdijeve Zamorčke iz Aide. Precej talenta in gra-c'je je pokazala gdč. Skalova, pa tudi gdč. Jakšetova bi se lahko še dobro razvila, če bi bolj pazila na preciznost. O. Mrak je dober akrobat. Obisk je bil dote' -r. Sveže perilo utr ja zdravje! Prepoteno perilo je gotovo nezdravo Vase telo sl zeli s Persiforn negova nega perila, belega kot sneg - von (avega kot cvetni dah - svežega kot morska sapica! Stedlte In negujte tudi svoje perilo • Kulturna vesti Ivan Albreht: Začarana bukev. Celje, 19z0, strani 48, samozaložba. — Med slovenskimi pisatelji je Ivan Albreh gotovo eden naiplodovitejših, posebno v zadnjem času, čeprav zaradi naglice, s katero knjige izdaja, večkrat trpi umetniška tehtnost in vrednost. To se očituje tudi na straneh knjižice, ki leži pred nami, ki je zopet posvečena naši deci in mladini in ji je dala ime uvodna pravljica o »Začarani bukvi«. Mimo nje vsebuje še sedemnajst krajših pesmi in krajšo igrico »Vesna«. Pesmi so po večini prikrojene za razne prilike, kakor za državne praznike, proslave, sv. Miklavža itd., nacijonalnega kova je pa tudi igrica, ki nam pripoveduje o naši neodrešeni zemlji onkraj Triglava, Javornika in Snežnika. V pesmih se je pretežno poslužil narodnega ritma in načina, po;;ekod celo tudi motivov. Tako nas »Vidov dan« že uvodoma spominja na srbsko narodno epiko: Solnce žarko Kosovo poljublja, vila Svobodana sredi solnca tri si bisere v lase vpleta . . . »Luna dremlje« je pa nasprotno po vsej zasnovi in izvedbi blizka slovenski ljudski poeziji: Luna dremlje, solnce spi, iz oblakov dež rosi. Saj ni dež, je le srebro, da bo polje bolj lepo. Ko bo jutri solnce vstalo, z zlatom vse bo naseialo. Kos bo vabil: »Čiv, čiv, čiv, pridi gledat, če si živ!« Nekatere bodo ob raznih prilikah prav prišle. Premalo pa je pisatelj in izdajatelj tudi tokrat pazil na zunanjo opremo. -r. Naša domovina, Ferijalni savez 1920-1930. Uredil Franc Zupan. Leto Vlil. Natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani. — Ob svoji desetletnici je naš Ferijalni savez izdal posebno jubilejno številko svojega glasila, ki ima po vsem izgled almanaha. Prispevki so srbohrvatski in slovenski in iz najrazličnejših področij. Idejni sestavki so pretežno delo Srbov in Hrvatov. Ostali pa Slovencev. R. L. Kne-ževid je napisal zelo informativni in pregledni jubilejno-zgodovinski članek oFe-rijalnem savezu: »Desetletnica ferijalne-ga saveza«; dr. D. J. Popovič istotako zgodovinski članek: »Jugoslovani in Jugoslavija y, prošiosti« dr. P. Orlsogono pa sestavek: »Psihološka Dalmacija«. Izmed slovenskih prispevkov naj omenimo v prvi vrsti beletrijo Juša Kozaka, Slavka Gruma, Ivana Grahorja, Ludovika Mrzela, Bratka Krefta, Lojzeta Uršiča in pesmi Alfonza Gspana. Antona Ocvirka, Fr. Oniča, Božidarja Borka, Vinka Košaka in Vladimirja Premruja. Razprave in sestavke so prispevali: prof. A. Sič, ki piše o slovenskih narodnih običajih in nošah; dr. Fr. Tominšek, ki govori o na* ši Koroški; dr. J. C. Oblak, seznanj? mladino s Triglavom; Franc Zupan, ki predstavlja Istro, Kras, Sočo in Novo mesto ter Ciril Kočevar, ki je obudil spomin na pokojnega prerano umrlega Srečka Kosovela. Poučni slovar. V založbi Umetniške propagande in v redakciji dr. J. Glonarja je izšel te dni osmi zvezek velikega Poučnega slovarja, ki bo izpolnil v našem kulturnem življenju veliko in občutno vrzel. Osmi zvezek obsega besede od »corno« do »Delorme Marion«. VsaV zvezek stane 20 Din. Slavko Grmu: Dogodek v mestu Gogi. Lansko leto je vzbudila po vsej državi, posebno pa v naših slovenskih slovstvenih krogih pozornost nagrada, katero je od prosvetnega ministrstva prejela drama »Dogodek v mestu Gogi«, ki jo je napisal mladi zdravnik dr. Slavko Grum. Delo je bilo letos objavljeno prvič v Ljubljanskem Zvonu«, kjer je odkrilo čisto nov svet gledanja in izražanja, take da je postalo najzanimivejši pojav vsega zadnjega časa. Sedaj bo dvodejanka »Dogodek v mestu Gogi« izšla tudi v sa mostojni knjigi. Izdal jo bo autor sam it. bomo o njej, ko izide, še podrobneje spre govorili. Novi odbor »Slovenske Matice«. Po- četkom tega meseca se je vršil v Ljubljani občni zbor »Slovenske Matice«, na katerem je bil izvoljen sledeči poslovni odbor: predsednik dr. Dragotin Lončar, tajnik Juš Kozak, blagajnik Jože Vidmar, odborniki Fran Albrecht, dr. Izidor Cankar, dr. Jože Debevec, Albin Prepeluh in Oton Zupančič, revizorji pa dr. Joža Glo-nar, Mihael Rožanc in Avgust Tosti. No- vi odbor je prejel nalogo, da izdela Slovenski Matici določen književni program in posebno še načrt za izdajanje prevo dov iz svetovne književnosti. Ako želiš imeti lepe kniige, Diistool k »Vodnikovi družbi"! »muf 400 letnica lana Kochanoujskega Tekoči mesec praznujejo Poljaki 4l)01etnico rojstva Jana Kochanovvske-ga, največjega poljskega pesnika v 16. stoletju. Podrobnosti o njegovem rojstvu in detinstvu niso znane, vemo le, da je kot 141eten deček vstopil v krakovsko akademijo, ne da sc pa dognati. kako dolgo je tu študiral. Vzljubil je antično poezijo in se posvetil njenemu študiju. Želja po znanju ga je napotila v inozemstvo in tako je prepotoval Nemčijo, Italijo in Francijo. Najdalje je ostal v Padovi in Benetkah, kjer je izzval pri profesorih pozornost radi svojih krasnih latinskih pesmi. Te pesmi niso le enakovredne poeziji najslavnejših poljskih humanistov, kakor so bili n. pr. Janicki, Danty-szek, Krzycki, ampak se lahko merijo tudi z najboljšimi deli inozemskih humanistov. Kochanowski je bil humanist z obširnim znanjem in ni zaostajal za francoskimi in nemškimi mojstri in misleci 16. stoletja, ampak je mnoge še nadkriljeval. Poljsko pesništvo se je s Kocha-no\vskim povzpelo na dotlej še nedoseženo višino tako glede vsebine kakor tudi glede oblik. Kochanowski je pravzaprav ustvaritelj poljskega pesništva in je dobil častni naziv »oče poljske poezije«. V poljskem jeziku je pričel pisati pod vplivom velikih italijanskih in francoskih humanistov, ki so opustili latinščino v prid domačemu jeziku. Predvsem je vplivalo na Kochanow-skega bivanje v Franciji, zlasti pa stiki z Rousardom. Največja zasluga Ko-chanowskega je torej ustvaritev živega književnega jezika in domače poezije, ki jo je obogatil tudi z novimi oblikami. Kot človek z nenavadnim talentom in umetniškim čutom je znal dati svojim pesnitvam krasen slog, ujemajoč se z vsebino in formo. Kochanovvski je bil predvsem lirik, velike zmožnosti pa je pokazal tudi kot satirik. Napisal je tudi prvo poljsko tragedijo, posnemajoč antična pesnika Sofokleja in Evrinida. Ta žalo-igra, imenovana »Odklonitev grških poslancev«, združuje v sebi antično ,vsebino s poljskim narodnim življenjem. Kot lirik je pisal o vsem, kar je ljubil in čutil, in sicer o Bogu, domovini. Naravi, veselju do življenja, lepoti vaške tihote. Pisal je tudi o javnih zadevah in pogumno grajal napake tedanje družbe. Eno izmed njegovih največjih in najbolj znanih del so »Tož be«, v katerih objokuje svojo prerano umrlo najmlajšo hčerko Uršulo. »Tožbe«, sestoječe iz devetnajstih pesmi, so združen v lep ciklus, ki se je s »Tožbami« prvič pojavil v poljski poeziji in sicer po vzoru Ovidovega dela »Tristia«. Značaj Kochanovvskega se odlikuje po poštenju, nenavadni plemenitosti in skromnosti ter ljubezni do domačih običajev. Ni pisal radi dobička, tudi ne zato, da bi poučeval, ampak zgolj iz ljubezni do poezije,kakor je sam dejal: »Pojem za sebe in za muze.« Kochanowski je bil rojen pesnik in poezija je bila zanj to kar je solnce za cvetice. Zavzema prvo mesto med pesniki 16. stoletja ter eno izmed prvih med poljskimi poeti sploh. To svojo pozicijo v domači literaturi je ‘poznal že sam, rekoč: »Jaz sem stopil prvi na skalo Kaliope, kjer doslej še ni bilo niti sledu poljske noge.« Iz »Pola Esperantisto« Marja Kazano-wiczowna. P R A VI S3 rmmm s vedno osiiičRa kakovost! j Šport Čut za prauico pri žiualih Zanimiv slučaj so opazovali te dni prebivalci v občini Eberswalde pri Bernu. Na strehi neke kmetske hiše je že dolga leta leto za letom imel gnezdo zakonski par štorkelj. Ko se je letos par povrnil in hotel zopet zasesti svoje gnezdo, je našel v njem že drugi par štorkelj. Deposedirane štorklje so par dni obletavale svoje staro gnez do, a brez uspeha. Tedaj so odletele neznano kam. Čez par dni pa so videli prebivalci zanimiv prizor: na obzorju se je pojavila cela četa 20 štorkelj, med njimi oba deložiranca. Nekaj časa so čakale, ker pa se uzurpatorja nista pojavila, je šlo osem štorkelj po nju in ju s silo pritiralo, med velikim krikom, na polje. Tam se je vršila sodna razprava. po kateri sta se čez kakih 10 minut legitimno večletna stanovalca povrnila v svoje staro gnezdo, uzurpatorja pa sta bila pregnana. Četa štorkelj je čakala še par ur, da je sodba stopila v veljavo, nato pa izginila. Potresni ulak Italijansko prometno ministrstvo je dalo napraviti vlak, ki bo imel izkluč-no to nalogo, da bo pri potresih ali drugih elementarnih katastrofah kar najhitreje dovažal v ponesrečene po krajine ves potrebni pomožni mate-rijal. Vlak obstoja iz več vozov za po-možno osobje in pomožno orodje ter je opremljen z najmodernejšimi telefonskimi in brzojavnimi aparati. Pomožno osobje ima stalno na razpolago tudi dva avtomobila. Tako bo vsaj prva pomožna akcija izvršena v najkrajšem času. Šport v nedeljo. Ob 9. na igrišču SK Rapid: lahkoatletski meeting SK Železničarja. Ob 14.30 na dirkališču na Teznu: konjska dirka in nagradno skakanje Mariborskega kasaškega društva. Ob 18.30 na verandi pivovarne Union: težkoatletski meeting ISSK Maribora. Državno prvenstvo ni odgodeno. Jug. nogometni savez je sklenil, da se tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu odigra po že določenem načrtu in terminih, le tekme, ki bi jih moral odigrati BSK, se odlagajo na poznejši čas, ker je dal BSK tri četrtine svojih igralcev v team za Montevideo. Eliminatorne tekme se bodo torej odigrale v drugi polovici julija in kmalu za tem tudi tekme za pokal INS. Glede poslednjih bodo v kratkem izdelane točne propozicije in termini. Male športne vesti. Od evropskih držav se udeleže tekmovanja v Urugvaju Francija, Belgija Španija, Rumuni.ia in Jugoslavija. Ob povratku v avgustu bo odigrala jugoslovenska nogometna reprezentan-tar.ca prijateljsko tekmo z reprezentanco LNP. Newyorška športna komisija je priznala Schmelingu naslov svetskega prvaka v boksu pod pogojem, da še letos brani svoj naslov. Potrditev novih svetovnih rekordov. Na kongresu »Amateur Athletic Fede-ration« v Berlinu so bili potrjeni sledeči novi svetovni rekordi: 100 yardov To-lan (Amerika) 9.5 sek.; 100 m Tolan (Amerika) 10.4 sek.; 400 m Spencer (Amerika) 47 sek.; 500 m Tavernari (Ita- lija) 1.03 min.; 15.000 m Nurmi (Finski) 46:49.6 min.; 25.000 m Mattelin (Finska) 1:24.24 ur; 30.000 m Sijala (Finska) 1:45:07 ur; v enournem teku je Nurmi (Finska) dosegel 19.210 m, 4x100 m Nemčija (reprezent.) 40.8 sek.; krogla Hirschfeld (Nemčija) 16.04 m; 110 m lese Wenushom (Švedska) 14.4 sek.; skok v daljavo Cator (Haiti) 7.93 m; skok s palico Bounes (Amerika) 4.20 m; disk Krenz (Amerika) 49.90 m (novi met od 51 m še ni priznan); kopje Lundgnist (Švedska) 71.01 m. (Daterinstuo nač plemstuom Rimski listi objavljajo zanimiv dogodek, ki se je pripetil o priliki zadnjega Mussolinijevega poseta v Florenci in je zelo značilen za sedanjo fašistično Italijo. Ko so bili sprejeti zastopniki plemstva, dame- namreč niso bile predstavljene italijanskemu diktatorju po plemiških priimkih, temveč je diplomat, ki mu je bila poverjena naloga predstavljanja, navedel vedno število otrok vsake aristokratske matere. 7'orej: Terezija Ricasoli — 6 sinov, Nora Giccardi — 7 otrok. Aristokratske dame so bile nad tem postopanjem seveda zelo ogorčene, toda rimski listi proslavljajo to novotarijo z navdušenimi besedami in naglašajo, da je materinstvo sedaj v Italiji časten naslov, ki je vsekakor odličnejši kakor plemiški naslov. Normalni transatlantski letalski promet v I. 1931. Pred odhodom »Grofa Zenoelina« iz Lakeliursta je izjavil dr. Eckener novinarjem, da upa, da se bo mogel že jeseni 1931 otvoriti redni letalski promet preko Atlantskega oceana s 3 Zepnelinskimi ladjami, ki bodo lahko nosile vsaka po 24 potnikov in 20 ton tovora in pošte. Mlchel Z6vaco £ukceciia tBotgia Zgodovinski roma« ii3 Roza Vanozzo je dvignila glavo. Njen čudni po- Čled, prazen kakor prepad brez dna, je prestrašil ukrecijo. Roza je odgovorila: »In vi?« Lukrecija se je zdrznila, kakor da bi jo bili opalili z žarečim železom. In odšla je, ne da bi si upala odgovoriti ali zastaviti novo vprašanje. »Zares,« je mrmrala med potjo, »jaz, hči, vprašujem, zakaj hočejo umoriti mojega očeta . . . Brez uma sem .... vse preveč nervozna postajam . . . Toda kje sem že slišala glas tc blazne ženske? ...« Kje je slišala glas te starke? Ni se mogla domisliti! Toda zdelo se ji je, kakor da bi ji ta glas budil nejasne spomine o lepem vrtu, polnim granatnih in oranžnih dreves, kjer je zvonko donel otroški smeh in je sedela v senci velikih dreves prelepa, čudovito krasna mlada žena . . . »Kje sem slišala ta glas?« Dolgo časa je premišljala. Nato je nevoljno opustila to brezuspešno brskanje po spominih. Vso noč ni legla v posteljo, v nestrpnem pričakovanju dneva. Dan je napočil. .. jutro se jc izpreminjalo v veliki dan, ali papeža ni bilo na vrt. Lukrecija si je ,v strašni nestrpnosti grizla pesti. Tisto jutro sc je stari Borgia pripravljal na odhod. Okrog četrte ure je ukazal, naj bo vse pripravljeno, da se bo mogel vkrcati, kadar se bo hotel. Ob osmih, ko je solnce zašlo, je papež rekel Angelu: »Še enkrat se hočem izprehajati med cvetlicami, ki sem jih toliko ljubil.« Šel je na vrt, ter s prsti božal cvetlice, tiste, ki Jih jc imel posebno rad. Obenem, ko so se njegove roke vdajale temu nežnemu opravilu, si je papeževa duša slikala strašni prizor, ki sc je pripravljal: posiijenje in umor nedolžne nesrečnice, ki jo je on, Rodrigo Borgia, žrtvoval svojemu sovraštvu do Ragastensa. Dvignil je oči proti Primaverinetnu oknu, in ob misli na bodoče Ragastensovo trpljenje jo izginil smehljaj iz njegovih lic; dejal je abatu Angelu: »Kako nežne so te rože . .. Ah, zares je blagor živeti! . . .« Mirno in potrpežljivo je pričakovala Roza ves ta dan v sobi, kjer jo je pustila Lukrecija. Ni se dotaknila kosila, ki ji ga je prinesla njena lastna hči. Zvečer, nekoliko po osmi uri, pa je Lukrecija nenadoma odprla vrata ter ji namignila; preveč razburjena je bila, da bi mogla govoriti. Roza je šla za njo. Nekaj trenotkov kasneje sta stali obedve v papeže- vi sobi. »Ali hočete res govoriti ž njim?« je vprašala Lukrecija. zadihaje se. »Treba je!« »Ali prevzamete vso odgovornost?« »Prevzamem jo! Bodite brez skrbi! Vaš oče bo mrtev .. .« Lukrecija je vztrepetala in prebledela-. »Kaj ne, da ima navado piti, preden zaspi ?« »Da . .. Krepčilno vino pije ... tu notri je zaprto .. .« Lukrecija je s prstom pokazala majhno omarico, kjer je imel stari Borgia vedno spravljen dober požirek. On edini je imel ključ do te omarice; tako so vsaj mislili. »Vi jo lahko odnrete, kajneda?« je dejala Roza, že naprej gotova odgovora. Lukrecija je naglo potegnila iz nedri majhen ključek ter odprla omarico. »Brž!« je zamrmrala. Toda Rozi se ni mudilo. Ogledate si je notranjost omarice. Razen prigrizkov je videla tucnt stek- lenic posebnega vina, ki ga je pil starec vsak večer, preden je legel spat. Na polici je stalo dvoje čaš, ena zlata, druga srebrna. Papež je pil zdaj iz te, zdaj iz one. Roza Vanozzo je vzela srebrno čašo. »Hitite!« je priganjala Lukrecija z mrklim glasom. Starka je skomignila z ramami. Nato je pobrskala po svojih nedrih ter izvlekla majhen košček rdečkastega pergamenta. »Tukaj je strup,« je dejala, »strup, ki ne prizanaša. Protistrupa mu ne poznam.« Lukrecija je zmajala z glavo. »Če drgnete rob čaše s tem pergamentom,« je nadaljevala Maga, »puščate na srebru prah, ki ga ni mogoče otipati niti videti . . . prah, ki se prime kovine in ne odpade, niti če bi jo kdo obrisal . . . Kdor se potem dotakne z ustnicami roba zastrupljene čaše, ta pogine, in mu ni rešitve . . . Nič na svetu ga ne more oteti . « Roza je umolknila ter se za nekaj hipov zaglo-bila v neznane misli. Nato je pomolela Lukreciji srebrno čašo in svoj pergament. Lukrecija se je z grozo odmaknila . . . »Ali hočete, da naj jaz storim?« je zaječijala. »To bo pravično!« je odgovorila Roza Vanozzo. »Pravično je, da pogine od roke svojega otroka! Pravično je. da si boste mogli vi, njegova hči pozneje obujati spomin o tem večeru. Nikarite se bati, Lukrecija! ... Ali ne teče več borgijska kri po va* ših žilah?« »Molčite, nesrečnica!« »Vzemite' vendar to srebrno čašo. ako hočete, da naiu nihče ne sliši! Tnko! ... In še strup! . • Tako! , . Zdai dr %> ra sj tl •KT.V;«. z nnertorn mesla se dob v kolodvorski knjigarni. Rodbina Franjo in Romana Lah javljata v svojem kakor v imenu svojih otrok, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njena nad vse ljubljena sestra, ozir. svakinja in teta. gospodična 1 r, TELEFON 280 Dora Selinsek v četrtek, dne 19. junija 1930 nenadoma preminula. 'J- Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 22. junija 1930 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana v pon-deljek, dne 23. junija 1030 ob 7. uri v stolni in mestni župni ccrkvi. 1820 Maribor, dne 21- junija 1930. PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILN1CA PAVEL NEDOG Gosposka ul. 43, telefon 2170 Razlagova ul. 22, telefon 2282 Uh t m ■ 'T<-' i • - ■ 'V'- ■ JTJ« V gostilni PLOHL na Teznu bo v nedeljo, dne 22. junija koncert Z mrzlimi jedili, izbornim vinčkom ter vedno svežim pivom v sodčkih dobro preskrbljeno. 795 Leoa obleka za mal denar Dobro moško blago v vseh barvah in modernih vzorcih, 3 m za kompletno obleko samo !0in 180"-Cela Obleka po sporočilu prsne širine, trebušnega obsega in hlačne dolžine samo Din 33C‘-Vpošiljatev se izvrši pri predplačilu zneska ali po povzetju franko vsake pošte, nezacarinjeno. Arnold Weisi, 1524 expedit, Levice 42 CSR. I!ni1!!!!!l!!!l!llll!llll!mil!l!l!l!l!lll!!!!1l!llll!l!l!l!!!!!l]||l!l!l!!l flnaint ZencnvlcS ■nHnaaHmnHonBHi Razvanie - Pivola Vino Din 10"— in Din 14- llJP.rarsie mm predpražnik! Metom veleur ii bolide preproge ,We&a' Maribor TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI k HEROID a Gramofoni Mandoline Violine Gitare Trombe Koline harmonike od Din 298-— dalje . . 136- „ n , 95— „ . n 207-- „ » » 505' „ .. „ 85— . 8361 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scherbaumova zgradba Antiseptično preparirana PR MEROS U GUMA je znatno bolj zdiava in zanesljiva. Zahtevajte jo povsod izrecno. Vinotoč lastnih pridelkov in sicer jabolčnik D 51-, staro vino D 12’- In 14--, novo vino 16*- D v senčnem, prahu pro-stemparkujeotvor-jen v Lajteršpergu vila Derwuschek Spomnite se CMD! H © J in čevlji dobite pri nas. Velika Izbi-ra frottč-blaga za kopalne plašče. Pri nas dobite tudi za mal denar nekaj lepega, prosimo, le obiščite nas. C. Budefeldt, Maribor ^tnnuuuunt^tuu:u:n:n:::;::::::;tnnntnlt Vabilo na redi^ob^i^b^ Kletarske zadrude reg. zadr. z o. z., Maribor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 30. junija ob 10. uri dopoldne v uradnib zadružnih prostorih, Cankarjeva ulica 1. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva, predložitev letnega računa za leto 1929. in predlog o uporabi čistega dobička. 3. Poročilo nadzorstva k točki 2. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Zadružne knjige so članom na vpogled v naši p;sami. Z zadružnim pozdravom Kletarska zadruga p. z. * o z,, Ha?!is*i 1802 Guido Sparovitz m. p., načelnik. Po dvigu konkurza tvrdke Maks Durjava & Co., Maribor, Gregorčičeva 24, so v zalogi Sc velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz cefirja, poplina, pana' ma, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakof tudi različni cefirji, popelini, Sifoni i. t. d. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško ceno. V zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame. Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Gregorčl* čeva ulica 24. 1792 Bliža se sezona kumaric Preskrbite se pravočasno z naj finejšim vinskim in špiritnim kisom tvrdke | Jakob Perhawec •• Maribor •• Gosposka ulica it. 9_ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN I3RO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d,Tredsjtavulk STANKO D2TELA ¥ Mariboru.