Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Požtni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E Celovec • petek *21. december 2001 štev. 51-52 (3148-3149) • letnik 56 • cena 20 šil. • 1,46 evra rV* H« jSloav- , '•Jsl M« a ^ flji-1 rt' • ■. 1 J;T ✓ Društvo Dvojezični zbor Društvo Glasbena šola, Celovec Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji GABRIEL - glasbeno gledališče, Celovec Godba na pihala, Šmihel Gledališče ob Dravi KD Peter Markovič, Rožek KD Pri Joklnu, Celovec KD Šmarjeta-Apače k & k, Šentjanž Slovenska prosvetna zveza in včlanjena društva želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 2002 KUMST, Žita ra vas MePZ Podjuna, Pliberk MoPZ Kralj Matjaž, Libuče Plesna šola Gregej Krištof SAK, Celovec Slovensko pevsko društvo Danica SPD Bilka, Bilčovs SPD Bisernica, Celovec SPD Borovlje SPD Danica, Šentprimož SPD Dobrač, Brnca SPD Drabosnjak, Kostanje SPD Edinost, Pliberk SPD Edinost, Škofiče SPD Gorjanci, Kotmara vas SPD Herman Velik, Sele SPD Jepa-Baško jezero, Loče SPD Malošče SPD Peca, Šmihel SPD Radiše SPD Rož, Šentjakob SPD Srce, Dobrla vas SPD Svoboda, Loga vas SPD Šentjanž SPD Trta, Žitara vas SPD Valentin Polanšek, Obirsko SPD Vinko Poljanec, Škocjan SPD Vrtača, Slovenji Plajberk SPD Zarja, Železna Kapla SPD Žila, Ziljska Bistrica SPD Zvezda, Hodiše UNIKUM, Celovec Vaščana pojo, Zgornja Vesca 40 %* donosa z največjim avstrijskim strešnim skladom, neodvisnim od bank Paribas First Selection: Vet trgov - vet panog -vet možnosti Kdor bi rad profitiral od dobička in rasti posebno uspešnih podjetij, mora pogledati čez nacionalne meje. Politične in tehnološke spremembe so po vsem svetu omogočile okrepljen mednarodni investment. Podjetja delujejo globalno, vlade omogočajo mednarodnim investitorjem, da se udeležujejo pri njihovem gospodarstvu. Velika prednost širokega razsipa je v tem, da lahko globalno koristimo možnosti različnih trgov in panog. Po vsem svetu danes noti ra več kot 40.000 investicijskih skladov. Število skladov, s katerimi je v Avstriji teoretično mogoče razpolagati, je okoli 3000, vendar še vedno vsak dan raste. Prepričljive perspektive za vas kapital Mednarodni delniški strešni sklad Paribas First Sektion s svojim težiščem v Evropi investira izključno v najboljše investicijske sklade sveta. Z volumnom skladov v višini nad milijardo šilingov je Paribas First Selection v enem letu napredovala v največji strešni sklad Avstrije, ki je neodvisen od bank. Za nalo-žniško strategijo je zadolžen team strokovnjakov iz tretjega največjega bančnega koncerna, iz bančne hiše BNP Paribas. S skoraj 40 odstotno performance je sklad outper-formiral svojo benchmark za 7 odstotkov in to ob le zelo malo višjem tveganju. Ekskluzivni partner pri razpečavanju je eno najuspešnejših svetovalnih podjetij za investicjske sklade v Avstriji, firma ERTRAG & SICHERHEIT (E&S). Leta 1985 sta jo ustanovila gospoda Manfred Zettl in Leopold Krauthaufer in deluje danes kot neodvisno posredniško podjetje za vrednostne papirje, ki ga je leta 1999 koncesioniral zvezni urad za nadzor nad vrednostnimi papirji. Poslovalnice so po vsej Avstriji, sedež pa ima v Gradcu. ‘Rendito se nanoSa no fos od 07/1999 do 08/2000 ter se Izračuna pred odtegnitvijo taks kot skupni donos. Rendite, dosežene v preteklosti, niso garancija za bodoče donose. Naše vodstvo Ä Cl, *A a. A Franz Wleser, Harald Reidd, dhektor direktor dstribudje distribucije Marko Wieser, direktor (Kstribudje ERTRAG & SICHERHEIT Investmentfondsberatung Ges.m.b.H., A-8044 Groz, Markrtrostershofle 211 Tel: +43/316/39 800, Fox: +43/316/39 809, E-Mail: office@esfonds.com, Internet: www.esfonds.com >4 1 • k. mA Gerhard Bavtsdn, direktor dbtrfbudje Christoph Cwfcak, direktor distribucij« Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Postni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464 VESTNIK Celovec • petek «21. december 2001 štev. 51-52 (3148-5149) • letnik 56»cena 20 šil. • 1,46 evra Ustavno sodišče ovrglo 25 «/o klavzulo za napise I/ četrtek, 13. decembra, je V Avstrijsko ustavno sodišče 25 odstotno klavzulo deleža slovenskega prebivalstva, ki jo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov predpisuje Zakon o narodnih skupnostih, spoznalo in razglasilo za protiustavno. S tem je ugodilo pritožbi mag. Rudija Vouka, ki se je v zvezi s prometnim režimom obrnil nanj zaradi tega, ker je škocjanski krajevni napis samo nemški. Ustavno sodišče svojo odločitev utemeljuje s členom 7 ADP, ki ne pozna nobenega odstotnega deleža. Nadalje sodišče meni, da na osnovi večletnih opažanj zadošča 10 odstotni delež slovenskega prebivalstva, možna pa je tudi nižja meja za postavitev dvojezičnih tabel. Država ima zdaj leto dni, do 31. 12. 2002 časa, da popravi določila Zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 glede dvojezične topografije in da postavi manjkajoče table po vaseh južne Koroške. Vouk računa z nekaj sto novimi tablami. Razsodba ustavnega sodišča je predvsem na Koroškem izzvala vroče in mednarodno odmevne reakcije. Deželni glavar Haider je osebno napadel predsednika ustavnega sodišča Lud-wiga Adamovicha in zahteval njegov odstop, Rudija Vouka pa je očrnil kot »zažigalca«. KULTURNA DRUŠTVA OBČINE PLIBERK, MESTNA OBČINA PLIBERK, OBČINA RAVNE vabijo na novoletni koncert z godbo na pihala z Raven v sredo, 26. decembra 2001, ob 19.30 v kulturni dom v Pliberku Prisrčno vabljeni! Slika na ovitku je delo Janeza Oswalda, ki razstavna ob tem času v k& k centru v Šentjanžu v Roiu V torek tega tedna se je v razpravo končno vključil tudi zvezni kancler Wolfgang Schüssel. Po vladni seji je dejal, da je seveda treba razsodbo ustavnega sodišča uresničiti, »pa če komu ugaja ali ne«. Schüssel je za vigred 2002 napovedal konferenco, na kateri naj bi predstavniki zvezne in koroške deželne vlade ter za- stopniki koroških Slovencev našli konsenz pri uresničevanju razsodbe ustavnega sodišča. Kancler pa je zavrnil Haiderjevo zahtevo po odstopu Adamovicha, češ da ustavnih sodnikov nihče ne more odstavljati. Haider je ponovno zatrjeval, da ne bo uresničil razsodbe ustavnega sodišča. ■k SPD DANICA vabi na novoletni koncert v nedeljo, 6. januarja 2002, ob 14.30 v kulturni dom v Šentprimožu v Podjuni Sodelujejo: ■ MePZ Danica, ■ zbor »Korenine Danice«, ■ MePZ »Foltej Hartman« Prisrčno vabljeni! HITRO PRILAGAJANJE EU Ustavne spremembe v Sloveniji Q lovenija ni najboljša le v pri-J družitvenih pogajanjih z EU, tudi pri prilagajanju republiške ustave evropskim normam je zelo dejavna. Do zdaj sta Slovenija in EU zaključili več kot dve tretjini pogajalskih točk, med najtrše orehe, ki jih bo treba še pozitivno rešiti, pa sodi predvsem kmetijstvo. Januarja 2002 bo ustavna komisija javno predstavila vse pobude in predloge, ki jih je sprejela za spremembo ustave. Slovenska vlada predlaga spremembe v točkah delnega prenosa državne suverenosti na Evropsko unijo, pri referendumih, pri oblikovanju vlade in v državni upravi. Nekateri predlogi se nanašajo tudi na zadeve lokalne samouprave in na imenovanje sodnikov. Ustavno komisijo vodi predsednik državnega zbora Borut Pahor. Komisija bo k sodelovanju povabila še pravne strokovnjake. 19.01.2002119.30 k & k Šentjanž v Rožu/Sl Johann im Rosental !l!lil!lI|l|||||SiiHiiiiili!' lil ililllff1« lili 111 r\T \ ) /L J Razsodba ustavnega sodišča, po kateri bo potrebnih okoli 300 dvojezičnih tabel več kot doslej, buri nekatere duhove v deželi. Več o tem na straneh 3 in 4. PREBLISK '’ya praznike pa še majhen Zi ugankarski oreh. Predstavljajte si, da vam je sosed dolžan večjo vsoto denarja. Kljub opominjanju se ne zmeni za vračilo, čeprav ga nujno potrebujete. Nasprotno: vedno znova apelira na dobro sosedstvo in resnično tudi vam ni ravno do tega, da bi živeli v jezi Z njim. Ker pa le nič ne pomaga, pa po dolgih letih zahtevate vračilo preko sodišča, ki vam seveda da prav in sosed vam je dolžan povrniti dolg. Sosed pa vik in krik: a tak si, mislil sem, da si moj prijatelj, zdaj pa zahtevaš od mene stvari, ki so šle že skoraj v pozabo. Ti pa pogrevaš zanalašč celo zadevo, ti bom že pokazal, odslej ti ne bom več posojal knjig in lahko se obrišeš pod nosom za tistimi, ki sem ti jih še dolžan. Ne ficka ne dobiš od mene! Sodniki so pa itak, saj vemo že z nogometnih tekem, kakšni! Potem skušajo posredovati drugi sosedje in prijazno pravijo: zmenita se že vendar, kaj Za ugankarje se bosta kregala. Popustita vsak malo, pa bo konsenz■ In sosede nič ne briga ne pravica ne krivica, hočejo imeti svoj mir, večini je vse skupaj vseeno. Vi pa naj bi se odpovedali svojemu denarju zato, da bo sosed že enkrat tiho. Uganka: kaj bi storili vi? Vsaka podobnost z aktualno politiko je namerna. S. W. KOMENTAR ■ Odločitev ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih topografskih napisov je postavila v ospredje vprašanje veljavnosti pravne države in s tem tudi temelj demokratične ureditve naše države. Ustavno sodišče ima v vsaki pravni državi svojo neosporavano vlogo. Dejstvo, da se deželni glavar Koroške brani uveljaviti odločitev ustavnega sodišča postavlja pod vprašaj pravno državo. S tem je vprašanje dvojezičnih topopografskih napisov vprašanje uveljavitve avstrijskega pravnega reda in zato je pristojna država v celoti. Na drugi strani pa se je treba vprašati ali je vprašanje dvojezičnih topografskih napisov še vedno povezano s tolikšnimi emocijami kot npr. pred skoraj tridesetimi leti? Ali nacionalistični ekscesi zadnjih desetih let niso streznile odgovorne v smislu večje sensibilnosti v vprašanjih sožitja? Ali proces evropske integracije ni odprl nove vizije za sožitje brez funkcionalizacije zgodovinskih hipotek in travm? Evropska zveza naj bi bila projekt miru in gospodarske ter socialne prosperitete brez nacionalizmov in ob spoštovanju jezi-kovno-kultume raznolikosti. Nimam vtisa, da bi vprašanje dvojezičnih topografskih napisov dejansko vznemirjale prebivalstvo na Koro- škem. Zato sem se vedno zavzemal za ustvarjanje ustreznega vzdušja, za medsebojno zaupanje in za osveščen odnos do zgodovine. Zato tudi ne verjamem v to, da bi deželnemu glavarju dejansko šlo Zgolj za dvojezične table. Bolj se mi zdi, da deželni glavar to vprašanje hoče funkcionalizi-rati za naslednje občinske in še kake volitve. To je škoda, ker bo razbitega veliko porcelana. V igri je pravna država Zato mora slovenska narodna skupnost v tem vprašanju ohraniti »mimo kri«, ker le tako bo mogoče preprečiti večje konflikte. Dejansko se situacija bistveno ratlikuje od sedemdesetih let: avstrijska pravna država je stabilna in bo kos vsem izzivom. Proces evropske integracije ima svoj vpliv na posamezne članice evropske zveze in nenazadnje sem prepričan, da koroško prebivalstvo danes bolj trezno gleda na dvojezične topografske napise, kot še pred tridesetimi leti. In ne nazadnje: deželni glavar ima konflikt s pravno državo in ne slovenska narodna skupnost. dr. Marjan Sturm KOMENTAR ■ Pobuda posameznika v tem primeru mag. Rudija Vouka, je bila potrebna, da je na osnovi avstrijskega ustavnega prava padla odločitev, ki odgovarja določilom člena 7 in je skladna z evropskimi standardi. Pravne in politične posledice bodo pomembne. Kakor kažejo prve hujskaške reakcije deželnega glavarja, politično že učinkujejo. Deželni glavar je ponovno dokazal, da sta mu dialog in konsenz dobrodošla maska, za katero skriva svoj pravi obraz. Zaskrbljujoče je dejstvo, da si Haider lahko privošči verbalno nasilne napade na temelje avstrijskega pravnega reda, ne da bi bila javnost ob tem kaj prida vznemirjena. Naj to pomeni, da je demokratična »zrelost« prebivalstva dosegla tisto spodnjo mejo, ki dopušča politikom vedno več avtoritarnih potez in s tem legitimira odločitve, ki lahko postavijo celotno moderno pravno državo pod vprašaj?! Haiderjeve grožnje, da bo vprašal prebivalstvo, če želi več dvojezičnih tabel, so seveda že del predvolilnega boja. Kljub temu bi pričakoval od drugih političnih dejavnikov v deželi nekoliko več jasnih pozicij in manj oportunizma v teh elementarnih vprašanjih demokracije. Osnova demokracije so človekove pravice. O temeljnih človekovih pravicah, ki so zaščitene z ustavo, pa ne more odločati noben referendum. Kar velja za svobodo izražanja mnenja, to velja tudi za rabo maternega jezika. Ena izmed temeljnih človekovih pravic je raba slovenskega jezika v javnosti, kar se nenazadnje izkazuje tudi z dvojezičnimi tablami. Zato poudarjam, da je dostojanstvo in odločitve ustavnega sodišča treba spoštovati. To je zgodovinski dosežek v boju za enakopravnost slovenskega jezika. Ne nasedajmo Haiderjevim provokacijam in se brez »če« in »toda« in »ampak« prizadevajmo, da bo prišlo do uresničitve odločbe ustavnega sodišča. Dialog lahko pot uresničitve pospeši, nikakor pa ne more in ne sme spreminjati odločitve. dr. Janko Malle Nevama igra s pravili demokracije SLOVENCI ZAVRAČAJO HAIDERJEVE IZJAVE Mišljenje kot v Bananskih republikah srednji organizaciji koro-V^ških Slovencev, ZSO in NSKS ter EL so nemudoma reagirale na razsodbo Ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih krajevnih napisov, ter na nekvalificirane izjave koroškega deželnega glavarja. Ta je razsodbo sodišča imenoval »pustno šalo« in »politično odločitev«, ter napovedal vrsto restriktivnih ukrepov proti koroškim Slovencem, če ne bojo tudi oni obsodili razsodbo ustavnega sodišča. Haider je ukrepe utemeljeval s tem, da se »bo odslej suženjsko držal predpisov člena 7 ADP«. Naja- vil je deželni referendum o razsodbi in o dvojezičnih tablah, zagrozil je z ukinitvijo pogajanj o podpori dvojezičnim vrtcem in Glasbeni šoli, napovedal je tajno preštevanje manjšine in ukinjanje dvojezičnih šol in razredov. Za nameček pa je še dodal, da v deželi ne bo dodatnih dvojezičnih tabel, dokler bo on deželni glavar. Kvečjemu da jih bo manj. Hudo pa je napadel Rudija Vouka in ga imenoval »netilca« in, »podžigalca«. Haiderja so takoj podprli ljudska stranka, hajmatdinst ter v določenem obsegu tudi socialdemokrati. Slovenci na braniku Slovenski politiki so Haiderjeve grožnje in zahtevo, da naj klonijo pred njim ter napade na Rudija Vouka ostro zavrnili. Rudi Vouk, ki je sprožil postopek ustavnega sodišča in s tem tudi njegovo razsodbo, je dejal, daje od 14. decembra naprej jasno, da Avstrija več kot 40 let koroškim Slovencem ni dala zajamčenih pravic. To je seveda pospeševalo asimilacijo, ki je ne bi bilo, če bi pravice bile izpolnjene. Država naj bo vsaj zdaj velikodušna s pravicami, da ne bo spet treba pred ustavno sodišče. SEJA SOSVETA Tokrat je bila v Bilčovsu Sosvet za slovensko narodno skupnost se je v petek, 14. decembra 2001 ponovno sestal na dvojezičnem ozemlju, tokrat v občinskem uradu v Bilčovsu. Sejo je vodil njegov predsednik Marjan Sturm. Člani sosveta so razpravljali o razsodbi ustavnega sodišča, ogledali pa so si tudi film o izsledkih znanstveno-stro-kovnega pedagoškega spremljanja delovanja dvojezičnih vrtcev. ODMEVI IN MNENJA Razsodbo ustavnega sodisca je treba nemudoma uresničiti K la razsodbo ustavnega so-INdišča in na znane reakcije koroških političnih elit so se odzvale različne ustanove in osebe doma in po svetu. Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer je nedvoumno dal vedeti, daje razsodbo ustavnega sodišča treba izpeljati in uresničiti. Drugačne poti v pravni državi tudi ne more biti. Podobno sta menila tudi predsednik avstrijskih socialdemokratov Alfred Gusen-bauer in bruseljski biro za zaščito manj rabljenih jezikov. Terezija Stojšič, manjšinska glasnica zelenih v parlamentu, je pozdravila razsodbo ustavnega sodišča in ostro zavrnila Haiderja. Zveznega kanclerja Wolfgan-ga Schussla je pozvala, da »nemudoma izvede in uresniči raz- sodbo ustavnega sodišča. Vse drugo bi bila trajna kršitev ustave. Kancler Schussel zdaj lahko dokaže, da je Avstrija pravna država in da spoštuje pravice manjšin, ki so zajamčene v ustavi«. Prav tako naj kancler jasno zavrne nesramne in proti pravni državi naperjene izjave Haiderja, ki se je z njimi odkrito postavil izven ustavnega območja. Krepke besede je Haiderju namenil dunajski župan Michael Haupl: »To je isto, kot če se obsojeni morilec ne bi strinjal s sodbo in bi zahteval odstop sodnika, o sodbi pa plebiscit». Mirno in državniško je na razsodbo ustavnega sodišča reagiral gradiščanski deželni glavar Nissel: »Jasno, da jo bomo upoštevali, ker živimo v pravni državi». Podobni so odmevi tudi iz vrst ostalih strank v tej deželi. Celovški škof Alojzij Schwarz poziva k ohranjanju mirnega sožitja v deželi. »Dialog med različnimi skupinami v deželi je treba nadaljevati ali pa ga tam, kjer je moten, spet obnoviti. Pogoj za to sta zmernost in preudarnost«. Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju »pozdravlja razsodbo ustavnega sodišča v zadevi postavitve manjka- jočih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem in na Gradiščanskem. Zahtevamo izvršitev razsodbe ustavnega sodišča v določenem roku enega leta«. Klub od predstavnikov slovenskih organizacij pričakuje jasne besede in vztrajnost in da »ne smejo kloniti pred pritiski«. Hkrati Klub čestita mag. Rudiju Vouku k uspehu. »Njegova prizadevnost in pogum sta občudovanja vredna«. Klub dodaja: »Dvojezični napisi so viden znak dvojezičnosti področja. Odločno zavračamo vse pritiske na manjšine v Avstriji in njihove zastopnike, da se jim grozi z zapiranjem dvojezičnih ljudskih šol in vrtcev ter s krčenjem podpore. Pravice manjšin in narodnih skupnosti so človekove pravice in del av-struijske ustave«. Cornelia Kogoj, generalna tajnica »INITIATIVE MINDERHEITEN« izjavlja: »Razsodba ustavnega sodišča ni nobena notranjekoroška zadeva, kot to trdi deželni glavar, ampak vpliva na celotno državno manjšinsko politiko. Moderna demnokracija ni diktatura večine nad manjšino, zato je tudi nedopustno, da bi prebivalci odločali o pravicah manjšin«. Franc Wakounig Vouk je napovedal, da bo Haiderja tožil radi žalitve osebne časti, kr gaje imenoval »netilca«. Od državnega tožilstva pa je zahteval, naj proti Haiderju sproži postopek zaradi žalitve javne ustanove, ker je razsodbo ustavnega sodišča imenoval »pustno šalo«. Podpredsednik NSKS Pavel Apovnik je dejal, da NSKS predlaga strokovno komisijo pri uradu zveznega kanclerstva. Strokovnjaki naj izdelajo predloge za izvedbo razsodbe, poli- tika pa poskrbi za konsensualne rešitve. Narodna skupnost da hoče v tej komisiji sodelovati. Andrej Wakounig (EL) je izrazil zadovoljstvo nad razsodbo, ker je potrdila protiustavnost 25 % klavzule v Zakonu o narodnih skupnostih za postavitev dvojezičnih tabel. Pravica do dvojezičnih tabel je ustavno zajamčena in člena 7 ADP ni možno samovoljno tolmačiti, ker je mednarodnopravni dokument. Zaskrbljujoča pa je reakcija dežele. Wakounig je, kot ostali govorci, izrazil upanje, da bosta na koncu le zmagali razsodnost in uvidevnost. V imenu ZSO je njen tajnik Valentin Sima pozval koroške politike, naj končno reagirajo stvarno. Politika naj krepi pravno zavest, da je Avstrija s podpisom državne pogodbe leta 1955 prevzela tudi mednarodne obveznosti, ki jih mora izpolniti. Ostro je Sima obsodil Haiderjeve napade na Vouka in obkladanje s pridevki kot »netilec« in »podžigaledc« in podobno. To namreč ni nič drugega kot kri-minaliziranje državljana, ki je izrabil ustavno zajamčen instru-mentarij krepitve pravne države. Sima je takšno ravnanje istovetil s »pojmovanjem glavarjev v Bananski republiki«. Tajnik ZSO je napravil porazno bilanco napovedi iz leta 2000, da bojo predstavniki treh deželnozborskih strank, zastopniki koroških Slovencev in domovinskih združenj družno prepričevali občane dvojezičnih občin, naj podprejo postavitev dvojezičnih tabel. »Do danes se nič ni zgodilo in premaknilo«. I/Vafro DOKUMENTACIJA Člen 7 Avstrijske državne pogodbe, z dne lS.maja 1955 Pravice slovenske in hrvaške manjšine 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravic do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku. 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pou- ka v slovenskem in hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole. 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je slovenski in hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini. 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani. 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzemajo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj ali pravice kot manjšine, se mora prepovedati. YRAZSODBE USTAVNEGA SODIŠČA Štirikrat je potrdilo pravice narodnih skupnosti A vstrija in Koroška se kaj /»rada hvalisata, da nikjer drugod na svetu manjšinsko vprašanje ni tako vzorno urejeno, in kake obširne pravice da manjšine uživajo. Stvarnost je seveda popolnoma drugačna. Sama od sebe država manjšinam ni dala ničesar, kajti vse pravice in dosežke, ki jih manjšine imajo, so si morale trdo priboriti, tudi s pomočjo ustavnega sodišča. Kar štirikrat je Ustavno sodišče v zadnjih letih korigiralo avstrijsko politično in pravno prakso do narodnih skupnosti. Prvi primer je bila razsodba v zadevi javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Tožbo je vložila družina Messner in 15. decembra 1989 je ustavno sodišče potrdilo njeno zahtevo po ureditvi javne dvojezične šole v Celovcu. Drugi primer je bila razsodba Ustavnega sodišča zaradi dvojezičnega pouka na četrtih stopnjah ljudskih šol. Sodišče je 9. marca 2000 spoznalo, da je dotedanja odredba bila protiustavna. Tretji primer je bila razsodba Ustavnega sodišča v zadevi uradne dvojezičnosti v občini Dobrla vas. Tožbo je vložil mag. Rudi Vouk, pravnik in kulturni referent v Dobrli vasi. Ustavno sodišče je razsodbo razglasilo 4. 10. 2000. Četrti, in doslej najnovejši primer posega Ustavnega sodišča je bila razsodba v zvezi s krajevnim napisom v Škocija-nu, ki ni dvojezičen. Tožbo je spet vložil mag. Rudi Vouk, ki je bil osebno prizadet, in Ustavno sodišče je razsodbo razglasilo 14. decembra 2001. Napadi na predsednika Takoj po razglasitvi je koroški deželni glavar razsodbo imenoval »pustno šalo«. Potem je postopoma zaostril napade na sodišče in predvsem na njegovega predsednika dr. Ludwiga Ada-movicha. Dejal je, da njega in deželne vlade ni hotel sprejeti na pogovor, da pa se je dalj časa o razsodbi pogovarjal s predsednikom republike Slovenije Milanom Kučanom, zagovornikom veleslovenskih idej. Haiderje sodišču očital politično razsojanje in je zahteval odstop Adamovicha. Dr. Adamovich je na to odgovoril, da Haider laže, če trdi, da se je s Kučanom menil o dvojezičnih napisih. Sploh pa mu ta način diskusije o razsodbi že preseda. Andrej Wakounig, EL Povsem je jasno, da so v pravnih državah plebisciti in referendumi o sodbah sodišč velik škandal in da izpodkopavajo neodvisnost sodišč. Napovedan referendum o najnovejši razsodbi Ustavnega sodišča pa je jasen prekršek 43. člena deželne ustave, ki referendume dovoljuje edinole v zadevah dežele. To potrjuje tudi deželni ustavni sodnik Gerold Glantschnig. Po mnenju mnogih strokovnjakov za ustavna vprašanja pa je napovedani referendum sploh protiustaven. O odnosu deželnega glavarja do pravnih norm je predsednik EL dejal, da ima občutek, kot da se deželni glavar sploh ne meni za deželno in državno ustavo in da zanj edinole velja »lex Haider«. Ana Blatnik, predsednica DSAN-SPO »Razsodbo ustavnega sodišča je treba spoštovati in uresničiti. Za to pa so tako na deželni kot tudi na občinski ravni potrebni konstruktivni ukrepi za krepitev zaupanja. Ti bi bili tudi izraz evropske zrelosti«. SVET EVROPE Pregled položaja avstrijskih manjšin KI a podlagi tragičnih iz-IV kušenj na Balkanu je za-pad v zadnjih desetih letih intenziviral razpravo o zaščiti manjšin. Sad teh razprav sta bili dve konvenciji, ki jih je sprejel Svet Evrope in ki ju je ratificirala tudi Avstrija. To sta: Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin in Evropska listina regionalnih in manjšinskih jezikov. Oba mednarodna dokumenta predvidevata tudi, da morajo države podpisnice periodično poročati Svetu Evrope o položaju svojih manjšin in uresničevanju določil iz obeh kon-vecij. Zato je Svet Evrope tudi ustanovil svetovalni komite ekspertov, ki vsa ta poročila proučuje in poda svetu ministrov Sveta Evrope tudi ustrezno poročilo, ki na podlagi tega sklepa o morebitnih nadaljnjih korakih. Svetovalni komite ekspertov pa ne le proučuje poročila držav, tem- več si tudi na licu mesta ustvari mnenje o položaju posameznih manjšin. Ta teden se je svetovalni komite ekspertov mudil na Dunaju in vodil številne razgovore s predstavniki manjšin, s predstavniki nevladnih organizacij ter s predstavniki zvezne vlade in tudi deželnih vlad. V torek je svetovalni komite ekspertov Sveta Evrope vodil razpravo s predsedniki in podpredsedniki sosvetov avstrijskih narodnih manjšin. Slovenski sosvet sta zastopala predsednik dr. Marjan Sturm in dr. Reginald Vospernik v imenu zbolelega podpredsednika sosveta Bernarda Sadovnika. »Iz vprašanj, ki so jih sta-vljali eksperti Sveta Evrope predsednikom in podpredsednikom sosvetov se da sklepati, da so zelo dobro seznanjeni s situacijo in položajem avstrijskih narodnih manjšin« je poudaril dr. Marjan Sturm. Ob tem tudi aktualna vprašanja niso bila izvzeta. Na podlagi vseh teh razgovorov bodo eksperti podali poročilo svetu ministrov Sveta Evrope, ki bo na podlagi poročil odločal o naslednjih korakih. LICEMERSTVO DEŽELNEGA GLAVARJA Kar velja za kmete, ne velja za Slovence »Skupina, ki postaja vse manjša, se mora z vso močjo prizadevati, da celotno prebivalstvo njene interese in zadeve sprejme in potrdi kot svoje«. Ta pomenljiv stavek je koroški deželni glavar Haider izrekel minuli petek, dan po razglasitvi razsodbe ustavnega sodišča. Povedal ga je v Hra-stovici, kjer je zasedal koroški kmečki parlament, kmetijska zbornica, ki zastopa pičlih petdeset tisoč volilcev. Ker ima ta poklicni stan močan lobij, je Haider navzočim mazal strd okoli ust in jih podžigal, da se za svoje zadeve čim bolj brigajo. Pičlo uro poprej pa je isti Haider vzel na muho razsodbo ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih. Nobenega govora o tem, da mora skupina, katere število se krči, podvzeti vse, da pridobi podporo večine. Nasprotno: Haiderje grobo napadel ustavno sodišče in mu očital, da je politično sodišče. Slovencem na Koroškem je grozil z ostrimi ukrepi, če bojo še naprej zahtevali dvojezične table. Napovedal je referendum o dvojezičnih tablah, zahteval je tajno preštevanje manjšine, črtanje vseh sredstev otroškim vrtcem in slovenski Glasbeni šoli. In zagrozil je z geto-šolami za Slovence, češ da v členu 7. .ADP skupna šola sploh ni predvidena. Odslej se bom »suženjsko držal določil člena 7«, je pribil. Sploh da so dvojezične table največji kamen spotike za sožitje, je menil in meni Haider. Ob tem pa se je zaklinjal, da »dokler bom jaz deželni glavar, na Koroškem ne bo dodatnih dvojezičnih tabel«. PRI UNIČU NA ZILJSKI BISTRICI Diaporama: Rudi Benetik in Hanzi Weiss Branje: Engelbert Obernosterer I ničeva »stava« Pepce in Lud-U vika Druml na Ziljski Bistrici se je v nedeljo, 16. decembra zvečer, spremenila v literamo-čitalniški prostor. Na povabilo gospodarjev je pretežno iz svoje zbirke »Grün« bral koroški pisatelj Engelbert Obernosterer, eden najbolj pronicljivih in neu- Hanzi Weiss in Rudi Benetik klonljivih pisateljskih duhov v tej kljukasti deželi. Obernosterer si je svoj kruh služil kot učitelj, kar pa ne pomeni, da je zategadelj svojega duha in svoje talente pokoril temu, disciplini in uravnilovki tako izpostavljenemu poklicu. Bliže so mu bili okolje, čas, vzgoja in prostor, pač vsi tisti dejavniki, ki oblikujejo značaj človeka. Ohranil si je dar pozornega opazovalca družbenih sprememb, vaškega vsakdana ter sožitja na vasi, ki ga zaznamujejo večje ali manjše trdote življenj. Vse to Obernosterer v svojih zapisih popopra s ščepcem blagega cinizma brez kakršnekoli primesi žgoče arogance. Predvsem pa ga odlikujeta humor in globoko spoštovanje do vseh, ki jih opisuje. »Nočem, da bi se kdo čutil prizadetega in bi ga zategadelj zasmehovali«, je menil. Pisatelj seje dolgo izogibal zeleni barvi, ker ga je preveč spominjala na rodno Lesno dolino, ki zanj nikoli ni bila idilič- na. Ta idila obstaja le na razglednicah. Obernosterer je do-raščal na gorski kmetiji in s tem neposredno doživel in spoznal trdo življenje kmetov na strmih rebrih tamkajšnjih hribov. Od tistih mal ga odbija vse, kar ima opravka z zemljo, morda tudi zato, ker ga opominja, da se bo nekega dne povrnil v prah. Pisatelja je predstavil univerzitetni profesor Wilhelm Baum. Nekaj dni poprej pa sta Hanzi Weiss, znan kulturni delavec in odličen hobby-fotograf, ter akademski slikar Rudi Benetik predstavila na nenavaden način svoje vtise s potovanja po Libiji. Diaporama se imenuje način prikazovanja fotografiranih slik, ki se zlegoma prelivajo v abstrakten slikarjev svet. Nekateri so bili kar iz sebe in so rekli, da prvič razumejo abstrakcije. Predvsem je treba omeniti subtilno fotografovo oko, ki nam je prineslo nekaj vzdušja te prostrane, vroče dežele, v kateri ljudje živijo drugače kot pri nas, pa vendar počno isto: borijo se za vsakdanji kruh in živijo tako, kakor to zahteva njihovo naravno okolje. Rudi Benetik pa je z barvami in formami izluščil bistvo prizorov, ki se tako še bolj vtisnejo v spomin. Sonja in Franc Wakounig Wilhelm Baum in Engelbert Obernosterer SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA 50. Slovenski ples V soboto 5. 1. 2002, ob 20. uri bo v Domu sindikatov v Celovcu za ples igral Bigband orkestra Slovenske vojske s solisti. Kabaretne vložke bo imel režiser in satirik Boris Kobal. Rezervacija miz SPZ: 0463/514300-22 VSTOPNICE v predprodaji na posojilnicah, v slovenskih knjigarnah, pri društvenikih in v tajništvu Slovenske prosvetne zveze. Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen aprila 1996. V dobrih petih letih delovanja je prerasel v kvaliteten in priznan orkester, ki se je predstavil širši javnosti tako v domovini kot v tujini. V tem času je imel preko 500 nastopov. Z Big bandom je nastopal na tradicionalnem Slovenskem plesu na Dunaju, na »Gala srečanju atašejev« v Budimpešti, na dobrodelnih plesih v organizaciji Lions klubov ter na častniških plesih v Ljubljani in Mariboru. Izredno je bilo odmevno gostovanje Orkestra Slovenske vojske konec leta 1999 v ZRN na mednarodnem festivalu vojaških orkestrov vsega sveta. Na osnovi dosedanjega dela in uspehov je Orkester Slovenske vojske vabljen na številna mednarodna gostovanja in snemanja tudi za tuje založniške hiše. Od skromnih začetkov je Orkester Slovenske vojske prerasel v ansambel, poznan v slovenskem prostoru in vabljen na številna srečanja in festivale po Evropi, kjer nastopa s svojim shovv programom, ki je ena najprivlač-nejših točk. Pod novim umetniškim vodstvom Milivoja Surbka, ki je obogatil in popestril umetniški program, se je v zadnjem obdobju kvaliteta orkestra močno dvignila, kar je za orkester pomenilo nov elan v njegovem poustvarjanju. Boris Kobal se je rodil v Trstu in je po poklicu gledališki režiser; kot avtor, režiser in igralec pa pripravlja tudi kabaretne predstave. LJUDSKA ŠOLA BOROVLJE Šolarji so ustvarjali s Thomasom Mikelnom I judska šola Borovlje je v Lzačetku novembra (sedmega in osmega) v okviru umetniške delavnice povabila znanega koroškega umetnika Thomasa Mikelna. Mikel, ki se kot umetnik ukvarja v svojih slikah predvsem s klovni, se je rade volje odzval povabilu, saj večkrat skupaj z mladimi ustvarja umetnine. Boroveljski otroci prvega in drugega razreda so naslikali vsak svojega klovna in skupaj oblikovali »velikansko umetnino«. Otroci so bili z veseljem in prizadevnostjo pri delu. Umetnik pa je dejal, da se v nekaterih otrocih skrivajo že pravi mojstri. Odprtja razstave se je udeležilo mnogo umetniško zainteresiranih ljudi. Kot častne goste je provizorična voditeljica šole Anna Maria Unger med drugim pozdravila župana mesta Borovlje dr. Helmuta Krainerja, nadzornika za dvojezične ljudske šole Tomaža Ogrisa in ravnatelji- co ljudske šole 2 v Borovljah. V uvodnih besedah je med drugim dejala, da »želi kot doslej tudi v prihodnosti nadaljevati tradicijo in povabiti umetnike in umetni- Umetniška delavnica naj bi med drugim pomagala poživiti otroško fantazijo in ustvarjalnost.« Ob koncu pa še to: dvojezična ljudska šola (LS 1) je edina pr* TsT " Otroci LŠ 1 v Borovljah z umetnikom T. Mikelnom in ravnateljico A. M. Unger ce. Fantazija in kreativnost v da- od treh v Borovljah, ki nudi našnjem času pojemata, ker otro- otrokom pouk v obeh deželnih ci preživijo večji del svojega jezikih od prvega do četrtega prostega časa pred televizorjem, razreda. RAZSTAVA RIHARDA BOŠIČA Pogled na večni spomin narave I nikatom iz narave, to je ka-U menju in okamenelim usedlinam, je namenjena razstava mag. Riharda Bošiča v poslopju veli-kovškega okrajnega glavarstva. Razstava, odprta v četrtek, 13. decembra, je na ogled do 11. novembra 2003 v poslovnih urah urada. Rihard Bošič, maturant slovenske gimnazije in absolvent graške univerze, kjer je zaključil študi paleontologije, v svojih majhnih in malo večjih umetninah odkriva čar in lepoto kamenja, ki je pravzaprav večni spomin narave in njenega nastajanja. Umetnik in rokodelec, ki ima svoj atelje in podjetje »Litho-Dekor« v Čepičah pri Globasnici, ne sega le v prastaro jedro kamenin, ampak zelo uspešno in domiselno kombinira kamen z lesom in sodobnimi materiali, in s tem simbolično gradi mostove med posameznimi zgodovinskimi obdobji naše zemlje. Sporočilo Bošičevih kamnitih umetnin je, da kamen ni samo simbol trdote in brezosebne hladnosti. Iz njega vejejo naboj zgodovine nastajanja tega sveta ter predmeti, ki jih Rihard Bošič strokovno in z umetniško tankočutnostjo lušči iz njega. Wafra Rihard Bošič s kamnito uro RAVNE NA KOROŠKEM Razstava ob 80-letnem jubileju Janka Messnerja Prisrčno srečanje profesorja kot begunec, saj se je odzival citati iz del Janka Messnerja z nekdanjimi gimnazijci zaradi krivic nad slovensko smo slišali: »Rojen v deželi po- skupnostjo v Avstriji, vrnil pa niževanja, imenovani Koroška, V prostorih Osrednje koroške se je 1955 leta z bridkimi iz- leto dni po izgubljenem plebis-knjižnice dr. Franca Sušnika so kušnjami z jugoslovansko tajno citu: kri moje kraške matere 13. decembra, na rojstni dan policijo - udbo, ko so ga hoteli Ivane Možina mi kljub poniže-profesorja Janka Messnerja z izkoristiti. Svojo pokončno držo vanju ni dala postati ponižen: Osojnice pri Celovcu, literata, je tokrat pokazal kar med spre- upiral sem se že nadučitelju Va- Prisrčen sprejem za Janka Messnerja pri nekdanjih dijakih gimnazije Ravne na Koroškem publicista, kritika in borca za politično in ekonomsko enakopravnost Slovencev v Avstriji, odprli razstavo njegovih del. Poimenovali so jo Kadar nam Drava nazaj poteče, Koroški jaz domovina porečem, portret Janka Messnerja ob 80-letnici rojstva. Družbeno kritičnega ustvarjalca, ki se ga je oprijel naziv »pesnik upora in solidarnosti«, so prestavili s podnaslovi: simbolika dreves (lipe in hrasta, kjer obravnava problematiko nacionalnega sožitja med nemško in slovensko govorečimi v Avstriji), portret umetnika, poezija, prozno delo, dramatika, prevodi, psevdonimi, antologije, družbena kritičnost, nagrade in pisma. Zbirko razstavljenih del pa je sam dopolnil z ravnokar izdanim delom Aforizmi in bliskavice (izdala založba Drava iz Celovca). Dobrodošlico so Janku Messnerju najprej izrekli njegovi nekdanji dijaki ravenske gimnazije, saj je kot mlad profesor od 1946 leta tukaj poučeval. Na »Sušnikovo gimnazijo« je prišel jemanjem čestitk od županje Ivane Klančnik, ko je pripomnil, naj se ga naziva s tovarišem in ne z gospodom, pozneje pa še, da bi kazalo z veliko začetnico pisati slovensko besedo Dostojanstvo. Ravnateljica knjižnice Majda Verčko-Kotnik ga je predstavila kot človeka, ki je skrajnemu »nacionalizmu in kratenju človekovih pravic vedno zastavil pero«. Iz njegovih del so odlomke prebirali dijaki Gimnazije Ravne, recital so popestrili z zvoki citer, kar se je lepo ujelo s toplino koroškega narečja gosta. Življenje in delo (Skume štorije, Vrnitev, Lipa in hrast in drugo) ter razstavo sta sistematično predstavili Simona Šuler Pandev in Simona Vončina. Omenili sta tudi misel predsednika Milana Kučana, izrečene pred leti, da je z literarnimi deli okrepil tako narodno zavest koroških Slovencev kot vsega naroda. Značilna za njegov portret je zapisana misel pisatelja Andreja Makuca ob nedavnem srečanju z njim: »... Grča, tr-mež, skala-ves ognjen in hkrati spokojen je bil...«. Med nekaj lentinu Weizerju v ljudski šoli, ki nam je z vso surovostjo skušal priskutiti slovenski materin in očetov jezik.« Med obujanjem spominov je gost pripomnil, da so prostori knjižnice lepo obnovljeni, zato se namerava sem še vračati. Da mu preteklost nekaj pomeni, je razkril še, ko je govoril o svojem kritičnem odnosu do cerkvenih ustanov, zelo rad pa zaide v prazno domačo cerkev (v Dobu pri Pliberku), kjer se lahko sreča z »znojem svojih prednikov«. Udeležencem slovesnosti pa je namenil odlomke iz svoje najnovejše knjige Aforizmi in bliskavice. Med prebranimi mislimi so bile: skrbeti je treba tudi za zdrav duh, ki pa ga nacizem ne premore; kdor ponižuje, zmotno meni, da s tem sebe povišuje; o slovenski spravi, kot tudi F. S. Finžgar meni, da za kolaboracionizem in bratomorno vojno ni opravičila; treba je enakopravno in pokončno hoditi v EU; če mladi skačejo čez jarek, si stari že čez most več ne upajo. S. Š. Trije kralji se klanjajo novorojenemu detetu Prof. dr. Anton Zmeda: Puran in bik T\uran klepeta z bikom, pa L vzdihne: »Oh kako rad bi vzletel na vrh tistega visokega drevesa tamle za vasjo! Toda moje peruti za to nimajo dovolj moči.« Bik pa pravi: »No dobro, če bi že tako rad prišel na vrh - zakaj ne pozobaš nekaj mojega gnoja? Vsebuje za- dosti hranilnih snovi, ki ti bodo dale moč.« Puran se dejansko spravi nad kravjak, in čez nekaj časa občuti res toliko moči, da mu uspe vzleteti do prve veje. Drugi dan to ponovi in pride že do druge veje, tretji dan še nekoliko više in tako dalje. Končno, čez kakih deset dni, doseže vrh drevesa in se ponosno, za vso okolico vidno, posadi na najvišjo vejo. Ne traja dolgo, pa ga opazi lovec, nastavi puško, in puran se zvali z najvišje veje na tla. Menedžment lekcija štev. 2: Sranje ti včasih sicer lahko pomaga priti na vrh, ni pa rečeno, da boš tam z njegovo pomočjo lahko trajno ostal. Otroci dvojezične ljudske šole v Celovcu DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA Priznanje za mednarodni projekt "7 veza evropskih vgojiteljev je L. 10. decembra na Dunaju podelila Javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu priznanje in na- grado »Europtimus 2001«. Kot edina ljudska šola v Avstriji je bila s to nagrado sprejeta v častni krog nagrajenih šol. Zveza evropskih vzgojiteljev že deset let spremlja in odlikuje šole, ki si posebno prizadevajo v aktualnih mednarodnih projektih v deželi in čezmejnih povezovalnih dejavnostih s pobratenimi šolami za razumevanje med narodi in njihovo sožitje. B. H. DRABOSNJAKOVA PASTIRSKA IGRA V šentiljski cerkvi je vladalo božično vzdušje Qo štirinajstih letih smo na T Koroškem ponovno doživeli odrsko predstavitev Drabosnjako-ve »Pastirske igre«. V šentiljski cerkvi so se od petka pa do nedelje minulega tedna zvrstile tri predstave, ki so ponovno potrdile, da zapuščina »pavra v Korotane«, kot je Drabosnjak imenoval samega sebe, ni izgubila svoje privlačnosti in svojega čara. »Pastirsko igro« je režiral Franci Končan, igrali in sodelovali so igralci iz zgornjega Roža in z Gur, ter zbora »Rož« in šentiljski cerkveni zbor, scena, funkcionalna in enostavna, pa je zavzemala oltarni prostor. Vsebinsko-literarno je igro za oder pripravila dr. Herta Laussegger-Maurer, Lajko Mi-lisavljevič je oskrbel glasbeni del, Tonči Stiker pa je imel na skrbi pravilno izgovorjavo ko-stanjškega narečja. Franci Končan se ni šel nekih režijskih eksperimentov, ampak je, tudi iz globokega spoštovanja do avtorja, Drabos-njakovo predlogo in literarnozgodovinsko zapuščino pustil neokrnjeno in avtentično. Tako je številno občinstvo, ki si je ogledalo predstavo, organizirala jo je KKZ, ponovno imelo priložnost spoznati in podoživeti delo koroškega slovenskega bukovnika, ki je v času splošne nepismenosti in literarnega molka med koroškimi Slovenci ustvarjal književna dela, ki danes sodijo med največje zaklade slovenske kulture. Igra traja dobro poldrugo uro, prizori se skladno zlivajo drug v drugega, petje starih koroških adventnih in božičnih pesmi pa dodatno ustvarja in bogati božično vzdušje. V glavnih vlogah so nastopili: Miha Miškulnik kot baročno opulent-ni Angelc, Marija Hedenik kot Marija z detetom, Hanzej Wu-zella kot Jožef, Karl Krautzer je bil Birt, Sigi Kolter pa Hero-dež, glasnika Parolicusa je igral Pavli Zablatnik. Pastirsko igro bojo v soboto 22. 12 in v nedeljo 23.12.2001 ponovili v Ljubljani in v Mariboru, 28.12.2001 ob 19.00 uri pa v farni cerkvi v Šmihelu. Franc Wakounig POMEN IN NALOGE SLOVENSKE KULTURE V PRIHODNOSTI Kultura v evropski razsežnosti S pojmom »kulturna politika« zaobjemamo prvenstveno skrb, ki jo t. i. evropska nacionalna država namenja ohranjanju in razvijanju nacionalne kulture. To velja za velike imperialne države, še bolj značilno pa je za male narode, ki so svojo državotvornost zmogli z lastno kulturo in jezikom, ker jim je preprosto manjkala zadostna vojaška, gospodarska, ozemeljska in tudi populacijska moč. Iz nastanka velikih nacionalnih držav pa izhaja tudi »kulturni imperializem«, kar pomeni preziranje, zatiranje in uničevanje jezikov in kultur šibkejših in podrejenih narodov. Kultura je skozi zgodovino pri posameznih narodih opravljala dvoje funkcij: združujočo in oplajajočo, a tudi funkcijo rivalstva in zatiranja. Poistovetila se je z interesi nacionalne države, ki so bili lahko ali humanistično povezovalni ali pa agresivni v smislu kulturnega imperializma. Izvlečki iz referata dr. Janka Maileja na seminarju Zveze slovenskih žena v novembru 2001 v Portorožu Kultura v procesu globalizacije in civilizacijskega poenotenja Identiteta mnogih evropskih narodov (ne le slovenskega) se vse bolj krči le še na lastni jezik in njegovo kulturo. Zato so te države prisiljene k združevanju. Evropska unija odvzema nacionalnim državam nekatere konstitutivne elemente: gospodarstvo, finance, obrambo, nekatere pravne ureditve, skupne norme naj bi začele veljati celo v izobraževanju. Gre za poenotenje na skoraj vseh področjih družbenega življenja. Kje torej ostane lastna kulturna prepoznavnost? Maja Haderlap je za koroško slovensko kulturo v času petdesetih let zapisala: »Občutljivost slovenske kulturne politike na Koroškem se kaže v diskusiji o narodnem vprašanju in družbenem razvoju koroških Slovencev ... po eni strani so se jasno artikulirale nove kulturne potrebe, kijih ljudska in ljubiteljska kultura nista mogli več zadovoljiti, po drugi strani pa so kulturni politiki zaradi nenehne narodnoobrambne drže težko spremljali narodnostno skupnost kot splet različnih interesov in socialnih plasti.« S tem se položaj kulture in kulturne politike spreminja. Slovenska kultura v procesu integracije Slovenski narod je svojo jezikovno in kulturno samosvojost oblikoval iz svoje moči v nasprotovanju avstro-ogrski monarhiji in njenemu kulturnemu imperializmu. Slovencem je v zgodovini pomenilo prištevanje k svojemu narodu stvar plebiscitarne samoodločbe, ne pa družbeni privilegij. Vendar menim, da se v procesu evropske integracije položaj za Slovence načelno ne spreminja na slabše. V enak položaj glede svojih nacionalno-konstitutivnih elementov (gospodarstvo, suverena vojaška in zunanja politika ipd.), pa tudi glede jezika in kulture, prihajajo tudi sosednji, doslej imperialni narodi. Zato bo pritisk na manjše narode šibkejši kot v času kulturnega imperializma. Komunikacijski jezik v znanosti, politiki, ekonomiji postaja za vse enak. V tem je civilizacijsko izenačevanje temeljnega položaja vseh narodov. Vendar to ne pomeni, da bo identiteta malih narodov zagotovljena avtomatično. EU je sprejela že nekaj formalnih mehanizmov za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Kljub temu pa se lahko v našo zavest vtihotapi povsem zgrešena misel o logični enakosti. Kdo ponuja globalizacijo? Verjetno tisti, ki ima od tega največ dobička. Sedanja podoba globalizacije se kaže v internacionalizaciji kapitala, ki svetu narekuje določeno kulturo, sisteme vrednot in sodobnih mitov. Ta sistem vsebuje več nevarnosti. Omenjam tri odločilne. 1. Z uniformiranostjo kapitala oz. gospodarstva in njegovih socialnih doktrin (odprava socialnih pravic) se brišejo posamezne kulture in se s tem spodrezuje identiteta milijonov ljudi. 2. Demokratični sitemi iz oportunosti podpirajo ali vsaj tolerirajo najrazličnejša tiranstva, ker se jim ti zdijo najboljši varuhi zaslužkov. Načelni pozivi k demokraciji se zdijo kot pranje lastne duše. 3. Nevarnost je tudi v tem, da se ob globalizaciji bogati svet dejansko zapira in se obdaja z visokimi zidovi v strahu, da bi se s proizvodi iz tretjega sveta vanj selila tudi revščina. Poznamo za demokracijo nevzdržne nasprotne strategije: nacionalizem, rasizem, ksenofobija (sovraštvo do tujcev). Razpoke na svetovni ravni so dramatične. Razvite države zapirajo svoje meje, da bi preprečile prihod ljudi, ki jih k temu sili tudi golo preživetje. Kakšna je slovenska nacionalna kulturna politika? Slovenska kultura je bila v prejšnji skupni državi ena izmed narodnih kultur Jugoslavije in kot taka upoštevana v upravnem in izobraževalnem sistemu države (učni načrti, prevodi, enotni knjižni trg). To dokazujejo podatki in analize. Z razpadom Jugoslavije je vse to izginilo. Taka ravan kulturnih dejavnosti (knjiga, film, gledališče itd.) je že danes težka in jo bo v bodoče še teže ohranjati. Kulturna politika nove slovenske države je neodgovorno zavrgla dobro organizirano kulturno politiko Jugoslavije. Kar je bilo prej privilegij ene stran- ke, je zdaj postalo plen različnih strank. Ideologizacija je dominirala kulturno politiko (odstranjevanje komunistične literature, slovenskega pesništva upora, knjig v srbohrvaškem jeziku, tudi vrhunske beletristike, ideološki kriteriji financiranja kulture koroških Slovencev). To ni le ideloška ozkost, ampak skrajna nekulturnost. Dr. Janko Malle V zadnjem času je opazen proces deideologizacije, vendar ni zaslediti kake državne kulturne politike, ki bi se odzivala na proces združevanja v Evropi. Opazimo pa več tendenc: 1. Ker se je slovenska kulturna posebnost izoblikovala prav v soočenju z močnejšimi in agresivnimi sosedskimi kulturami, se rada zapira sama vase in pretirano opeva svojo domačin-skost, kar mestoma že prerašča v nacionalistično omejenost. 2. Na drugi strani se pojavlja zavestno podpiranje t. i. amerikanizacije kulture, kar naj bi predstavljalo odprtost slovenskega kulturnega življenja. Ideološki interesi so v kulturi prisotni do te mere, da vsaka stranka kuje svoj kulturni model. 3. Naslednja slabost je pomanjkanje vizije, kaj je bistveno za ohranjanje slovenske narodne samobitnosti in slovenske kulture. Nekritično prenašanje vzorcev od drugod, kot npr., da se kulturo v celoti podredi tržnim kriterijem (knjige, gledališča, glasbena poustvarjalnost, film itn.), je za slovenski kulturni prostor nesprejemljivo. Majhen narod potrebuje poglavitne kulturne ustanove in njihovo razvejano mrežo (knjižnice, gledališča itd.) Dilem glede teh vprašanj med kulturniki ni. Koliko pa bo tem zahtevam sledila politična volja? Kulturna politika naj bi zagotavljala sistem, ne pa igrala vlogo razdeljevalca državnega denarja in servis za organizacijo reprezentativne kulture. Odnos slovenske države do kulture je zaznaven tudi v tem, da ji iz proračuna namenja manj denarja kot razvite evropske države. Ob tem slovenska kultura ne more soglašati z dejstvom, da jo država, kateri so temelje postavili prav kulturniki, obravnava kot nujno zlo, ki ji pač mora dodeliti družbena sredstva, in ne kot temelj lastnega obstoja. Položaj kulture koroških Slovencev v vrtincu slovenske kulturne politike Ker smo koroški Slovenci del slovenske samobitnosti, je tudi slovenska manjšinska kultura del slovenske kulturne politike. Vendar ne samo to. Ker smo avstrijski državljani, je to tudi problem Avstrije. Avstrijska kulturna politika na papirju priznava (ustavno določilo) jezikovne in kulturne raznolikosti Avstrije, dejansko pa se dokaj ponižujoče obnaša do kulturnega dela in ustvarjanja koroških Slovencev. Do slovenske kulturne infrastrukture nima enakega odnosa kot do drugih kulturnih ustanov v Avstriji (to še posebej velja za Koroško - finančne podpore). Če dveh tretjin vseh sredstev, ki jih potrebujemo za vzdrževanje infrastrukture in za izvajanje kulturnih programov, ne bi prejeli od Republike Slovenije, bi se naš organizacijski ustroj že zdavnaj podrl. Prav Avstrija bi bila seveda v največji meri dolžna skrbeti za kulturno rast svojih državljanov slovenskega jezika. Ker pa tega ne stori, iščemo razumevanje in pomoč pri Republiki Sloveniji. In tudi tukaj se zatika, prav tako kot v celotni kulturni politiki Slovenije. Finančna sredstva resda niso zanemarljiva, a če drži podatek pristojne komisije državnega zbora, da je leta 1994 znašala višina sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu 0,26 odstotka državnega proračuna in da bo po vsakoletnem postopnem zniževanju leta 2002 dosegla le 0,12 odstotka, je povsem razvidno, da postaja zakonsko deklarirana skrb slovenske države za zamejstvo vse bolj papirnato leporečje. Ob tem bi bilo pričakovati, da bo Slovenija od Avstrije zahtevala večji delež, a je ob njenem vstopanju v EU in odvisnosti od Avstrije to le pobožna želja. V odnosih med Slovenijo in koroškimi Slovenci vidim nekaj argumentiranih prednostnih nalog: 1. Normalizacija materialnega stanja slovenskih kulturnih organizacij in ustanov na Koroškem kot pogoj vsakršnega načrtovanja kulturne bodočnosti (problem glasbene šole, študijske knjžnice, gledališki abonma); 1. sistemska ureditev rednega dotoka subvencijskih sredstev kulturnim organizacijam in ustanovam in sprotno prilagajanje valutnim razlikam in potrebam manjšinske kulture; 2. oblikovanje »zamejskega kulturnega programa« oziroma vsebinske in strateške vizije razvoja slovenske »zamejske« kulture; 3. usklajenost med posameznimi manjšinskimi političnimi dejavniki glede pomena in vrednosti kulture znotraj manjšinske stvarnosti; 4. aktivna in ne zgolj posvetovalna vloga zamejskih kulturnih subjektov pri načrtovanju in izvajanju kulturne politike republike Slovenije; 5. namesto oz. poleg »ge-toizacije« v en sam državni »zamejski lonec« tudi kapilar-nejše upoštevanje manjšinskih kulturnih programov v posameznih resorjih vseslovenske kulture: od gledališča do založništva, od znanosti do šolstva; 6. načrtovanje skupnega slovenskega kulturnega prostora v razširjeni Evropi. Biti ali ne biti -zadeva naroda Z vstopanjem v združeno Evropo in z izpostavljanjem globalnim kulturnim pretokom je slovenska narodna identiteta lahko resno ogrožena, če slovenska kulturna politika investicije v kulturo in jezik ne bo spoznala kot nujni vložek v obstoj in razvoj slovenske samobitnosti. Evropski združevalni procesi ne vodijo nujno v izginjanje neke kontinuirane kulturne identitete. Rousseau je dejal, da izginotje narodnega v globalizaciji ni stvar nekakšne objektivne zgodovinske nuje, ampak predvsem stvar lastne »obče volje«. Torej gre za preprosto vprašanje: biti ali ne biti narod, in to je predvsem stvar naroda samega. Pri tem pa gre predvsem za vprašanje naše lastne politične zrelosti in samozavesti. Kakšno mesto zavzema liga v današnji družbi, katere so njene naloge in ali ima liga določeno družbeno in politično težo? Liga je veliko let bila organizacija, ki so jo zaznamovali socialni partnerji in uradne ustanove, takrat je liga s teh strani dobivala znatno več denarja kot zdaj. Liga je ena od najstarejših nevladnih organizacij, torej je nastala takrat, ko tega pojma še nismo poznali. Prav zdaj doživlja močan preobrat, kar se odraža v močni pomladitvi članov. Liga ni več »organizacija ho-noracij«. Spremembe so opazne tudi v delu samem, ker skušamo okrepljeno informirati javnost o dejanskem stanju človekovih pravic v Avstriji To nas razlikuje od drugih sorodnih organizacij, katerih delovanje je usmerjeno v inozemstvo. Pri svojem delu se poslužujemo sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih sredstev, na primer interneta. Liga ima zelo malo denarja na razpolago. Naša prednost je, da smo odprta organizacija in da z drugimi zelo dobro sodelujemo. Poleg tega sedaj krepimo našo organizacijsko bazo v zveznih deželah, kjer naj delujejo avtonomne skupine. Katera so problemska težišča lige in pa: ali manjšinsko vprašanje še sodi mednje? Manjšinskemu vprašanju, predvsem etničnim manjšinam, je liga vselej namenjala močno pozornost. Precejšen del njenih članov prihaja prav iz manjšinskih vrst in mi smo v nenehnem dialogu s predstavniškimi organizacijami manjšin. Mislim, da smo doprinesli tudi svoj delež h koordinaciji teh organizacij. Za nas je jasno, da je način ravnanja z nacionalnimi manjšinami in s socialnimi ter drugimi skupinami odločilen za kakovost določene družbe, je merilo njene civilizacijske stopnje. Zato bo manjšinsko vprašanje vselej focus kakovosti človekovih pravic, ali država upošteva in spoštuje osnovne pravice manjšin, kot so zajamčene na primer že v temeljnem državnem zakonu, v členu 7 ADP ali pa tudi v ustavnem določilu. V naših letnih poročilih ter v sprotnih informacijah opozarjamo na nepravilnosti ter na rešitve odprtih problemov in vprašanj. Zdajšnja zvezna vlada je odločena, da čim bolj skrči priseljevanje tujcev, ljudi iz drugih jezikovnih, kulturnih in verskih krogov. Je to DR. FERDINAND LACINA, PREDSEDNIK AVSTRIJSKE LIGE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE »Skrbi me rastoča toleranca do protidemokratičnih izjav« Avstrijska liga za človekove pravice letos praznuje petinsedemdesetletnico svojega obstoja. Liga je potemtakem najstarejša organizacija civilne družbe, nevladna organizacija, ki budno bedi nad stanjem človekovih pravic v državi. V drugi republiki je predvsem manjšinsko vprašanje ostrilo njen profil, v vse večjem obsegu pa se to dogaja na področju pravic tujcev in socialnih pravic. Takoj po prevzemu oblasti leta 1938 so nacionalsocialisti ligo in njeno delovanje prepovedali. V torek, 27. novembra 2001, je liga na celovški univerzi priredila zelo odmeven informacijski večer, ki sta se ga udeležila njen vsedržavni predsednik Ferdinand Lacina in poslovodeči predsednik Feliks J. Bister. Ob tej priliki se je Franc Wakounig pogovarjal s Ferdinandom Lacino. Ferdinand Lacina, bivši tajnik v biroju Bruna Kreiskega in minister za podržavljeno industrijo ter finance, je bil za predsednika lige izvoljen le nekaj časa pred nastopom zdajšnje čmo-modre zvezne vlade. Dr. Ferdinand Lacina petosti med ekonomijo in človekovimi pravicami, med ekonomijo in ekologijo? Ali pa liga to področje prepušča drugim nevladnim organizacijam, na primer »am-nesty international«? Mi nismo konkurenti, pač pa del mednarodnega in evropskega gibanja, ki je predvsem v frankofonih deželah zelo močno. Liga za človekove pravice prihaja iz Francije, kakor prav od tam prihaja tudi precej njenih zamisli. Na evropski ravni skupno ustanavljamo močno organizacijo, kajti velik delež nalog ni več omejen na posamezne države. Če naj dosežemo obvezne evropske standarde človekovih pravic, je jasno, da smo v dialogu z ligami v sosednjih državah in jim morda tudi po potrebi priskočimo na pomoč. Razširitev EU stoji tik pred vratini in trenutno se zdi, kakor da sta gospodarska in tehnološko-energetska usklajenost edina kriterija za vstop v unijo. Iz poročil EU edina konfliktna črta med ligo in vlado, ali pa so tu še druga področja, kjer mora liga posegati v prid človekovih pravic? Liga je nadstrankarska organizacija, četudi drži, da so mnogi njeni člani strankarsko opredeljeni, kot na primer jaz ali moja namestnica Terezija Stoj-šič. Vendar velja poudariti, da liga čisto jasno temelji na antifašističnih osnovah in ima zato težave z določeno stranko, ki po svoji strukturi uporablja modele, ki so stari že »tisoč« let in se zelo močno nagiba k »firer-principu«. Iz rednih izjav funkcionarjev te stranke je razvidno, da goji zvestobo, ki temu gibanju ni v čast. Prav zato je večina članov lige zelo kritična in nezaupljiva do zdajšnje vlade. Kako liga prav v času globalizacije, ki ne pomeni le globalizacije gospodarstva, ampak tudi problemov, skuša okrepiti pogled čez mejo in zavest za probleme na drugi strani mejne črte. Tu mislim predvsem na na- pa je razvidno, da imajo nekatere od kandidatk precejšnje deficite pri temeljnih državljanjskih pravicah. Naj opozorim le na problematiko Romov. Kaj bo stori- la liga: Se šla politiko veta ali pa pomoči in spodbude? Politika veta je popolnoma nesmiselna in tudi ne odgovarja osnovni zamisli lige za človekove pravice. Edina možna, čeprav je zelo mučna, je pot sodelovanja. Pri tem pa seveda ne smemo spregledati bruna v lastnem očesu in da sosedu ne bomo očitali iveri, ki jo pri njem vidimo. Države, ki se zdaj približujejo ELI, imajo še zelo kratko demokratično dobo in izkušnjo in seveda ta ali oni nerešen problem. Ta ali oni nerešen problem pa ima tudi Avstrija. Mi se moramo truditi, da dosežemo standard človekovih pravic, ki se ne bo uravnaval po najslabšem članu, po najbolj zaostali deželi v tem vprašanju. V tej zadevi podpiramo priza-devanaja EU. Skrbi pa me dejstvo, da se na evropski ravni množijo nasprotovanje, sovraštvo in predsodki do tujcev, do etničnih in družbenih manjšin. Kaj zlahka se namreč zgodi, da bojo to počutje zlorabili populisti. Najsi je to v Avstriji, na Danskem, na Slovaškem ali na Češkem, Madžarskem. Ta nevarnost nas mora spodbuditi, da okrepimo naše delovanje pri osveščanju ljudi. Vi ste kot študent gospodarskih ved leta 1965 bistveno prispevali k razkrinkanju profesorja Tarasa Boroda-jkewizca, ki je na dunajski gospodarski univerzi javno zastopal rasistične teze z vsemi znanimi posledicami. Kako vi ocenjujete možnost družbenega soglasja z desnim ekstremizmom in neonacizmom ter stopnjo budnosti proti tem pojavom? Nekaj je jasno: mehanične ponovitve nacifašizma gotovo ne bo. Skrbi pa me rastoča toleranca do protidemokratičnih in rasističnih izjav in mnenj. Pogosto se zgodi, da avstrijska javnost določene izjave izve šele iz tujega tiska. Biti si moramo na jasnem, da če zvezni kancler »nedolžno zamenjavo« imena določene osebe s pralnim praškom pojmuje kot pustno šalo, to zelo škodi demokraciji na sploh. Zato mislim, da imajo v tem smislu prav mediji veliko odgovornost, katere se v Avstriji premalo zavedamo. To izhaja iz dejstva, da smo v Avstriji, drugače kot v Nemčiji, premalo razčistili dejstvo, da so mnogi Avstrijci sicer bili žrtve nacizma, mnogi pa so bili na strani zločincev. Hvala za pogovor! Pregon in kacet »KZ Ravensbriick, kraj trpljenja, grozote, strahu, lakote, ubojev, sovraštva, morije v plinskih celicah in pečeh. Ravensbriick, taborišče neštetih žensk in otrok, zdravih, bolnih, mladih in starih, sestradanih, obupajočih, vseh razredov in poklicev, raznih narodnosti in ver«. Tako je v svojih spominih opisala žensko koncetracijsko taborišče Ravensbriick, kjer je bila od junija 1943 pa do osvoboditve aprila 1945. Dve nepojmljivo hudi in grozni leti, ki ju je, hvala Bogu, preživela. Nanej Jug-Olip, starejša ljubezniva gospa, je ena od redkih še živečih preživelih trpink tega kaceta, ki o doživetem tudi govori. Nekaj je o tem že napisala, da bi svet vedel, kaj se je tam godilo. Predvsem pa se obrača na mladino, ki »bodi budna in pazi, da te hitlerizem ne zajame«. Zavedna in budna družina Nanej Jug-Olip je bila doma in je doraščala na kmetiji pri Užni-ku v Selah, v zavedni in zelo budni slovenskokoroški družini, ki je bila in je steber slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja na vasi. Ko so leta 1938 prišli na oblast nacisti, so njeni trije bratje Honz, Peter in Folt skupno z drugimi pokončnimi fanti in možmi iz Sel in kapelške okolice raje šli v Jugoslavijo kot da bi služili Hitlerju. Po nacističnem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so se vrnili nazaj in se dobro leto skrivali doma in v okoliških gozdovih ter grabnih. Užnikova družina jih je skrivoma kljub nadzoru oblasti podpirala in z njimi imela reden stik. Nekateri so se pozneje pridružili partizanskemu gibanju, Užnikovi bratje pa so si na Sedlcah na Šajdi izkopali bunker, kjer so prebili vojno. 14. in 15.aprila 1942 so nacisti začeli uresničevati svoj genocidni načrt etničnega čiščenja na Koroškem. Prvi dan pregona je v takrat še zelo odročne Sele zelo hitro prispela grozna vest o načrtnem odgonu slovenskih družin. Za Užnikove je bilo jasno, da bojo tudi oni med žrtvami. V noči od 14. na 15. april 1942 se je vsa-družina, mati Neža in oče Florjan, trije bratje in štiri sestre, zadnjič zbrala okoli domačega ognjišča, »veliko smo govorili, se troštali, potem pa smo vzeli slovo. Preden smo šli narazen, smo še požebrali, mati so nas blagoslovili, in potem je šel vsak tja, kakor smo se zmenili«. Bratje so šli v gozd, oče Florjan in mati Neža sta se skrila na Vrbnikovem skednju, Nanej pa je z nečakinjo Pavlo šla k setri Katri, poročeni pri Cerkvi. Sestri Mica in Nežej sta doma pričakali razplet dogodkov. NANEJ JUG-OLIP IZ MEDBOROVNICE PRI BOROVLJAH Bila sem številka 20&3 Drugo leto se bomo koroški Slovenci spominjali enega najbolj temačnih dogodkov v naši in deželni zgodovini, to je pregona koroških Slovencev 14. in 15. aprila 1942. Koroški nacisti so s pomočjo domačih kolaboraterjev hoteli dokončno rešiti tako imenovano »Koroško vprašanje«, to je uničiti slovenski živelj v deželi. To so hoteli doseči z asimilacijo, s fizičnim uničevanjem in s pregonom, to je etničnim čiščenjem. Nad 300 slovenskih družin, vse od Suhe na skrajnem vzhodu do Brda na zahodu slovenskega jezikovnega območja v deželi, so nacisti v teh dveh dneh in še pozneje pregnali z rodne grude. Odgnali sojih v taborišča v Nemčiji. Večina pregnancev je tam dočakala osvoboditev. Nekaj pregnank in pregnancev pa je po pregonu moralo še skozi pekel ječ, kaznilnic in koncentracijskih taborišč. Ena od teh žrtev je Nanej Jug-Olip iz Medborovnice. »Kommen sie herunter« Drugi dan pregona je bila na vrsti Užnikova hiša. Policija je najprej zajela le Mico in Nežo, in začela iskati ostale. Ko se je zmračilo, je Nanej prebežala k staršem na Vrbnikovem hlevu. »Ko smo tako sedeli v senu in premlevali dogodke«, pravi Nanej, »nenadoma zaškripljejo vrata in snop luči je začel tipati po skednju. Zaledenela mi je kri, izdani smo, je bila prva mislel, tista na beg pa je bila odveč. Kajti v tem trenutku zakomandira glas »Kommen sie herunter, sie sind umstellt«. Drug za drugim smo zlezli po lestvi in stali smo pred dvema žandarjema, ki sta bila v spremstvu dveh domačinov. Nanejo in starše je policija odpeljala v zbirno taborišče v Žrelcu pri Celovcu. Pred tem pa so še enkrat stopili v domačo hišo, kjer je že zagospodaril tujec iz Kanalske doline. Iz zbirnega taborišča v Žrelcu, danes je tam tovarna Philips, so Nemci slovenske pregnance, obkoljene kot težke zločince, gnali na celovški kolodvor in jih strpali v živinske vagone. Ko je vlak potegnil v smer proti severu, so nekateri pregnanci začeli jokati, drugi so onemeli, spet drugi so žebrali. Olip Banči, dolgoletni selski zborovodja, pa je vzdignil pesem »Oj hišica očetova«. Do konca je ni zmogel, kajti vse je zmagal bridek jok. Dva dni in dve noči je trajala vožnja z vlakom iz Celovca do ciljnega taborišča.Užnikovi so prišli najprej v taborišče Reh-nitz na današnjem Poljskem, avgusta 1942 pa sojih premestili v Eichstätt blizu Niirnber-ga, kjer so bili že številni drugi pregnanci. Iz taborišča v zapor 23. novembra 1942 pa seje nad Užnikove zgrnil oblak nove groze. Tega dne, kot običajno Nanej Jug-Olip je Nanej pomagala v gospodinjstvu zelo prijaznih starejših zakoncev, je prišel žandar in ji dejal: »Imam komando, da vas zaprem«. Po prvem .šoku ji je povedal, da je povod za ta ukrep »dogodek v domovini«. Ob glasnem, a seveda neuspešnem protestu zakoncev jo je od- vedel v eichstattski zapor. Tja so privedli tudi ostalo družino razen sestre Mice, ki so jo zaprli v Niimbergu in Neže, ki je radi nosečnosti ostala v Eichstättu. Obe so pozneje vrnili nazaj na Koroško. Do 30. novembra 1942 so Nanej in starša bili zaprti v Eichstättu. Od tu so jih z vlakom vrnili nazaj v Celovec, kjer jih je že čakal gestapo. V celovškem zaporu je bila v celici skupaj z ženami iz kapelške okolice. Po neverjetnem naključju so sestro Mico po vrnitvi iz Niirnberga in po prvih zasliševanjih vtaknili prav v celico, v kateri je bila Nanej. Pred paznikom sta se obe potajili, kot da se ne poznata. Mica je zaupala, da je vse vzela nase in ji zabičala, naj ničesar ne prizna. Tragični dnevnik V gestapovskih zaporih je Nanej zadnjič govorila z očetom. Pri zasliševanjih Nanej dejansko ničesar ni priznala. Zvedela pa je, kaj se skriva za »dogodkom v domovini«. Domačin je zatožil Užnikove pri gestapu, da so skrivali in prehranjevali ubegle brate in njihove tovariše. Tu je Naniji prišla na spomin jesen 1941, ko so Užnikovi sejali zimsko rž. Vaščan, kije šel mimo, je pripomnil očetu Florjanu: »Zakaj pa seješ, žel itak ne boš več«. Zdaj je razumela to napoved, ki je prej nihče ni dojel. Ta vaščan je že vedel za pregon. Na osnovi ovadbe, da so skrivali ubegle brate in njihove tovariše, je policija Užnikove zaprla, še preden je gestapo s pomočjo vrinjenega agenta odkril bunker v Hlipovčnikovem grabnu v Selah, kjer se je skrivala skupina domačih upor-nežev okoli Tomaža Olipa, ene od trinajstih žrtev. S pomočjo dnevnika, ki gaje Tomaž Olip pisal, je gestapo razkrinkal celotno uporniško mrežo in izvedel enega največjih aretacijskih valov na selsko-kapelškem območju. Zaradi enega krožnika juhe, ki so jo ljudje dali skrivajočim se domačinom, so dobili hude kazni. Aprila 1943 je bil proces proti skupini iz Hlipovčnikove-ga bunkerja in vsem, ki so jim pomagali. Sodil jim je zloglasni Roland Feisler, predsednik berlinskega Volksgerichtshofa. Prav posebej za to priliko je prišel na Koroško, da bi z eksemplaričnimi kaznimi zatrl vsak upor proti nacističnemu režimu. To je bil tudi edini, a krvavi nastop Freislerja na Koroškem. Nanej Olip se še dobro spominja tistega groznega dne aprila 1943, ko je Roland Freis-sler 13 Slovencev in Slovenk iz Sel in kapelške obsodil na smrt z obglavljenjem. Še zdaj sliši Uršo Olip, Jerebinjo z Obirske-ga, katere mož Tomaž, stric prej omenjenega Tomaža Olipa, je bil obsojen na smrt. Jereb se je še v procesni dvorani uprl in so ga navzoči varnostniki Irma Trksak, Ana Olip-Jug, Helene Igerc, Katharina Thaller Foto: Sigrid Stippich-Cuetz Spomenik 92.000 pobitim v nekdanjem kacetu Ravensbrück tako pretepli, daje za posledicami umrl v bolnišnici. Nosečo Uršo Olip so poslali v kaznilnico Eichach, po rojstvu hčere Anice pa je prišla v kacet Ra-vensbruck. Tam jo je Nanej Jug-Olip tudi srečala. Brez obsodbe v KZ Užnikova družina in številni drugi Selani in Kapelčani so julija 1943 prišli pred 2. dunajski kazenski senat, ki ni izrekel nobene smrtne obsodbe, a jih je obsodil na dolgoletne zapore in kaznilnice. 3.junija 1943, torej še pred tem procesom, je gestapo Na-nejo Jug-Olip brez obsodbe poslal v KZ Ravensbrück. Tja je prispela 12. junija 1943 z drugimi desetimi Selankami. Sele mnogo pozneje je zvedela, na kakšne kazni so bili obsojeni starši in sestre: oče Florijan Olip na 5 let kaznilnice Stein/Donau, sestra Mica Olip na 10 let kaznilnice Waldheim, sestra Neža, ki so jo na predvečer procesa privedli iz Eich-stätta, na 7 let kaznilnice Waldheim, sestra Katra na 5 let kaznilnice. Edinole mati Neža Olip se je vrnila nazaj v Eichstätt. Oče Florijan se ni več vrnil domov, kajti konec aprila 1945, tik pred osvoboditvijo, je SS vse jetnike v Steinu nagnala na dvorišče in začela vanje streljati. Žrtve tega klanja so bili tudi Florjan Olip in Ožbovt Hlipov-čnikov iz Sel ter Jožef Rutar iz Žitare vasi. Številka 20373 Dopoldne 12. junija 1943 je vlak obstal na postaji Fürstenberg blizu Ravensbrücka in jet-nice so zlezle iz živinskih vagonov. Pričakali sojih esesovci in paznice, vsi z bikovkami v rokah in s psi ob strani in takoj pokazali, da so neomajni gospodarji nad življenjem in smrtjo jetnic. Vpitje, komanda »Schnell, schnell, ihr Schweine«, lajež psov, drenjanje prestrašenih jetnic in groza, vse to je kot apokaliptično vzdušje lebdelo nad postajo in hojo v nekaj kilometrov oddaljeni kacet, kjer se je groza še stopnjevala. Naneji Jug-Olip so od teh trenutkov najbolj ostale v spominu človeške postave, ki so, odete v cebraste uniforme, kot duhovi tavale naokrog. »Kaj se le to rajta?«, se je spraševala. Za razmišljanje ni bilo časa, kajti z vso naglico sojih nagnali v »Zugangsblock«. »Tam so nam pobrali vse, kar smo imele domačega na sebi ali pri sebi. Vzeli so ti vse, vzeli so ti tudi ime, nehal si biti človek, ti nisi več bil človek, bil si številka med številkami. Jaz sem bila številka 20373«. Prvi vtis o Ravensbriicku je bil grozen: »Skozi dimnik krematorija se je valil dim in legal na taborišče. Saj so gorele tri peči in požirale žrtve nedolžnih bitij«. V šivalnici Nanej Jug-Olip je prišla v šivalnico, kjer je okrog 1200 jetnic na 600 strojih in v dveh izmenah šivalo uniforme za »Hitlerjev Waffen SS in vojake«. Norma v šivalnici je bila morilska, kljub temu pa je ta komanda bila v primerjavi z drugimi še znosna, ker »smo bile na suhem in pod streho«. Režim v kacetu je bil naravnan na uničevanje ljudi ob istočasnem izžemanju njihove delovne sile do zadnje trohice moči.Tudi Nanej Jug-Olip je že bila določena za krematorij, pa jo je rešila neka Poljakinja. Ob pol štirih zjutraj je jetni-ce zbudila sirena, ob štirih so pri vsakem vremenu, pozimi in poleti, morale že stati na »apel-placu«. Jutranji in večerni apeli, na katerih so šteli jetnice, so redno trajali dve uri. Če pa se število ni ujemalo z dejanskim stanjem jetnic, so trajali dalj. Delavnik je trajal dvanajst ur, vmes je bilo samo časa, da so na brzino použile to, kar naj bi bilo hrana. Sprva se ji je čorba iz »Dürrgemüse« upirala. Prvi dan te hrane ni mogla zaužiti. Jetni-ca, ki je stala poleg nje, jo je prosila, naj ji jo da. Pri tem je skorajda preroško rekla: »Se vesela boš, da bi le tega bilo dosti!« Pa je res še tega bilo premalo, pristavi Nanej Jug-Olip. Najhujši apel, kar se ga Nanej Jug-Olip spominja, je bil na sveti večer 1943.. »Po delu smo kot po navadi nastopile apel. Sneg je začel že popoldne naletavati. Zmeraj bolj goste so bile snežinke in ure so tekle. Ena jetnica manjka, število ni v redu, je bilo rečeno. Šteli so in šteli, me pa smo stale pre-mražene, premočene, lačne, nekatere so omedlele, otroci so stali v sprednji vrsti, kjer je veter najbolj bril. Niti z otroki niso imeli usmiljenja. Več tisoč jetnic na apelplacu je zgledalo kot zasneženi plotovi. Misli so uhajale domov, kjer je na sveti večer v enem kotu stala miza, polna z »mižjekom« (obredni kruh), v drugem kotu pa topla krušna peč. Bilo je že čez polnoč, ko se oglasi komanda »Abtreten«. Stale smo zato, ker je podnevi zunaj pri delu umrla ena jetnica, paznica pa je to pozabila javiti. Trde od mraza in stanja, da smo komaj prestavljale noge, smo šle v mrzle barake in spalnice, kjer so od tramov visele ledene sveče, ledeni cegli«. Tudi na Silvestrovo 1943 so dolgo stale na apelplacu, ker so prav tega dne razuševali barake. Tudi na sveti večer 1944 veže Nanejo poseben spomin. »Vse smo slutile, da je to zadnji sveti večer v taborišču. In če že ne, kakor je bilo nameravano, da nas SS spusti v zrak (taborišče je bilo podminirano), tako je bilo vendar še upanje v nas, da nam kmalu zasije svoboda« In potem opisuje, kako je od nekod priplavala pesem »Sveta noč, blažena noč« in je vsem postalo toplo v srcu. S tovarišico Anno Borst iz Možberka sta se prijeli za roke, jokali sta in misli na svoje drage. Marš smrti in svoboda Spomini Naneje Jug-Olip na kacet bi napolnili knjige. Proti koncu vojne so taborišče dnevno preletavala zavezniška letala, fronta se je približevala in disciplina je začela popuščati. Jetnice so bile le še sence človeških bitij. Na obrazih jim je rasel celo mah, oči so bile udrte in otožne. »Ni ga človeka, ki bi vso to moro lahko prenesel na platno, in tudi opisati jo je nemogoče«, je zapisala. Ker SS ni več imela časa, da bi vse jetnice pomorila, taborišče pa uničila, se je odločila, da jih v hitrem maršu, tako imenovanem »maršu smrti«, prižene do Lübecka in tam potopi v morje. Jetnice, ki so spotoma opešale, so bile ustreljene in njihova trupla so pustili kar ležati. Nanejo Jug-Olip, ki je bila popolnoma izčrpana, sta rešili rojakinji Sabina Schweiger in njena teta Pepa Perč z vrha Šajde s tem, da sta jo podpirali pri hoji. Tretji dan marša je SS zbežala, jetnice so se znašle, kot so pač znale in mogle. Poiskale so senik in se tam utaborile. Tu so doživele prihod Rusov in Amerikancev, in s tem osvoboditev. Rusi, ki so prevzeli komando v tem predelu, so za jetnice dobro skrbeli. Nanej Jug-Olip seje 3. avgusta 1945 preko Prage, Beograda in Ljubljane vrnila domov. Iz Podrožce je njo in druge Selan-ke peljal Janez Weiss z avtom domov. Bila je zadnja od Užni- kovih, ki je prišla domov. Razen očeta so se vrnili vsi. »Upanje na svobodo, močna volja, tovarištvo in vera v Boga in Marijo nam je pomagalo, da smo preživeli«, piše Nanej Jug-Olip. Ko je prišla domov, je mati v znak dobrodošlice pred njo položila hleb domačega kruha. Živa priča Ana Jug-Olip je ena od redkih jetnic, ki o doživetjih v kacetih tudi govori oz. more govoriti. Mnoge o tem nikoli niso črhnile niti besedice. »O tem lahko govorim tudi šele sedaj, prej tega dolga leta nisem mogla. Doma sem o tem govorila na en sam sveti večer, potem pa nikoli več. Po mnogih letih pa sem prišla do sklepa in prepričanja, da moram o tem govoriti, ker sicer ljudje ne bojo vedeli, kaj se je tam dogajalo.« S trpkostjo v glasu Nanej Jug-Olip ugotavlja, da je razen domačih, njenega zdravnika in rebrškega duhovnika ter pisatelja Metoda Turnška dolgo nihče ni vprašal, kaj je doživela. Epilog Naneje Jug-Olip KZ Ravensbrück, unčevalno taborišče, kamor je bilo poslanih 132.000 žensk vseh narodnosti, med njimi tudi otroci. Od njih jih je 92.000 bilo pomorjenih. V najrazličnejših nacističnih koncentracijskih taboriščih so pomorili okoli enajst milijonov ljudi. Nobena kuga ni pomorila toliko ljudi kot hitlerizem v dvanajstih letih svoje strahovlade. V nemških kacetih se je strnila vsa premišljena in hotena okrutost nacizma, in v njih so pripadniki SS, izbranci ger-mansko-nemškega plemena, uničevali, pobijali, poniževali, izkoriščali in morili jetnice in jetnike vseh narodnosti. V tej SS-državi so imeli neomejeno oblast, in v njej so nemoteno in brez sleherne odgovornosti izvajali grozotno nasilje. Tudi slovenski narod je Hitler obsodil na smrt. Z 2. svetovno vojno se je začelo najhujše obdobje njegovega narodnega zatiranja, pregona, ponemčevanja in uničevanja, dokler ne bi za vselej izginil iz zgodovine. Ravensbrück, ti kraj trpljenja, gorja,... Franc Wakounig Iz Sel so bile v kacetu Ravensbrück: Angela Travnik, njena hči Sabina Schweiger ter sestra Pepa Perč; Pavla Kelih, Vrbnikova pri Cerkvi; Hlipovčnikovi Mici in Neži Gregorič in Nežina hči Nani; Štinovi Mici in Lona Dovjak s Srednjega Kota; Štefi Kelih, Majer jeva z Zvr-hnjega Kota in Nani-Jug-Olip. V taborišču so bile umorjene: Angela Travnik, Pavla Kelih ter Štinovi Lona in Mici Dovjak. 21. december 2001 n vn (C SLOVENSKI VESTNIK Lepe božične praznike in srečno ter športno uspešno leto 2002! SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA (SŠZ) S SVOJIMI VČLANJENIMI DRUŠTVI A-9020 Celovec/Klagenfurt, Wulfengasse 10 Telefon 0463/318510, Faks: 0463/318506 e-mail: ssz@mail.nextra.at - internet: www.ssz.at Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi SPAR-trgovina in gostilna z dvorano za vsakovrstne prireditve WAUTSCHE-SMREČNIK ŠOŠTAR Globasnica v 0 42 30/211 FRAN UMETNO STRUGARSTVO dr. Franc Merkač vam želi pokončno bivanje v letu 2002 A-9143 St. Michael/Šmihel 3 TEL. o 42 35 / 44 1 22 e-mail: $trugarstvo@fran.at www.fran.at Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto Vorn želi Vaš svelovalec Andreas WUTTEJ Büro: Mettingerstraße 13, 9100 Völkermarkt, Tel. 04232/3161 Privat: Tulpenweg 9, 9122 St. Kanzian, Tel. 04239/2700 Mobil: 0664/4138878 t Zahvaljujem se za ' VaU zauPanJe'«* p vmrmieti» priporočam, tudi v letu 2002 Vesele božične praznike ROLLADEN - TORE JALOUSIEN - MARKISEN in svecno St. Valter Str. S4/m, A-9020 Klagenfurt novo kto 2002 ™*Fa X! 04*i5“f Vesel božič in srečno novo leto 2002 želi Mohorjeva družba založba tiskarna knjigama Lastniki in sodelavci vam želijo vesele praznike in ufpešno novo leto. inORER “I A-9020 Klaganfurt/Calovac Linsengasse 59 191. 0 403 / 55 205 Fax -10 ISDN -13 E-Mall: ofWca@nwaa.at www norea.at RUTAR CELOVEC-HIŠA UMETNIKOV Platforma za sodobno in inovativno umetnost Coming out analyse« se ** imenuje razstava v Domu umetnikov, ki jo oblikujejo predvsem mladi (do 40. leta) avstrijski umetniki/umetnice, med njimi pa je veliko Korošcev, ki živijo in ustvarjajo izven domovine. Razstava je nastala na osnovi diplomskih razstav na Dunaju in raznih skupinskih razstav, s ciljem predstaviti raznolikost umetniške izpovedi predvsem mlajših umetnikov v okviru ene razstave. Med umetniki/umetnicami so tudi novi člani koroškega društva umetnikov, avtodidakti in študentje. Menedžerka Hiše umetnikov in kuratorka razstave Ulli Sturm: »S to razstavo hočemo vzpostaviti vezi koroških umetnikov/umetnic do domovine. Hiša umetnikov mora biti platforma tudi za mlajšo koroško generacijo. Umetniki se pač naselijo na Dunaju, ker pač klima na Koroškem ni najboljša. Seveda so tudi možnosti zaslužka na Dunaju veliko bolj ugodne kot pa - za prostopoklicnega umetnika - na Koroškem«. V veliki dvorani Hiše umetnikov je videti inštalacijo iz PVC folij z aluminijastimi cevmi 27-letnega Wolfganga Sem-melrocka. Robert Kummer prihaja iz Melske doline in predstavlja prostorsko inštalacijo pod geslom »holiday out«. Bur-gi Michenthaler z zgornje Koroške z veliko fotografijo opominja na dogodke 11. septembra v New Yorku. Dietmar Franz se spoprijema z ekonomsko propagando raznih form in preslikava nakupovalne vrečke iz plastike. Judith Zillich se na primer sama portretira v pastelnih barvah . Medtem ko je v osemdesetih letih prevladovala dogma abstraktnega slikarstva, to danes ne velja več. »Sodobna umetnost je raznolika, pluralistična in napeta,« meni kuratorka Ulli Sturm. »Coming out analyse« prikaže luč, čokolado, tekst, teksture, ornamente, barve, lazure, občutke, toploto, žalost, veselje Poslovodkinja in kuratorka Hiše umetnikov Ulli Sturm Foto: Štukelj Odprtost hiše Poslovodkinja Ulli Sturm o stanju hiše in društva umetnikov: «Hiša umetnikov je bila ustanovljena leta 1906 in je zgrajena v čistem secesijskem slogu (jugendstil). Po nekajletni borbi nam je uspelo zagotoviti finančna sredstva za obnovo tega bisera (steklena streha, zunanja fasada itd.). Društvo šteje 160 članov, med njimi so tudi koroško slovenski umetniki in umetnice. Organizacijo sestavlja prezidij in umetnostni sosvet, poslovodstvo pa opravljam jaz. Letno se nam pridruži 10 do 15 novih članov iz različnih umetniških panog. Skozi leto organiziramo 14 do 16 razstav.« Za leto 2002 si želi Ulli Sturm več podpor za še zanimivejše in kakovostnejše razstave in veliko obiskovalcev. Njen koncept pa je odpreti hišo na vse strani. Razstava je na ogled do 17. januarja 2002. Mirko Štukelj CELOVEC-5 LET MESTNE GALERIJE Približati Korošcem mednarodno umetniško sceno II] A I Qoslopje, v katerem domuje I leta 1996 (4. julija je bil dan slavnostnega odprtja) ustanovljena Mestna galerija, so v treh letih (1993-1996) v celoti obnovili, tako da nudi v šestih moderno oblikovanih prostorih 1.000 kvadratnih metrov razstavne površine. Galerijo upravlja kulturni oddelek mesta Celovec. Cilj galerije je vsem ljubiteljem umetnosti predstaviti predvsem klasično mednarodno Moderno, kar jim je po petih letih delovanja vsekakor uspelo. Vodja galerije Beatrix Obernosterer s timom je lahko ponosna na opravljeno delo, saj ji je uspelo v Celovcu organizirati in predstaviti vrsto kvalitetnih in mednarodno pomembnih razstav. Med drugimi je bila na ogled razstava »Egon Schiele, risbe in akvareli«, »Oskar Kokoschka-zgodnja leta«, »Mojstrska dela mednarodne grafike«, »The pure of painting-ruski konstruktivizem in suprematizem«, predstavili so avstrijskega karikaturista Manfreda Deixa, delo An-dya Warhola idr. V preteklih petih letih je bilo na ogled 18 razstav, galeriji pa je uspelo vzpostaviti stike z muzeji v Avstriji in inozemstvu. Galerija uspešno sodeluje z raznimi javnimi galerijami in z zasebnimi zbiralci umetnin. Do avgusta 2001 je galerijo obiskalo nad 115.000 ljudi. Umetnost je zapleten pojav... Mestna galerija s svojo najnovejšo razstavo pod geslom «...Krepki izreki« predstavlja nad 200 originalnih del in duhovite citate umetnikov/umetnic preteklih 200 let. Kustos tokratne razstave je umetnostni zgodovinar Hannes Etzelstorfer, na njej pa sodeluje 200 umetnikov in umetnic svetovnega, evropskega in lokalnega slovesa. Poleg vizualega prikaza umetniških del ima obiskovalec/obiskovalka enkratno priložnost spoznati tudi umetnost, posredovano z besedami. V krogu ustvarjalcev so svetovno znani umetniki kot Pablo Picasso, Paul Cezanne, Marc Chagall, Salvador Dali, Wassi-ly Kandinsky, Andy Warhol, Zoran Musič idr. Mednarodnim zvezdam klasične Moderne se pridružujejo še avstrijski umetniki/umetnice, ki so veliko prispevali k razvoju domače umetnosti. Med njimi so tudi znani koroški umetniki/umetnice kot Kiki Kogelnik, Maria Lassnig, Hans Staudacher, Giselbert Hoke, Franz Wiegele in drugi. Iskrivi umski izdelki Številni umetniki/umetnice preteklih dveh stoletij so z besednimi kreacijami dopolnili bogato umetniško bero nove dobe. Na osnovi tega je danes možno še bolj detajlirano osvetliti družbeni položaj, v katerem so umetniki/umetnice živeli in ustvarjali. Vsebinska razsežnost citatov, izrekov in bliskavic je zelo pestra. Predstavljeni so intervjuji, katalogi, umetniško teoretski eseji, manifesti in jav- Ulični smerokaz v Mestno galerijo na stališča. Pisma (umetniška korespondenca) so najpomembnejši vir za aforizme in osmiš-ljajo najrazličnejše dogodke, vsebujejo pa tudi zelo osebne odnose do kolegov umetnikov itd. V teh pismih so umetniki zavzeli stališče do umetnosti, do svojih kolegov, razglabljali so o političnem položaju in obravnavali svetovnonazorska in filozofska vprašanja. Uveljavljanje umetnic Umetnost je bila vse do 20. stoletja izrazito patriarhalna in v domeni moških ustvarjalcev. Šele v 20. stoletju so se začele ženske umetniško udejstvovati in uveljavljati v večjem obsegu, do umet- Foto: Štukelj nosti pa so zavzele tudi pragmatična stališča. Moškim teh prvih poskusov žensk ni uspelo izničiti. K sooblikovanju Modeme so s svojim umetniškim delom največ prspevale umetnice kot so Erika Giovanna Klien, Gerda Fassel, Hildegard Joos, Maria Lassnig, Valie Export idr. Tematsko je razstava razdeljena na različna področja likovne umetnosti (portret, pokrajina, izobrazba, tihožitje, samopred-stava) in na ta način približuje raznolikost umetnostne zgodovine preteklih dveh stoletij. Večina razstavljenih del je prvič na ogled. Za ljubitelje umetnosti je Mestna galerija izdala prikupen in zanimiv katalog s številnimi posnetki, v njem je seznam umetnikov/umetnic s pomembnimi podatki, opisni katalog k razstavi in nad tisoč duhovitih, ironičnih in iskrivih citatov. Za ilustracijo nekaj aforizmov: »Umetnost=Kapital« (Josef Beuys 1921-1986) »Slika še ni umetnost, ker je iz olja in barve ali naslikana na platno« (Robert Rauschenberg 1925-) »Umetniške akademije so mrliške veže« (Le Corbusier 1887-1965) »Če igraš genija, potem to postaneš« (Salvador Dali 1904-1989) »Umetnik ne fabricira, on nima programa. Se pač poraja-zvečer zaspite in zjutraj se zbudite z idejo« (Zoran Musič 1909-) »Moje slikarstvo ni priljubljeno in mnoge razburi. Tudi tako lahko postaneš znan.« (Adolf Frohner 1934-). »Moj jezik je jezik podob in ta jezik govorim bolje kot nemščino in angleščino« (Kiki Kogelnik 1935-1997) »Položaj umetnosti v ženskem gibanju je položaj žene v umetniškem gibanju« (Valie Export 1940-) »Moj odnos do moških je precej destruktiven« (Maria Lassnig 1919—) Razstava je na ogled do 13. januarja 2002 M. Š. ^ 21. december 2001 r»7 07 fp ~ želi vsem članom Slovenska gospodar Viktringer Ring 9020 Celove Telefon: 0463/5C Faks: 0463/508 e-mail: Office®s Ü in gospodarskim partnerjem vesele SKA ZVEZA . .. 26 božične praznike c 8802 in uspešno 802-4 . , gz.at novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem družina dr. Jelen Železna Kapla Vesele božične praznike in srečno novo leto Planung / Beratung / Ausführung Sanitär - Heizungsbau Werner Findenig 9125 Mittlern/Metlova, Tel. 04232/6222 Mnogo svetonočnega miru in blagoslova v novem letu 2002 želijo vsem dobrotnikom in prijateljem, absolventkam in absolventom ter staršem Konvent šolskih sester 9 Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru Enoletna Strokovna gospodarska šola Vesele božične praznike in srečno novo leto želi dr. Anica Schwarz zdravnica v Galiciji Vsem prijateljem, znancem ter gostom želi mnogo zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva v letu 2002 družina Wutte Vesele 1, 9123 Šentprimož »Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili.« *. n .• Evangelij po Mateju 2,10 Želimo vam blagoslovljen Božič, za leto 2002 pa poguma in moči na poti k Vaši zvezdi! Plešerka 59A, A-9074 Hodiše. 04273/2295, e-mail: sabotnlk.bau@net4you.at GOSTILNA S TUJSKIMI SOBAMI J. OGRIS v Bilčovsu b 0 42 28/22 49 Vsem rednim in podpornim članom, vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno, zdravo in veselo novo leto SLOVENSKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV PLIBERK Vsem cenjenim gostom in prijateljem vesele praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto želi HYV6 EXPORT - IMPORT Konus trgovska družba, Pliberk Konus Handelsgesellschaft, Bleiburg A-9150 Bleiburg, Völkermarkter Str. 11, tel. 04235/3650, fax 3650-83 email: konus.gmbh@carinthia.com Robert Hedenik SPENGLEREI - KLEPARSTVO DACHDECKEREI - KROVSTVO 9072 LUDMANNSDORF/BILČOVS WELLERSDORF/VELINJA VAS 36, Vesele božične praznike in srečno novo leto Vaš strokovnjak v zadevah streh in fasad 0663/8441 134 Prijetne božične praznike in srečno novo leto želi BBBBBBn ELEKTROTECHNIK KROPIUNIK Franzendorf/Branča vas 48 9072 Ludmannsdorf/Bilčovs Tel. 04228/3397, 0676/3360619 Fax 04228/3397 52 2Z „ „ _ ŠCItLA 4Hr HOLZBAU GASSERGmbH A-9072 Ludmannsdorf • Edling 25 • Tel. 0 42 28/22 19 • Fax 27 50 E-mail: office@holzbau-gasser.at • Internet: www.holzbau-gasser.at ZIMMEREI • TISCHLEREI • COMPUTERGESTEUERTER ABBUND Wir wünschen Vsem našim allen unseren Kunden odjemalcem und Freunden in prijateljem ein besinnliches želimo prijetne Weihnachtsfest und božične praznike ein erfolgreiches neues Jahr in uspešno novo leto v Želim Vam vesele božične praznike in srečno novo leto Dr. Franci Serajnik odvetnik A-9020 Klagenfurt/Celovec, Wiesbadener Straße 3 tel. 0 46 3/51 63 30 • fax 51 43 24 e-mail: dr.serajnik@aon.at Odslej tudi v Ljubljani: Kooperacijska pisarna odv. Tomaž Toldi, Komenskega 14 Vesel božič in srečno novo leto 2002 želijo ravnateljstvo, profesorski zbor in dijaki Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu Al 11% | I llnii»r< «laiRII« 9020 Kl aganfurt/Cwlov««:; PrimMchgaiu 3; Tel.: 0463-37SS3 ■■■K Vesele božične praznike in srečno novo leto 2002 želita odvetniški pisarni Dr. Valentin Kaki Celovec Tanja Pečar Ljubljana Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom družina dr. Franc in mag. Vera MVutti Borovlje Vesele božične praznike in srečno novo leto 2002! Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi SPAR-trgovina in gostilna z dvorano za vsakovrstne prireditve WAUTSCHE-SMREČNIK ŠOŠTAR Globasnica v 0 42 30/211 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi /\_ ALPETOUR Spedition-Transport-Ges. m. b. H. Špedicijsko-transportna družba z o. j. A-9150 Bleiburg/Pliberk • B a “ 0.S»! Polnoštevilno zbrani člani Lovskega pevskega zbora Železna kapla v pevski sobi 25. LETNICA LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA ŽELEZNA KAPLA Prvi zbor zelene bratovščine na Koroškem in Avstriji Qrecej nenavaden spor, ki pa I je tudi odsev določenih miselnih in kulturnopolitičnih pristopov ter zanemarljivega odnosa do slovenskega kulturnega ustvarjanja v deželi, je spremljal 25. letnico obstoja 1. koroškega pevskega zbora, to je Lovskega pevskega zbora Železna Kapla. A vse lepo po vrsti. Srebrni jubilej Letos poleti je kapelski lovski zbor praznoval 25 let svoje ustanovitve. To pomeni, da je ta zbor tudi najstarejši in sploh prvi lovski zbor v državi in deželi. Njegovi začetki segajo v leto 1976, so pa seveda najtesneje povezani z dogodkom, ki je za lovce zelo pomemben. To je bila lovska razstava leta 1975 v kapelškem farovžu. Čeprav je Železna Kapla dvojezičen kraj, okolica pa skorajda čisto slovenska, so lovske razstave takrat bile samo nemške. Pel je samo nemški zbor, slovenski zbor, na primer MePZ »Zarja«, ni imel nobene možnosti, da bi nastopil na tej prireditvi. Lov in vse, kar je bilo z njim v zvezi, je takrat še nosilo pečat »branika nemštva«. Slovenski lovci v Železni Kapli, ki jih je seveda tudi takrat bilo precej, in med njimi veliko dobrih pevcev, se s to podložniško vlogo niso več hoteli spoprijazniti. Spoznali so, da jamranje nič ne pomaga, nič pa nikoli ne da nič. V manjšem krogu se je ob tej lovski razstavi leta 1975 porodila misel, da bi ustanovili slovenski lovski zbor, ki naj bi v prihodnje olepšal kapelške lovske razstave. Kot stanovskemu zboru mu krajevna lovska srenja ne bo mogla odreči nastopa, je dobro računala ta skupina. Vso zadevo je vzel v roke Erni Župane, lovec in pevec z dušo in telesom. Stopil je do lovcev, jim razgrnil načrt skupine in jih vabil k sodelovanju. Navdušenje med njimi je bilo veliko. Nekateri so od samega veselja in navdušenja, daje minil čas mrtvila, kar poplesavali. V kratkem času je Erni zbral lepo število pojočih lovcev okoli sebe. K sreči tudi z zborovodjem ni bilo problemov, kajti to odgovorno nalogo je prevzel bivši pevovodja MePŽ »Zarja« Vladimir Pruš-nik, znan in izkušen zborovodja ter srčen lovec. Prve vaje - dvajset lovcev Prve vaje so bile na začetku januarja 1976. Prišlo je dvajset lovcev. Ti so položili temelje zboru, ki zdaj obstaja že 25 let. Nekaj ustanovnih članov ni več med živimi, a seme, ki so ga pred četrt stoletja zasejali, je obrodilo žlahten in bogat sad. Zbor se je od vsega začetka pojmoval kot pevska skupina, ki v prvi vrsti goji slovensko lovsko, narodno pa tudi duhovno pesem. Poleg tega pa ka-pelški člani zelene bratovščine pojejo tudi pesmi drugih narodov, na primer nemške, ruske in druge. Zbor tako zelo plemenito gradi mostove sožitja in prijateljstva z drugimi narodi in kulturami. Računica pevcev, da bojo že isto leto sodelovali na lovski razstavi v Železni Kapli, se je uresničila. Razstava je bila v kopališču. Erni Župane se še dobro spominja, da so nekateri pevci takrat prvič peli pred občinstvom, saj dotlej niso sodelovali v kakem zboru. Temu primemo so bili tudi razburjeni. Dobesedno so se jim tresla kolena. A svojo nalogo so izvršili brezhibno. »Pevski krst smo prestali odlično, kar je seveda izredno dobro vplivalo na zbor in je pevce vzpodbujalo. Vedeti je namreč treba, da se je najavila domala vsa lovska in tudi politična prominenca okraja in dežele, in če upoštevamo še tedanjo napeto politično situacijo v deželi, nastop na lovski razstavi ter enakopravnost slovenske pesmi zares nista bila nekaj samoumevnega«, ugotavlja predsednik Emi Župane. Na tej lovski razstavi je leta 1976 prvič zadonela slovenska pesem, prvič je razstava bila dvojezična. Zategadelj se svet ni podrl, domovina ni šla po zlu, kot so napovedovali črnogledi. Nasprotno. Razstava je postala bogatejša, zanimivejša in privlačnejša, saj je skozi njo zavel duh odprtosti in prijateljstva. Poleg lovskega zbora je zapel tudi krajevni nemški zbor, in za oba je bilo ter je na razstavi prostora in mesta vse do danes. Vse od takrat kapelški lovski zbor sooblikuje lovsko razstavo, ki seveda poteka v obeh deželnih jezikih in je s tem vzor drugim lovskim razstavam. Izvoljen za predsednika Še v letu prvega nastopa so se kapelški lovci odločili, da bojo svoj zbor postavili na trdne organizacijske temelje. Zbor je danes samostojno društvo, vse od ustanovitve mu predseduje Erni Župane. Dobro se zaveda, da so vsi člani zbora poleg poklica vpeti še v druge obveznosti, najsi je to pri društvih in zborih, v fari ali pa na političnem področju. Pa tudi v lovišča naj bi pogledali. Glede na vse to, tako Erni Župane, »sem z zborom in njegovim delovanjem zelo zadovoljen. Tovarištvo in družabnost med pevci sta zgledna, znano je, da se znamo poveseliti, glavno pa je naše pevsko poslanstvo«. Prav zaradi omenjenih okoliščin ima zbor svoje vaje v mesecih, ko so dnevi krajši in se lov počasi umirja. Stiki, nastopi Kapelški lovski zbor je kaj kmalu prestopil ozke občinske meje in je navezal stike z lovskimi zbori v Sloveniji, na Hrvaškem in ter s slovenskim lov-skom zborom »Doberdob« pri Trstu, ki je edini lovski zbor v Italiji, pa tudi z zbori na Koroškem in po Avstriji. Lok nastopov in prireditev je velik in pester. Zbor organizira lovski ples, sodeluje na lovski razstavi in domačem kmečkem plesu, je gost občinskega dneva starih, redno se udeležuje srečanj lovskih zborov, olepšal je že številne partizanske proslave in sodeluje pri Hubertuso-vi maši, samostojno oblikuje božje službe in gostuje pri ad-vetnih petjih. Trenutno zbor šteje 25 članov. V 25. letih so zbor vešče in strokovno vodili trije zborovodje. Vladimir Prusnik je zbor vodil prvih 7 let, za njim je učitelj Jožko Wrulich prevzel taktirko, ki jo je po 13 letih zaradi novih poklicnih obveznosti predal Jožetu Starcu iz Žitare vasi. Vsem trem se Erni Župane zahvaljuje za njihovo delo, ki so ga opravljali odgovorno, vestno in na visoki človeški in strokovni ravni. Leta 1992 je zbor izdal samostojno kaseto. Primat in čast »prvega« Zdaj pa k dogodku, omenjenem na začetku članka. Leta 1999 je Koroška lovska zveza / Kärntner Jägerschaft ustanovila lovski zbor. To je seveda zelo pohvalna poteza. Letos poleti se je ta zbor po radijskih valovih predstavil javnosti kot »L koroški lovski zbor«. Ta trditev seveda ne drži in tudi ni pohvalna. Kajti čast in primat 1. koroškega lovskega zbora že dobre četrt stoletja pripadata Lovskemu pevskemu zboru Železna Kapla. Kapelčani so seveda takoj in odločno reagirali. Zavrnili so nepravilno informacijo zbora Lovske zveze in zahtevali popravek. A spočetka pri tem zboru niso kazali posluha za opravičilo, češ da nekaj takega nikoli ni bilo izjavljeno. Ko pa so Kapelčani predložili tonske in druge dokaze, se je zadeva razrešila v obojestransko zadovoljstvo. Zbor Koroške lovske zveze se ne kiti več s pridevkom »prvi«. Sodeloval je na 25. letnici Lovskega zbora Železna Kapla letos v hotelu Obir, kar je seveda stike med obema zboroma utrdilo. Franc Wakounig PREDSEDNIK LPZ ŽELEZNA KAPLA V Erni Zupanc, pevec in lovec I ov, svojčas tudi divji lov, je L v kapelških grapah že od nekdaj stalni spremljevalec prebivalstva. Leta 1963 je Emi Župane, soustanovitelj in predsednik LPZ Železna Kapla, opravil lovski izpit. To je bil začetek njegove lovske kariere. Kajti takoj po izpitu je pri svojem stricu Francu Kotniku, po domače Trobiju, začel prakso kot lovski vajenec. Po treh letih je z uspehom naredil izpit za poklicnega lovca, vmes pa tudi izpit za gozdarskega čuvaja. Tako ne čudi, da je, strokovno dobro podkovan, še istega leta, leta 1966, v zasebnih loviščih pri Peršmanu v Koprivni ter na Lindenhofu v Plaznici prevzel službo lovskega čuvaja, ki jo odgovorno opravlja vse do danes. Manj znano pa je, da je soustanovitelj okrajne zveze lovskih čuvajev, ki ji danes predseduje Beno Kraut. Pevec Poklic in lov pa nista edini dejavnosti Ernija Županca. Mnogim je znan predvsem kot odličen pevec. Svojo pevsko pot je pred 45 leti začel v kapelškem cerkvenem zboru. Po- tem se je pridružil moškemu zboru SPD »Zarja«, ki ga je takrat vodil Joško Urban. Aprila leta 1959 so pri Tavč-manu v Lobniku odkrili spominsko ploščo v čast in spomin dvema sinovoma te hiše, narodnemu heroju Francu-Pas-terk-Lenartu, ki je padel v boju proti nacistom, in bratu Juriju Pasterku, obglavljenemu na Dunaju leta 1943. Tedaj je prvič pel združeni zbor »France Pasterk-Lenart«. Vodil gaje Vladimir Prušnik, v njem pa so peli pevci SPD »Danica« in »Zarja«. Mešani pevski zbor, ki se je med tem ustanovil pod okriljem SPD »Zarja«, je seveda bil obvezna zadolžitev za Ernija in ženo Bre-dico, znano in dolgoletno šiviljsko mojstrico. Oba do danes pojeta v cerkvenem zboru in pri »Zarji«. Z zborom in društvom sta najtesneje in z vsem srcem povezana. Lov in petje Pred 25 leti je Erni Župane začel peti še v Lovskem zboru Železna Kapla, ki gaje sousta-novil in mu predseduje že od ustanovitve naprej. Zbor je sploh prvi in najstarejši lovski pevski zbor na Koroškem in v Avstriji. Res bi se marsikateri drugi zbor rad pohvalil s to častjo, a kapelški lovci se ne dajo. Erni Župane je že v pokoju, ni pa zategadelj sedel za zapeček. Slej ko prej je lovski čuvaj, odgovoren je za več lovišč v občini Železna Kapla. Menda ni lovske stečine v tem delu Karavank, ki je ne bi poznal. Dela in skrbi za lovišča in dobrobit divjadi mu ne zmanjka, zdaj ob koncu leta pa ima veliko opravka z lovsko birokracijo, z odstrelnimi načrti za prihodnje leto in tako naprej. F. Wakounig ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA je v letu 2001 naloge, ki si jih je zadala v svojem delovnem načrtu, uspešno izvedla. Ob izteku leta se prisrčno zahvaljujemo vsem številnim obiskovalcem naših prireditev, pevskim zborom, recitatorjem in govornikom, ki so nam pomagali pri izvajanju teh nalog. Tudi za prihodnje leto naše člane in članice ter prijatelje naprošamo, da nam pomagajo skupno ohranjati tradicije protifašističnega odpora ter gojiti spoštljiv odnos in spomin na žrtve, ki so darovale svoje življenje v boju za lepši in pravičnejši svet. V tem smislu sodelavcem, prijateljem, in rojakom telimo vesele praznike ter srečno in uspešno novo leto 2002 Vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 2002 želi odvetnik dr. Miran Zwitter # A-9020 Celovec Karfreitstraße 3 telefon 0 46 3/50 5 40 faks 0 46 3/50 5 41 Vesele božične praznike in srečno novo leto občina Pliberk župan mag. Raimund Grilc Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom Paul Robnig župan občine Globasnica Prijetne božične praznike in srečno novo leto želi v imenu vse šolske skupnosti Prof. Anton Malle vodja Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto AnC/; Ogris-Martič m m^P mm Ludmannsdorf/Bilčovs, *0 42 28/22 51 Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo m mam m gOgPu ®g?3Q@ (ata» OodSMiXa] (SlDfltte in KKiagja 5M3 ODVETNIKI CELOVEC, Karfreitstraße 14/111 Tel. 0463/5 4267 Vsem tovarišem, kar si sami najbolj želijo Kristi -Marinjak Kotmara vas Vesele božične praznike in srečno novo leto želita Enotna lista z občinskimi odborniki predsednik Andrej Wakounig in Skupnost južnokoroških kmetov zb. sv. dipl. inž. Štefan Domej zb. sv. Franc Jožef Smrtnik Vesele božične praznike ter uspešno novo leto Vam želi TURISTIČNA AGENCIJA IN AVTO PODJETJE TEL. 042 36/20 10-0 A-B141 DOBFtLA VAS FAX 0 42 36/20 10-11 Zahvaljujemo se vsem prijateljem, partnerjem in potnikom za zaupanje v minulem letu in Vam želimo srečno vožnjo v letu 2002 Kmečka izobraževalna skupnost Bšueri. Bildungsgem. Südkämten Bilnjovs / Fellersdorf 2, A - 9072 Ludmannsdorf / Bilčovs Tel. 04228-2264; Fax: 3847; e-mail: kmetija.zablatnik@aon.at Z Andrejem Kokotom seje pogovarjala Sonja Wakounig. Andrej, pred nami je vaša nova zbirka pesmi. Vsekakor ste med najplodovitejši-mi literati na Koroškem, med koroškimi Slovenci pa vsekakor. Kako to, da vam gre pesnikovanje tako lahko od rok? Vsaka pesem v meni najprej zori. Včasih jo nosim zelo dolgo v sebi, včasih jo tudi še »nezrelo« zapišem. Toda pride trenutek, ko čutim: to je tisto, potem razmeroma hitro gre. Ustvarjalni proces se dogaja v človeku, ne na papirju. Poleg tega sem tudi silno samokritičen. Na računalniku je seveda več verzij, ki jih pilim ali brišem. Vaše predzadnje delo je bilo v prozni obliki, spomini na mladost v Kostanjah... Moja proza nastaja iz potrebe in odgovornosti do zgodovine, ker mislim, daje pomembno na primer, da sem zapisal, kaj sem doživel v času nacionalsocializma, v pregnanstvu, po vrnitvi. Nimam se za prozaista, toda že v šoli sem pravzaprav rad pisal spise in učitelj me je tedaj rad dajal za zgled, kar me je seveda še bolj spodbudilo k pisanju. Po vojni so naše organizacije pošiljale mladino na šolanje v Slovenijo. Tudi jaz sem eno leto obiskoval gimnazijo v Radovljici. Ko sem prišel na počitnice, so me prišli žandarji zasliševat in nisem mogel več nazaj. V šolo sem na koncu hodil v Vrbo, ker so me na Kostanjah na poti iz šole vedno pretepali. V teku vašega umetniškega ustvarjanja ste prav gotovo čutili spremembe glede dovzetnosti nemško govoreče javnosti do slovenske literature. Že pred več kot tridesetimi leti sem skušal stopiti tudi v tako imenovano nemško javnost. Včlanil sem se v koroško pisateljsko zvezo, ki jo je tedaj vodil Walter Nowotny. Ne rečem, da so bili tedaj vsi člani naši prijatelji, vendar jih je bilo kljub temu mnogo. Naj med njimi omenim samo Helmuta Scharfa, Hansa Rengerja, Franza Stimpfla, Hansa Gigacherja, ki so spoštovali naše delo. To so bili široki duhovi. Tudi Werner Berg mi je bil zelo naklonjen. Nekoč me je vzel s seboj h INTERVJU že zelo vesel. Slovensko-koroška literatura je tudi del avstrijske Andrej Kokot, pozni rojak koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka s Kostanj nad Vrbskim jezerom, je v novembru praznoval svoj 65. rojstni dan. Bil je dolgoletni tajnik Slovenske prosvetne zveze, nato pa urednik Slovenskega vestnika. Pred nekaj dnevi je pri Mohorjevi založbi izšla nova zbirka njegovih pesmi z naslovom »Koroški rožni venec«. Andrej Kokot je doslej izdal že okoli 15 samostojnih literarnih del, vendar se pretežno ukvarja s poezijo. Christini Lavant, ko je ta nekaj časa živela v Celovcu. Moja prva zbirka v nemškem jeziku (Die Totgeglaubten) pa je vendarle izšla v Nemčiji - pot je šla preko Dunaja - ker je tu nihče ni hotel založiti. Pa tudi v naših vrstah je bilo nekaj kritike, češ zakaj da pišem v nemščini. To, kar je danes vsakdanje, še pred 30 leti ni bilo. Potem sta izšli antologiji »Kärnten im Wort« in pa »Na zeleni strehi vetra«, tam so slovenske avtorje bolj upoštevali. Sploh je bilo nekoč malo pisanega o slovenski literaturi v Avstriji. Šele Kindlerjev literarni leksikon je to upošteval, gradivo slovenske koroške literature je uredil Erich Prunč. Kakšna je kulturna politika danes v primerjavi s prejšnjimi desetletji? Danes je morda prej mogoče dobiti kakšen groš od ministrstva za kulturo na Dunaju kot nekoč. Včasih so nas tudi neprimerno bolj napadali kot danes. Spominjam se, da sem dobil zelo nesramno pismo od tedanjega deželnega glavarja Wagnerja, ki se je hudoval, češ da blatim domovino v tujini - vse zaradi nekega precej nedolžnega intervjuja, ki ga je opravil za Tanjug tedaj še novinar Ivo Vajgl in je uporabil besedo »apartheid«, ki je Wagnerja vrgla iz tira. Umetnik, vseeno katere stroke, mora biti in ostati vest družbe, ne oziraje se na osebne dobičke ali ugodnosti. Taki so na primer Turrini, Handke ali Michael Guttenbrunner, ki je sploh paradni primer neupogljivega duha in je odločen zagovornik naših pravic in občuduje W'\ w*** .p ¥slo.at t -»• SPORI NAMIZNI TENIS Napeti dvoboji in zmaga za Avstrijo-3:2 Številka ena v Avstriji Liu Jia je slavila dve zmagi Petra Dermastija v polni koncentraciji Foto: Štukelj V Q portna dvorana KD v Pliber-J ku je bila pretekli torek prizorišče izredno napetega in kakovostnega namiznoteniškega turnirja Evropske lige. V Pliberk so prišle najboljše avstrijske in slovenske atletinje. Za avstrijske barve je tekmovala 19 letna neo-avstrijka in številka ena »Suši« Liu Jia, 17 letna Martina Petzner in Judith Herczig. Slovenijo so zastopale 21 letna Petra Dermastija, ki igra skupno s »Suši« pri avstrijskem klubu Froschberg Linz, 23 letna Helena Halas in 24 letna Biljana Todorovič. Po razglasitvi tekmovalnih parov in kratkih nagovorov je v prvem srečanju izredno gibčna in hitra »Suši« Liu Jia gladko premagala Biljano Todorovič v treh nizih s 3:0. V drugem srečanju je številka ena v Sloveniji Petra Dermastija potrebovala štiri nize za zmago proti avstrijki Herczig. Stanje po dveh tekmah se je glasilo 1:1. Tretje srečanje pa je bilo čisto po okusu številnih gledal-cev-napeto, izredne kombinacije s strani obeh atletinj. V petih nizih je podlegla Avstrijka Martina Petzner odlično razpoloženi Slovenki Heleni Halas s 3:2. Slovenija je šla v vodstvo z 2:1! Dvoboj med »Suši« Jia in Petro Dermastijo je odločila Kitajka gladko v svoj prid s 3:0 in izenačila na 2:2. V odločilnem petem dvoboju je Judith Herczig imela boljše živce in več rezerv. V prvem nizu je že vodila Biljana Todorovič, toda Avstrijka ni klonila pritisku in niz tesno dobila. Navdušeni gledalci so videli izredne kombinacije, hitre in dolge menjave, obe sta dali vse od sebe. Z zmago Judith Herczig si je Avstrija utrdila prvo mesto v skupini in ima dobre možnosti, da se še kvalificira za tekmovanje v evropskem pokalu. Med gledalci je bil tudi nekdanji slovenski evropski prvak v namiznem tenisu leta 1968 Edo Vecko, župan Raimund Grilc, Mirko Oraže in drugi. Vso čast pa velja prireditelju »Humške skupnosti« z Francem Juwanom na čelu. Po tekmovanju je sledila prijetna družabnost, ki jo je glasovno začinila »Gospel skupina« iz Pliberka pod vodstvom Comelije Stemjak. M. Š. ODBOJKA Z zmago v novo leto Naraščaj s trenerko Anito Čajcman, predsednikom Andrejem Wakouni-gom in predsednikom kluba Gerhardom Matschkom (z leve zadaj) Foto: Štukelj 1# zadnjem srečanju letošnje V tekmovalne sezone so Dob-Ijani preteklo soboto gostili ekipo iz Hartberga in jo gladko premagali s 3:0 (-16/-15/-18). V komaj enournem dvoboju so bili domačini za razred boljši od nasprotnika, najboljši igralci pa so bili R. Chocholak, Matjaž Hafner in S. Durič. Dan poprej pa je SK Zadruga Aich/Dob na Dunaju podlegel v pokalnem tekmovanju proti Hot volleys s 0:3. Na lestvici so Dobljani na odličnem četrtem mestu. Dob II je na domačih tleh izgubil proti vodeči ekipi v 2. zvezni ligi Wesser Gradec z 1:3. Po tekmi pa so se zbrali odbojkarji in odbojkarice vseh ekip (skupno 12) na tradicionalni božičnici v veliki dvorani KD. Predsednik kluba Gerhard Matschek se je v kratkem nagovoru zahvalil športnikom, trenerjem, odbornikom in sponzorjem za delo in podporo v iztekajočem se letu 2001. Tudi presednik Andrej Wakounig je izrazil veliko zadovoljstvo nad potekom prvenstvenega tekmovanja in uspešnem nastopu na CEV turnirju v Zlinu. Dejal je še, da so odlični pogoji v KD osnova za uspešno delovanje. Izredno dobro vzdušje v klubu pa mu vliva veliko upanja za nadaljnje delo. Ob dobri jedači in pijači je božičnica izzvenela v prijetnem vzdušju. Igralci in igralke pa imajo sedaj zaslužen božični odmor. M. Š. KOŠARKA KOŠ slavil najvišjo zmago Po dveh porazih so varovanci trenerja Bojana Grzetiča de-klasirali ekipo ALV II iz Bel-jaka-Landskrona s 104:48. V srečanju pred domačo publiko so fantje od vsega začetka prevzeli vodstvo in bili gospodar na parketu. V ekipi je tokrat manjkal Filip Ereiz, njega pa so odlično nadomestili igralci juniorske ekipe. S prepričljivo zmago so se slovenski košarkaši spet povzpeli na prvo mesto lestvice (boljše razmerje v koših). Celovški Pirati so presenetljivo premagali ALV I s 72:63. M. Š. Legionar Brane Košir je velika Okrepitev Foto: Štukelj SKUPEN OBISK V LJUBLJANI Podpora zamejskemu športu KI o vi državni sekretar za IV šport Jakob Bednarik je v Ljubljani sprejel skupno delegacijo športnih organizacij v Italiji in Avstriji, predsednika Jureta Kufersina (ZSŠDI) in Marjana Velika (SŠZ). Na pogovoru sta sodelovala tudi tajnika Martin Maver in Ivan Lukan. Predstavniki zamejskega športa so novega sekretarja seznanili s položajem, težnjami in načrti organizacij. V zelo stvarnem pogovoru je bila s strani zamejcev načeta problematika financiranja slovenskih športnih struktur v zamejstvu. Ponovila sta skup- no zahtevo, da naj bi bil šport deležen vsaj deset odstotkov podpornih sredstev, ki jih namenja R Slovenija Slovencem v zamejstvu. Tako Kufersin kot Velik sta izrazila tudi željo, da naj bi zamejski šport v letu 2002, tako kot v letu 2001, prejel finančno pomoč tudi s strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport in po možnosti tudi s strani fundacije za šport RS. Predlagala sta krepitev izmenjave informacij med ministrstvom in zamejskimi športnimi organizacijami. Državni sekretar je zagotovil podporo zamejskemu športu s strani ministrstva in pozval organizaciji, naj se najavita tudi na razpis ministrstva za leto 2002. Izrekel se je tudi za tesnejše stike med ministrstvom in zamejskimi športnimi organizacijami ter z drugimi državnimi ustanovami, ki so povezane s športom oz. delom z mladino. I. L. ŠAH Šahisti uspešno zaključili leto 2001 Šahovski ekipi SŠZ in SŠK »Obir« Železna Kapla sta leto 2001 zaključili z zmagama. V 5. krogu prvenstva v koroški podligi je ekipa SŠZ v napetem dvoboju premagala moštvo ASKÖ Bekštanj II s 5,5:2,5. Z istim rezultatom pa so Kapelča-ni prekosili šahiste IBS Celovec I. Prvenstvo v podligi se nadaljuje 19. januarja 2002. Ekipa SŠZ/Zveza-Bank igra v gosteh proti IBS Celovec vzhod, »Obir« pa bo moral nastopiti v Velikovcu proti tamkajšnjemu moštvu Šahmaty Velikovec-Ruda, ki šteje poleg SG Hypo WAC Wolfsberg I za ko-favo-rita za podvig v najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. I. L. Lestvica po petih krogih: 1. Hypo WAC Wolfsberg I 31 (15 match-tock), 2. Gospa Sveta II 23,5 (10), 3. ŠSZ/Zveza-Bank I 23 (10), 4.Velikovec-Ruda 23 (10), 5. Sk Feistritz-Paternion I 23 (9), 6. SV Trg I 22.5 (8), 7. SŠK »Obir« Železna Kapla I 21 (9). 8. Bekštanj II 20.5 (6), 9. Hypo WAC Wolfsberg II 17 (4), 10. IBS Celovec I 15 (3), 11. SV Weitensfeld I 10.5 SŠK »OBIRceSANKANJE Deželno prvenstvo ASKÖ SŠK Obir prireja 26. 12. v Lepeni tradicionalno deželno prvenstvo v sankanju. Organizator Hanzi Smrtnik z marljivimi pomagači pričakuje okrog 60 udeležencev in udeleženk z vse Koroške. Proga je dobro pripravljena in če bo ostalo tako mrzlo, bodo imeli sankači odlične tekmovalne pogoje. Domačini Toni Kogoj (splošna skupina), Anja Smrtnik (skupina šolark) in dvojica Harald/Toni Sadovnik sodijo v krog favoritov. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri dopoldne. Vabljeni! M. Š. ZAHOMC Skakanje z mednarodno udeležbo ŠD Zahomc bo otvoril 29. decembra letošnjo skakalno sezono z mednarodno udeležbo na vseh štirih skakalnicah (75 m, 50 m, 30 m in 20 m). Zaradi nizkih temperatur so bili pogoji umetnega zasneže-nja skakalnih stez optimalni. Skakalnice so odlično pripravljene, treningi pa so že v polnem teku. Pod vodstvom tre- nerja Francija Wiegeleja vadijo tako fantje kot tudi dekleta, ki so v pretekli sezoni odlično odrezali rta raznih tekmovanjih. Skakalne prireditve se bodo udeležili tudi gostje iz Slovenije, Italije, Štajerske, Salzburga. Na startu pa bodo predvsem domačini iz Koroške. Med favorite šteje pri fantih Sepp Walluschnig, Matija Druml in skakalec SV Beljaka Tschuschnig, ki je osvojil pretekli konec tedna v Beljaku 2. mesto (Austria cup). Pri dekletih sodita K. Drage in K. Stefa-ner v krog favoritinj. Skakanje se bo pričelo ob 12. uri. Vabljeni! M. Š. januar Februar Marec 1 TO Novo leto 1 PE Ignac 1 PE Albin 1 PO Velikon. pon. 1 SR Praznik dela 1 so Fortunat 2 SR Makarij 2 SO Svečnica 2 SO Janja 2 TO Frančišek 2 ČE Boris 18 2 NE Erazem 3 ČE Genovefa l 3 NE Blaž 3 NE Marin 3 SR Ljuba 3 PE Filip in Jakob 3 PO Pavla £ 4 PE Angela 4 PO Andrej C 4 PO Kazimir 4 ČE Izidor £ 4 SO Florijan £ 4 TO Franc 5 SO Simeon 5 TO Agata 5 TO Gerda 5 PE Vinko 14 5 NE Angel 5 SR Valerija 6 NE Sv. 3 kralji C 6 SR Rotija 6 SR Nika £ 6 SO Viljem 6 PO Janez 6 ČE Norbert 23 7 PO Zdravko 7 ČE Egidij e 7 ČE Tomaž 10 7 NE Darko 7 TO Stanko 7 PE Robert 8 TO Severin 8 PE Janez 8 PE Dan žena 8 PO Albert 8 SR Miha 8 SO Medard 9 SR Julijana 9 SO Polona 9 SO Frančiška 9 TO Tomaž 9 ČE Vnebohod 19 9 NE Primož 10 ČE Gregor 2 10 NE Viljem 10 NE Viktor 10 SR Janez 10 PE Izidor 10 PO Marjeta 11 PE Pavlin 11 PO Marija 11 PO Krištof 11 ČE Stanko 15 11 SO Žiga 11 TO Srečko • 12 SO Tatjana 12 TO Pust • 12 TO Gregor 12 PE Julij • 12 NE Mat. dan • 12 SR Janez 13 NE Veronika • 13 SR Pepelnica 13 SR Kristina 13 SO Ida 13 PO Servacij 13 ČE Anton 24 14 PO Srečko 14 ČE Zdravko 7 14 ČE Matilda • 14 NE Justin 14 TO Bonifacij 14 PE Vasilij 15 TO Pavel 15 PE Jurka 15 PE Klemen li 15 PO Helena 15 SR Zofka 15 SO Vid 16 SR Marcel 16 SO Julijana 16 SO Hilarij 16 TO Bernarda 16 ČE Janez 20 16 NE Beno 17 ČE Anton 3 17 NE Silvin 17 NE Jerica 17 SR Rudi 17 PE Jošt 17 PO Dolfe 18 PE Marjetka 18 PO Simeon 18 PO Ciril 18 ČE Konrad 16 18 SO Erik 18 TO Marko 3> 19 SO Marij 19 TO Konrad 19 TO Jožef 19 PE Leon 19 NE Binkošti I 19 SR Julijana 20 NE Boštjan 20 SR Leon 3> 20 SR Srečko 20 SO Neža 3> 20 PO Binkoštni pon. 20 ČE Silverij 25 21 PO Neža 3) 21 ČE Irena 8 21 ČE Benedikt 12 21 NE Simeon 21 TO Feliks 21 PE Alojz 22 TO Vincenc 22 PE Marjeta 22 PE Vasilij 3> 22 PO Leonida 22 SR Milan 22 SO Ahac 23 SR Rajko 23 SO Marta 23 SO Oton 23 TO Vojko 23 ČE Željko 21 23 NE Ženo 24 ČE Felicijan 4 24 NE Matija 24 NE Cvetna nedelja 24 SR Jurij 24 PE Suzana 24 PO Janez ® 25 PE Darko \ % ^ 25 PO Sergij 25 PO Minka 25 ČE Marko 17 25 SO Urban 25 TO Hinko 26 SO Pavla 26 TO Aleksander 26 TO Emanuel 26 PE Marcel 26 NE Zdenko ® 26 SR Stojan 27 NE Janez 27 SR Gabrijel ® 27 SR Rupert 27 SO Jaroslav ® 27 PO Avguštin 27 ČE Ema 26 28 PO Peter © 28 ČE Leander 9 28 ČE Janez ® 28 NE Pavel 28 TO Viljem 28 PE Hotimir 29 TO Valerij 29 PE Veliki peteki3 29 PO Peter 29 SR Magdalena 29 SO Peter in Pavel 30 SR Martina 30 SO Velika sobota 30 TO Katarina 30 ČE Rešnje telo 22 30 NE Emilja 31 ČE Janez 5 31 NE Velika noč 31 PE Angela SLOVENSKI VESTNIK 2002 Avgust September Oktober November December 1 PO Bogoslav 1 ČE Peter £ 1 NE Tilen 1 TO Julija 1 PE Vsi sveti 1 NE Marijan 2 TO Marija £ 2 PE Štefan 31 2 PO Štefan 2 SR Bogumil 2 SO Verne duše 2 PO Bibijana 3 SR Tomaž 3 SO Lidija 3 TO Dora 3 ČE Terezija 40 3 NE Silva 3 TO Franc 4 ČE Urh 27 4 NE Dominik 4 SR Rozalija 4 PE Frančišek 4 PO Karel • 4 SR Barbara • 5 PE Ciril in Metod 5 PO Ožbalt 5 ČE Lovrenc 36 5 SO Marcel 5 TO Elizabeta 5 ČE Sava 49 6 SO Bogomil 6 TO Ljubo 6 PE Zaharija 6 NE Vera • 6 SR Lenart 6 PE Miklavž 7 NE Vilibald 7 SR Kajetan 7 SO Regina • 7 PO Marko 7 ČE Engelbert 45 7 SO Ambrož 8 PO Evgen 8 ČE Miran • 8 NE Marija 8 TO Brigita 8 PE Bogomir 8 NE Brezmad. spoč. 9 TO Veronika 9 PE Jaroslav 32 9 PO Peter 9 SR Abraham 9 SO Teodor 9 PO Valerija 10 SR Ljuba • 10 SO Lovrenc 10 TO Nikolaj 10 ČE Daniel 41 10 NE Andrej 10 TO Smiljan 11 ČE Olga 28 11 NE Suzana 11 SR Ema 11 PE Milan 11 PO Martin 3) 11 SR Danijel 3> 12 PE Mohor 12 PO Klara 12 ČE Gvido 37 12 SO Maks 12 TO Emil 12 ČE Aljoša 50 13 SO Henrik 13 TO Lilijana 13 PE Filip 3) 13 NE Edvard 3) 13 SR Stanislav 13 PE Lucija 14 NE Kamil 14 SR Demetrij 14 SO Rastko 14 PO Veselko 14 ČE Nikolaj 46 14 SO Dušan 15 PO Vladimir 15 ČE Marijino vneb. 3> 15 NE Nikodem 15 TO Terezija 15 PE Leopold 15 NE Kristina 16 TO Marija 16 PE Rok 33 16 PO Ljudmila 16 SR Jadviga 16 SO Jerica 16 PO Albina 17 SR Aleš 3> 17 SO Pavel 17 TO Lambert 17 ČE Marjeta 42 17 NE Gregor 17 TO Lazar 18 ČE Miroslav 29 18 NE Helena 18 SR Irena 18 PE Luka 18 PO Odon 18 SR Teo 19 PE Vincenc 19 PO Ludvik 19 ČE Suzana 38 19 SO Etbin 19 TO Elizabeta 19 ČE Urban © 20 SO Marjeta 20 TO Bernard 20 PE Svetlana 20 NE Irena 20 SR Srečko © 20 PF Evgen 51 21 NE Danilo 21 SR Ivana 21 SO Matevž © 21 PO Urška ® 21 ČE Marija 47 21 SO Tomaž 22 PO Majda 22 ČE Timotej © 22 NE Mavricij 22 TO Kordula 22 PE Cecilija 22 NE Mitja 23 TO Branislav 23 PE Filip 34 23 PO Helena 23 SR Severin 23 SO Klemen 23 PO Viktorija 24 SR Kristina © 24 SO Jernej 24 TO Nada 24 ČE Rafael 43 24 NE Janez 24 TO Adam in Eva 25 ČE Jakob 30 25 NE Ludvik 25 SR Zlata 25 PE Darja 25 PO Katarina 25 SR Božič 26 PE Ana 26 PO Viktor 26 ČE Kozma+Damijan 26 SO Nacionalni praz. 26 TO Konrad 26 ČE Štefan 52 27 SO Sergij 3> 27 TO Monika 27 PE Vincenc 39 27 NE Sabina 27 SR Virgil £ 27 PE Janez £ 28 NE Zmago 28 SR Avguštin 28 SO Venčeslav 28 PO Simeon 28 ČE Jakob 48 28 SO Nedolžni otroci 29 PO Marta 29 ČE Janez 35 29 NE Mihael £ 29 TO Narcis £ 29 PE Radivoj 29 NE Tomaž 30 TO J ulita 30 PE Roza 30 PO Sonja 30 SR Alfonz 30 SO Andrej 30 PO David 31 SR Ignac 31 SO Rajko £ 31 ČE Volbenk 44 31 TO Silvester Knjižni dar Slovenske prosvetn KOROŠKI KOLEDAR 168 str., ATS 150,-/€ 10,90 Janko Messner Aphorismen & Streiflichter Aforizmi & bliskavice \t^u*liii M.llr I I rillt* ,1. Ilislrr I llaii/i lilipir I 1 .Irulili Ni». I J.„r, S|,'rt»r JAVKO OC.KIS /i\ Ij<■ Itj4' in tlelo )OSE Hu» Wij|^njižnica SLOVENSKI uestnik 2001 070(436.5-H83) 3008598 a Humanist und Freund der KArntner Si owenen I cos;ss a 48 str., ATS 100,-/€ 7,26 112 str., ATS 230,-/ € 16,70 232 str., ATS 270,- / € 18,90 Mustriert von / IHmnral Marjan Martčelt 38 str. ATS 175,- / € 12,70 Moja knjii ga - tvoja knjiga: & DRAVA - Naša knjiga KNJIGARNA »DRAVA - NAŠA KNJIGA«, PAULITSCHGASSE 5-7, 9020 KLAG E N FU RT/C E LOVEC, FON 55464, FAX 55464-20 Sreča Glück Uspeh Erfolg Sie kann alles werderiik Nur nicht arm. ■ «t, HS L HD Premoženjsko varčevanje Vermögensaufbau www.zvezabank at POSOJILNICA -BA NK ZVEZA BANK Banka, ki povezuje: Die Bank d