123. številka. Ljubljana, petek 30. maja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dnove po praznikih, ter velja po pošti prejeuiau, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., ca četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gol d., ia četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čturt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. ču so dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkr:it tiska. Vsakokrat se plača štouapolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Državopravna premišljevanja.
„Iiupciio i 111 [)« i i i im, rrgnis rognum."
X.
Pred vsem se mi vidi potrebno, ozreti se na svoje prejšnje premišljevanje, IX., v kojem poudarjam važnost in nujnost pretre-sovanja bodočega političnega programa naše opozicije. Da je to res nujno, kaže uže zdaj samo izbiranje ponudnikov (kandidatov), za državni zbor. Pri razcepljenosti domačih strank treba je ponudniku, ako njegovi biraci to zahtevajo, odločiti se pro ali contra, t. j. ali na podlagi tega ali onega, predloženega mu programa, ponudbo ali dati, ali sprejeti. Jaz si ne morem misliti poštenega ponudnika, kateremu bi vse eno bilo, češ, naroden sem, za druge Vaše želje pak se ne brigam, niti zdaj, niti pozneje; nego menim, kdor je odkritosrčen, ta se odloči za eno ali za drugo, ali sprejme s ponudbo program, ali pak ničesar obojega.
V dosego večjega uspeha pri volitvah bilo bi tudi mogoče, da bi se stranke uže zdaj v tej zadevi pogovorile, ter ponudniku, razve narodnega našega program a, kateri mora biti conditio sine qua non narodnega poslanca, naprej dalo carte blan-che (beli list). Po mojih mislih bil bi ta način najpametneji ; saj bi imel izvoljenec pozneje ravno tako priliko in dolžnost (katera se mu lehko odločno naloži), o važnih političnih korakih odkritosrčno z volilci posvetovati se. Naše strankarstvo, — tako menim vsaj jaz —, nije tako zelo razvito, da med slovenskima strankama ne bi več mostov in brvij bilo.
Zato je trdno  in  nepremekljivo moje
Mstek*
Lepi dnovi.
I.  V I lit I i ji.
(Daljo.)
II. Od Bolcana do Verone. Bolcau (lioeen), mesto v znožji srednjih in južnih apucuih Alp, na meji dveh velikih kulturnih narodov, na rodovitnem i skrbno obdelanem ustji eisack-adižke doline, na izlivu Talira v Kisack in obeh v Adižo, na križišči glavnih trgovskih cest iz Italije čez Breuner v južno Nemčijo, čez lleschcu-Sckeideck in Arlberg v zvezi z lteuom, bo-dcuskim jezerom, se Švico, zapadno Nemčijo in vzhodno Francijo , čez stilfski prelaz z Lombardijo, po bistriški dolini pak z notranjo Avstrijo in srednjim podonavjem, je uže od prirode ustvarjeno središče cele Tirolske. In res vidimo, da se je tirolske zgo-godoviue glavni del hlizu tega kraja vršil (Tirol, Merau), dokler dežela nij pod Ilabs-
prepričanjc to, da o programu bodočnosti treba vsakako in na vsakinačin pogovorov, osobnih ali javnih v časopisih, ako nočemo vzajemno se za nos loviti in vsi vkup škode imeti in nazadnje še ponudnikov ne dobiti. .Saj program mora poštenemu izvoljencu prag biti, črez kateri ima iz narodnega doma in v narodni dom nazaj stopati ! Poslanec mora vedeti, pri čem da jo, in volilci ravno tako.
Preidimo k nadaljevanju programa bodočnosti !
Prevažno je vprašanje, po kakovem poti naj se ukrepljeuje tastranlitavske Avstrije dosega. „Državopravni" si to stvar jako lahko delajo: »posameznim deželam naj se pustijo njih zgodovinske pravice" (II). Škoda, da se nij dokazalo, da deželski zbori sploh še „zgovovinskih" pravic kaj imajo in od kedaj, in da se jih veljava nij do denes pretrgala. Saj je znano, da so ti ..zgodovinski'1 zbori bili sami „kimavci" vsemu, kar se je od vlado predlagalo. Kdor Če zvedeti, kako isti „državopravniu o teh „zgodovin-skih pravicah" nekdanjih deželskih zborov, katere zdaj tako povišujejo, mislijo, naj čita „ Političen katekizem" 1873, str. 6, kjer stoji od besede do besede: „Predlitav-ske ali dediue dežele so nekdaj tudi imele svoje ustavne pravice, pa vlada jih je vedno bolj in bolj priškrcevala in pristrigala, in slednjič celo vzela tako, da so jim ostali znani stari deželni zbori, ki nijso imeli n o-bene oblasti, kakor to, da so potrjevali vse, kar je vlada terjala. Nemarne so bile te dežele; torej so prišle ob svoje ustavne pravice, in nijso imele več žive in veljavne ustave."   (Ergo?)   . . .
buržane prišla, ki so svojo stolico ono stran Alp, v Iunsbruck, bliže svojih drugih posestev prestavili. Vendar je IJolcau še dando-nes prvo, vedno bogateje razcvitajoče se trgovsko mesto na Tirolskem. Tu je veliki trg za svilo, pred vsem pa za zgodnje sočivje i zgodnje, južno sadje. Samo grozdja meseca septembra izvažajo po 3—400 centov na dan. Ves kolodvor je bil zastavljen s plctenicami i zaboji, uapoluenimi uajlej)šcga sočnega sadja : grozdja , breskev , smokev , jabelk i hrušek, ki so bili namenjeni v Mouakovo, Prago, na Dunaj, v Pest, Uerolin , Varšavo, Peterburg in celo v daljno sveto Moskvo. Milo se človeku stori, ko izve, da vso to obširno in velik dobiček dajo&o trgovino imajo pod-vzetni domačini v rokah, pa se spomni naših južnih lepih slovenskih krajev, kdor Ipavce i goriške Slovence dero in sleparijo dunajski agenti, ki plemenitemu blagu narekavajo ceno, kakoršno sami hote. In nezavedni Slovenec, namesto, da bi sam kupčijo v roke vzel, je še vesel, da ga prebrisani tujec pehari!
„Ustava je stala na papirji, in cesarji so absolutno vladali in bili samovladarji." — 8 temi besedami so jim ,.di/.uvo-p i* ii% ii i" po vsej pravici nagrobni kamen v tem „katekizmu" postavili; naj jim še zdaj samo to dobroto skažejo, da jim pustijo tudi v naprej lepo v miru in pokoja ležati!
Ali dajmo! sezimo (po receptu „državo-pravnih") nazaj v leto 1713 (začetek prag-mat. sankcije) in dajmo tem zborom nekaj modernega lica, po njih besedah (str. 28): „razvijmo te deželne pravice" in postavimo jih kot stebre našej državi! Kakov bode nasledek temu? — Jaz menim ta: da bodo „samovladarji" in „vlade" nič men j sebične nego v prejšnih stoletjih in da se bodo ravno tako malo brigale za te zborčiče, kakor nekdaj, ali — kakor sedaj! Kadar nij v narodih dovolj kreposti in organizacije, kadar nij med narodi Avstrije dovolj solidarnosti , kadar se živo pravo narodov in sedanjosti bori z onemoglim pravom preteklosti in „stališke" sijajnosti, tedaj bodo vse in vsake vlade, celo take, ki bi iz ,.dr-žavopravnih" se rekrutirale, obhajale „samo-vladarske" pire in gosti! Naj se rači barem to v ozir vzeti, da, kar je na sebi majhno, slabo in kilavo, nikdar ne bode, četudi samostojno, autonomno itd., kedaj tudi krepko, močno, vztrajno nasproti desetkrat močnejšemu in večjemu! Samostojnost, katera se podeli malej ali velikej deželi, nij tista samostojnost, ne biva sama po sebi večja, nego samo po tem, čemu se podeli, čega so oklene, malega ali velikega! Dajmo Koroškej n. pr. iste prednosti, kakor oger-skej kroni, in videli bodete,  da se ona pod
Kraj sam na sebi ima prekrasno lego. Od treh strauij ga obdajajo impozantni gorski velikani iz rudcČkastega dolomita tako, da je strašno pogledati te divje, razjedene i razkopane vrhove, a po dolini se razgrinja pred taboj najlepši vrt nasajen s plemenito vinsko trto, mej katero se breskve i smokve, žlahtna jabelka i hruške kar sadja šibe. Tu pa tam se izpred vile vzdiga tanka taruuo-zelena cipresa, na katero tvoje oko toliko preje zadene, ker je prva, ki jo zagledaš to stran lireunerja.
Nemoi sicer Bolcan (preko 10.000 pri]) sicer še za svoje mesto rcklamujcjo, a ogromna večina prebivalcev je italijanska; ozke ulice z arkadami, visoke hiše se zaprtimi debelimi polkni, vlaški nadpisi, vlaška govorica, mej katero se čuje le tu pa tam nemška beseda, kričeče babe, ki ti sedeč pred širokimi ple-tenicami ponujajo soSnato sadje, otovorjeni osli, katere gonijo zarjaveli možje v sivih bluzah i lesenih cokljah, mule, uprežene pred nerodne vozove na  dveh kolesih:  vse to ti
to težo zgrudi; prenesla bi je vsaj nekaj Češka, Gališka, Moravska ali združena Slovenska.
Kakor bo razmere zdaj po onih deželah, kjer bivajo Slovenci naseljeni, sovrenost deželska, povzdignena do principa in vladnega načela, ne bi bila nam kaj boljšega, nego toliko sužnjost! Ne čuti uže zdaj slovenski Stajer, slovenski Gorotan, tržaška okolica in celo Gorica, kjer biva več Slovencev nego Lahov, da ob ogerskih Slovencih molčim, vso težo in ves jarem sužnjosti ? Dajte zdaj deželam, t. j. sedanjim večinam še popolno samostojnost v postavodaji itd., ondaj bodetc kušali vse trpke nasledke svojih lastnih „državopravnih načel." Ali menijo katoliški duhovniki, da bi od te samostalnosti, katero „državopravni" program tako odločno terja, cerkvi rožice cvetele V — Pri denešnjih politiških načelih ncm.ško-liberalcev obrnolo bi se teh „vladar-jev deželskih" želo baš na — isto cerkev, in to v prvej vrsti. Dajte tem slovanstvu in cerkvi kletim nasprotnikom postavodajalno moč v vseh strokah (razve, kakor pristavljate, „ki nijso skupne"), in hvalo bi peli isti „liberalci" pred vsemi drugimi posli, s katerimi bi „državopravno ero" načeli ravno cerkvi, a kakovo? Po „državopravnej" šabloni ne da se notranje vprašanje rešiti.
J. P.
Rusi in Angleži na svetovnem trgu v Aziji.
(Konec.)
Angleški projekt hoče od Skutarija pri Carigradu preko Kouijc (starega Ikonija) i Alepa vzdolž Kfrata mimo ltasrc k perzij skemu zalivu. Proti tej železnici govore ovi razlogi: Mala Azija je nezdrava za potnike in trgovec zarad svoje klime j brdine so visoke do 19.000 čevljev absolutne visine, a to mnogo novcev stane, in nakonec je zemljišče neplodovito in malo mest i ljudij v obče. Ta proga bi se z eno besedo ne izplačevala, in niti nebi roba mogla direktno iz Indije v Evropo, nego bi se morala iz vagonov na ladije, pa zopet iz ladij na vagone prenašati.
Drugi projekt je angleško - turški od Alek8andrinetc (Iskenderuma), t. j. od zapravi na glas, kako visoko mej Alpe je prodrl vlaški element, kajti pred 300 leti je bil Trident, sedaj središče vlaških Tirolov, — še na Nemškem in ko je Gothe 1. 1786 v Italijo potoval, je stoprv v Roveredu mej Vlahe prišel.
Lepo mesto ima le eno napako, in ta je afrikanska vročina o poletji, pred katero večina premožnejih prebivalcev zbeži na svoje vile i zidanice v bližnjih gorah, od koder se stopram na jesen povrno, ki je tukaj naj-prijetneji letni čas. Vendar tudi konec septembra solnce še dobro pripeka , zatorej, prijatelj, ne bodova dalje stala sredi trga, gledala zadovoljnih trgovskih obrazov i smejala se priprostemu živahnemu narodu. Ne, stopiva raje v bližnjo krčmo, mlado dekle naju pelje na hladen vrt in tukaj v zeleni lopi obirajva sladko grozdje, ki nad nama zori, namakajva brezkve v aromatičnom tramincu, ali pa si kopljiva dušo v ognjenem črnem tirolcu. Če nama zgovorna točajka ne krati časa, premišljujva, kar sva denes videla i
liva, koji bi Alepo i Mezopotamijo zvezal s sredozemskim morjem pod Malo Azijo, pod Tarsusom nasproti otoku Cipru. — Tretji projekt ima spojiti mestice Tireboli na zapadu od Trapezunta, t. j. južno obalo Črnega morja preko Tigra pri Diarbekiru po Mezopotamiji k perzijskemu zalivu. Ta projekt zagovarja angleški general Ravvlinson, predsednik geografskega društva v Londonu iu drugi veljaki angleški. — Četrti projekt ima spojiti Samsun Sivo i Diarhekir preko Mezopotamije zopet s perzijskim zatonom. — Peti projekt spaja Trapczunt, Erzcrum i Van jezero in dalje perzijski zaton. Vse one linije se vrte med Carigradom in Mezopotamijo in perzijskim zatonom. — Sesti projekt hoče Carigrad spojiti direktno z Indijo pri Sikar-puru preko Erzcruma, Teherana, glavnega mesta Perzije, za tem preko Perzije do Inda. — Najvažneja je nazadnje sedma proga od Skutarija pri Carigradu preko Angore, Jos-gada, Sivasa, Diarbckira, Nisibina, do Masula i Kifri-a, pritoka Tigrova i dalje preko Perzije do Indije. Ta proga bi od Bospora do Inda bila dolga 4750 vrst (7 vrst je ena milja), t. j. okolo (JSO milj. To progo zagovarjajo Ravvlinson in prvi Angleži. Za njo bi trebalo napraviti most pri Carigradu, kojega bi lok (bruckenbogen) bil 1740 čevljev dolg in 140 čevljev visok in bi stal 7 milijonov ruhljcv (12 milijonov goldinarjev).
Proti vsem tem angleško turškim projektom na papirji — se postavljajo Rusi na čvrsto zemljo realne proge v tem trgovskem duelu. Do Azova od Moskve in Varšave ic proga gotova. Od Azova, dotično od Rostova pri ustji reke Dona po evropskem Kavkazu do Vladikavkaza v dolžini od 020 vrst ima biti gotova v dveh letih (do 1. 1875). Od tod od kozačko stanice Prohladne severo-zapadno od Vladikavkaza pri r. Malki ide ruska proga dalje, koja je že tukaj za 14 gradov zemske širine (breitegrade) bližja Indije nego Carigrad. Poleg tega je od Ponta od Poti-a do Tiflisa železnica že gotova in se zida tudi dalje do lSaku na obali kaspiškega morja. Od kozaške stanice Prohladne pri Vladikavkazu zida se dalje do obale kasp. morja ovkraj Kavkaza do luke Pctrovsko 30G vrst ; za tem niz in vzdolž obale kasp. morja .'»40 vrst do mesta Maku-a.   Ova  proga  ide  dalje  do Enzeli-
skusila na potu. Proti večeru ogledava lepo gotično cerkev, greva na promenado, kder najdeva zbrane bolcanske lepote, drugi dan prehodiva z vilami olepšano okolico, popolu-dne pak so posloviva od prijaznih ljudij in lepega kraja. A dio! Dalje na jug! — (Daljo prih.)
Učitelji, odgajajte tudi za narod.
(Spisal učitelj Jarnej ltajar.)
Marsikateremu še na misel ne pride, da je odgoja za narod veliko bolj potrebna, nego vsi drugi nameni, koje ima prava odgoja na čelu. Ako se odgoja za narod zanemarja, nij drugo, da imamo doma ljudi, kojim je premalo ali celo čisto nič mar, jc-Ii njih narod srečen ali nesrečen, se mu li pripravlja vesela ali kalna bodočnost itd., i resnica je, da le taki domači vnemarneži so najbolj tega uzrok, da se domača zavest zatira i da narod ne napreduje po naravnem potu —. do prave sreče i blagostanja. Kdor
Rcšta, za tem v glavno mesto Perzije, v Teheran, in potem dalje v Indijo, kakor tudi oni angleSki projekti hočejo dalje od Teherana.
Ruska proga ima te prednosti pred angleško: 1. je za 800—1200 vrst krajša, 2. nema tako teškega terena, in 8. bogastvo prirode okolo Kavkaza in kaspiškega morja je veliko. Samo rib se iz kaspiškega morja 12milijonovpudov izvozi (l pud = 20 funtov), v vrednosti nad 12 milijonov rubljev. Ravno tako trgovina z nafto.
Pri tej železnici do Indije treba i v obzir vzeti, da Rusija daje garancijo sigurnosti osobi i imetku, a Turska nemože. Tu se sađaj bore Angleži i Rusi za prvenstvo v svetovni trgovini. Nas se to jako tiče kot sosedov, ker samo tačas „hode kod Hal kan a i Triglava dana," kadar Rusom zabeli zorja i do indiškega morja.
Pet. T o m i č , profesor.
Politični razgled.
Rotruiije dežele.
V IJubljnnl 20. maja.
Našo avstrijska »roftor/o prav izvrstno opiše ustavoverna „Deutsche Zeitung", ki govori o konfiskacijah časopisov tako-lc: „Narejanje neodvisnega časopisa je vAvRtriji eno najtežjih podvzetij. Nobena druga industrija nema tako tlačilnih bremen nositi, nobena nij tako samovolji izročena kot časnikarska industrija. Kateri drugi industrijelec je v nevarnosti, da na nagloma policijski hlapci napadejo njegove prostore, da se blago, ki ga je naredil, konfiscira, da se delo celega dne uniči in podvzetje oškoduje. Voditelj tacega pod-vzetja niti brez skrbi spati ne more." To „D. Ztg." govori. Želimo, da bi se naši Auerspcrgi iu Ahčini, ki „Slov. Nar." kontiscirajo , od prijateljske jim „D. Ztg." dali podučiti, kako nclepo iu nesvobodnostno ravnajo.
M^otitve v državni zbor bodo sredi meseca oktobra razpisane. Tako ve ,,N. F. P." poročati iz ministerskega sveta. Precej po volitvah kc skliče državni zbor. Deželni zbori ne bodo poprej zborovali, ampak meseca decembra med državnim zborom, kateri bode za ta čas svoje zasedanje odložil.
Prepir med *tftro- in m I <t <l<>*tt>ntri je tako oster postal, da se je Kaiserfeld moral na Dunaj podati. Skušal bode obe stranki umiriti in kolikor toliko zopet združiti. Pa bode  teško  šlo.   Stari so , kakor povsodi,
je pa za svoj narod malomarec, radi omr-znejo v njem tudi druga lepa čutila — posebno ljubezen do bližnjega, ter ne pozna druzega na svetu, nego samega sebe in tudi ne druge sreče, kakor samo svojo.
Da si s takimi sebičneži tudi splošno država ne more opomoči, je tudi čista resnica. Sebičnež podpira vse, toda le tako dolgo, dokler se mu kaže korist in dobiček; kadar pa mu pogori upanje do njegovo lastne sreče, ne pomaga nikoli družim gasiti — je varovati nesreče.
Kako pa se odgaja za narod?
Iz družinskega življenja jo bog osnoval narod; tedaj se mora odgoja za narod pričeti uže pri odgoji za družinsko živenje. Se nježno, nedolžno i tesno človeško srce mora se bolj i bolj vnemati za vedno večjo okrožje — za vso rodovino, za vso deželo domovino — za ves svoj narod i dalje za državo i splošno človeštvo. Kdor zapira užo prvi vir — pravi družinski odgoji, ta uniči višji  občutek pravega   dom o vinca i držav-
svojeglavni in na las ne odnehajo od svoje trmo8ti. Dr. Kechbaner stoji na strani mladih, med katerimi so sploh vsi poštenejši nemški elementi. Starim pa je samo za absolutistično vladanje ustavoverne stranke, da si ohranijo svoje mastne sedeže in službe.
V bi tliije držisve.
Na IV((//c«tArHi reakcija naglo napreduje. Sestavljeno je novo ministerstvo, v katerem so si monarhisti in izdajice središča narodne skupščine, ki so pripomogli k zaroti, službe razdelili. Vnanje države je prevzel vojvoda Iiroglie, glavni govornik monar-histov v poslednjih debatah, član staroznane francoske rodovine, ki se pa sicer ne odlikuje z drugim, nego s svojo brezuačajnostjo a la Gramont. Dvorom evropskim se ve da utegne mož po volji biti, kakor so jim sploh poslednje premembe na Francoskem na veliko radost; poroča bc , da so zastopniki vnanjih vlad že čestitali Mac-Malioiiu.— Denarništvo je prevzel Maguc, znani tinaučni minister Napoleona 111. Borzijanci vsled tega veselja poskakujejo, ker se nadejajo, da se zopet začno lepi dnovi borzijanskega švindeljna, kakor so bili o Času Napoleona III. Vojno ministerstvo je obdržal general Cissev, ki je bil vpleten v zaroto monarhistov. Sploh se mora reči, da se v armadi francoski republika nij nikoli ukorcninila. Bonapnrtovski generali, ki so se vrnili iz ujetništva, so obdržali svoje službe, ter so obdelali armado, obstoječo večjidcl iz starih, demoraliziranih elementov. Zmožni generali republikanske-a mišljenja, kakor hrabri general Faidherbe in hranitelj Belforta polkovnik Deufert, so bili odpuščeni. Nerazumljivo je, kako je mogel Tbicrs to trpeti. Najbrže mu je zarota Bona* partovcev že takrat prirasla 8ez glavo. Sploh so bili bonapartisti duša in vodje zarote, iu vlada je sedaj popolnem v njihovih rokah. Princ Napoleon je že došel v Pariz. Dvajset republikanskih prefektovje odpuščenih, devet pa prestavljeni h na druge kraje. S tem je reakcija inaugurirana. Mae-Mahon je začel spolnovati obljubo svojo , da bo prisilil do pokorščine do nove vlade. Najljubši bi še monarhistom bilo, ko bi bili republikanci začeli upor, da bi bili še enkrat s svojo krvi-žejno soldatesko planili na nje, katera se je skazala tako zanikarna Prusom nasproti, zoper neoboroženc mestjane pa se vselej hrabro drži. A republikanci jim nijso storili te ljubavi, izstopiti tudi nočejo iz narodne skupščine, nego bodo pod vodstvom Thiersa delali močno opozicijo, katera bo štela čez 300 značajnih republikancev. Se ve da so tudi dnevi narodne skupščino šteti, in monarhisti, ki so se v zadnji seji že rogali republikancem , pojdejo kmalu z njimi vred domov.
# tuli j ti tt.rl.ti zbornica poslancev je sprejela celi načrt postave zarad odprave samostanov s 10(3 glasovi proti štirdesetim. Postava je neizmerne važnosti za Italijo.
~--,. , .... ==^^=3
ljana — i celo ljubezen do splošnega Člo veštva. Isti, koji se užc doma v domači hiši vadi spolnovati zapovedi: „Spoštuj očeta i mater!" i „Ljubi svojega bližnjega!" ta stori to tudi zunaj domače hiše, najpred do svojih bližnjih, potem pa brez razločka do vsacega, naj si bo tega ali onega naroda. Prva ljubezen za narod izhaja tedaj iz ljubezni do domače hiše. Pozneje pa naj modri odgojitelj tudi kaže : 1. kaj je spioh narod, kateremu narodu se i)rišteva, kako se godi temu narodu, ktere dobre i kterc pomanjkljive reči ima ua sebi, i kaj ga sploh prav osrečuje. — 2. Mladina naj izve, kaj i kako naj po svoji lastni moči užc sedaj, kako pozneje naj bolje koristi svojemu narodu. — vJ. Naj se mlado, nježno srce pri vsaki priložnosti vnema za pravo ljubezen do naroda. — 4. Z ljubeznijo do naroda nuj združuje tudi ljubezen i vdanost do splošne domovine in do države.
Francoski poslanec pri papeževi vladi, Corcelle8, je naznanil papežu premembe v svoji domovini. Pij IX. je baje rekel na to: „Molil sem zmerom za Francosko, in bodem sedaj še z večjim zaupanjem nego kedaj molil, da razlije I log svoje blagre Črcz narodno skupščino, ki je tako udana krščanskim (?) načelom, in črcz novega načelnika vlade, ki daje poroštvo za od vseh stranij napadani (!) red, za pravico in civilizacijo !
Dopisi, iz litrsko - lrtsti*llil&effft
kl'HJll 2f>. maja |Izv. dop.| Poslušajte čudno povest. Naš glasoviti nemškutarski župan g. Jclovšck je sedel ob času, ko so je slovenska peticija na cesarja proti direktnim volitvam podpisovala, v krčmi pri svojem somišljeniku Pik užu in pil vino. Oba, Jclovšck in Pikuž sta vse vprek zabavljala na Slovence in na to, da peticijo podpisujejo da si oba vkup še prav ne vesta kaj direktne volitve pomenijo in sploh politične omike ue-mata. V isti krčmi pri Pik užu pak je svoj zajutrek pil ravno tačas tudi nek slovenski kmet P., vseskozi pošten mož, da si kruljev, reven in oče več otrok. Ta kmetic pa je dober domoljub. Ko sliši, kako .Telovšek in Pikuž zabavljata na slovenski narod in neresničnosti govorita, ne more se zdržati in jima ugovarja, da vse to kar pravita, nij res, da se peticije smejo podpisovati, da mu je to povedal ta in ta, ki slovenske časopise bere in on sam je to bral v „Slov. Narodu". Župan Jclovšck se razsrdi nad kmetom in mu pravi: „Kaj boš ti vedel „paver".! Vso to nij res. Podpisavati se to ne sme." Kmet mu odgovori: „Ce se ne sme, zakaj pa „Slovenski Narod" postavo pove, da ima vsak pravico pcticijnnirati. Zakaj pa „Slovcnskega Naroda" in tiste, ki ga pišejo kar ne zapro, če nas kaj uče kar je proti postavi. Zakaj jik pred porotnike ne denejo in ne obsodijo zavoljo peticije". Jclovšck pravi kmetu: „Vsc kar te slovenske cajtenge pišejo, kakor „Slov. Narod", „Novice" in drugi, je laž. Le berite „Tagblatt" če znate, pa boste videli". Kmet odgovori: „čc bomo tistemu „Tagblattu" kaj verovali, kmalu ne bomo verovali ne na boga ne na cesarja". Tako je kmetski mož govoril v svoji poštenosti, kakor je razumel. Ali kaj se zgodi ž njim.
Župan Jclovšck precej potem teče kot špicelj hitro k o. kr. okrajnemu glavarju GloboČniku in toži onega kmeta, da je črcz cesarja „ši mfal". Kmet dobi pravdo .Iclovšek in Pikuž sta pričala in — prisegla proti kmetu. Bog bode sodil to prisego, ali je bila pravična, ali ne. Kmet, — ki ima otroke in ženo — bo zaprt! On je cesarju zvest, nič nij hudoga rekel, pravi. In pa ko bi tudi bil, ali bi ne bilo lepše, da bi bil nemškutarski župan Jelovšek reveža podučil nego da ga je šel tožit in v nesrečo spravit? Kmet gotovo nij nič hudega mislil.
IX ColOfCa 2<i maja |lzv. dop.| (Narodno gibanje. — Naša gimnazija.) Kadar koli se oglaša iz slovenskega Koroškega kakov dopisnik, skoro gotovo dostavlja koncu tolažilno opombo, da, Bjofi Koroška nij propala", da naš narod še živi, da se krepko giblje itd. Zbog tega si morda res mislite, inodeželni Slovenci, da smo mi narodnostno bolje podkovani, nego smo v resnici.
V istini so takove besede vuc le pohvala,
koje naš narod nikakor ne zasluži — in ne javljajo ničesa drnzega nego da bi Vaš dopisnik rad povedal iz naše Koroške kaj veselega inim bratom, a kaj spodbujajočega našim Slovencem, ko bi smel in mogel.
Iz tukajšnjega narodnega življenja ali bolje životarenja, kaj dejansko živega poročati h o teč bil bi res primoran, da Vam neistino pripovedujem — vse je preveč mrtvo. Sicer pa uže to dosta jasno osvitljuje naš slabi stan, da se komaj o vseh svetkih oglasi kdo iz kake pokrajine v kakovem slovenskem listu. Tukaj imamo „čitalnico" — le ena je še v Žcleznej Kapli — kjer se pogosto zbirajo našinci ter se dobro zabavajo j toda narodnosti se celo nič ne koristi s tem, niti jeden mož neobraženec se nam ne pridobi; mi pak, ki se čutimo užc poprej dobre Slovence, se tukaj spoznavamo natančneje zunanjo in notranje. —
Sploh čutimo močno pomanjkanje narodnega razumniŠtva, s v c t o vne g a posebno na kmetih skoro čisto nič nemarno; odveč je, jih naštevati na prste, ker jih nij dosta došteti, to je tolikanj čudnejc, ker se je prejšna leta še precej izmed prostega naroda šolalo jih, na gimnaziji je bila vsaj poštena tretjina.
Zdaj pak se zapazuje žalostna prikazen. Mora narodnjakazaboleti ako pomisli nasledke: vedno manj in manj pošiljajo naši slovenski kmetje svojih sinov sem, da bi se izobrazili, pozneje pomagali otresti tuji jarem, da bi nas rešili narodne smrti, ki nam resno preti . . . Nij več pravega razmerja med učečima se narodoma, namesto tretjine štejejo slovenski dijaki samo še — šestino! „Pati so vsaj vsi narodni?" Kaj še le! Zaveda se jih prav malo svoje narodnosti, do samostalnosti se jih dokoplje še mauj, vseučilišče pak zagledajo uže samo izjemki. Precejšnje Število jih prestopi v pripravnišče, kar bi bilo dobro, ko bi ti bili narodni, ker dobili bi koroški Slovenci narodno učiteljstvo; žalibog tudi tega nij: iz nižjih šol prestopivši nijso še ničesar; tako ostanejo tudi na priprav -nišči; kot učitelji pa so kruhoborci in zapazijo kmalu, kje je „dobiček" — postanejo gorki nemčurji izgledov je dovolj!
Da bi skoraj postalo tudi pri nas boljše I In morda bi, ako bi imeli v svojem centru lc nekaj samostalnih delavnih agitatornih moči j.
Kot nasprotno veselo znamenje objavljam, da se je letos na celovški gimnaziji pripetilo nekaj dosle nezaslišanega — dijaki v zadnjem razredu pričeli so se učiti cirilice pi-sovne in tiskovne. Učenik slovenščine je marljiv in za svoj predmet ves iskren mož.
Domače stvari.
— (Ljubljanska občna banka.) Ministerstvo je vrnilo pravila te banke usta-novnikoin z odlokom, da v sedanjih okolščinah na borzi nobene banke ne more privoliti. Pravila pa so že več kot štiri mesece na Dunaji ležala, in predložena bila v času, ko še nik-do nij mislil, da bo kedaj tako strašen kracb papirnato bogastvo dunajske borze uničil. Zakaj tačas ministerstvo pravil nij dovolilo?
— (Iz Tržiča) na Gorenjskem se nam poroča, da so imeli nemškutarji zadnjo nedeljo shod, v katerem so se posvetovali o organizaciji svoje stranke in volilne a.itacije za svojo Btran. Kandidata nemškutarji še uemajo.
— (Iz  seje  ljubljanskega mestnega odbora.)   V seji 27. maja je župan naznanjal, da so vsled borzne krize na Dunaji pri   izvršitvi   ljubljanskega mestnega posojila  nastali neki  zadržki,   da pa je magistrat že storil potrebne korake za izvršitev posojila. Kakšni so ti zadržki,  smo že povedali v našem listu. Naj bi juridične kapacitete našega mestnega zastopa, katere pri uvrstenji porotnikov tako strogo ravnajo, da terjajo od mož, ki so juridične študije z dobrini uspehom dovršili, predlaganje spričeval maturitetnega izpita, tudi pri tako važnih pogodbah natanjko in sprevidno ravnali. Du najski zidovi so sicer tudi „verfassungstreu", kakor naši mestni očetje,   pa le, dokler jim nij treba mošnje odpirati. —  Dalje je bilo v tej seji naznanjeno, da si hranilnica pridržuje lastninsko   pravico do novega poslopja zgornje realke,  katera se na hranilnične stroške zida. —   Mestni odbor  pa se hode obrnil do hranilnice s prošnjo, da se naj hranilnica zaveže, to poslopje skozi pet let prepustiti v namene zgornje realke.   Kako to? Hranilnica je o svojem  času  sklenila, da zida v Ljubljani   novo   poslopje   za zgornjo realko iz svojega dobička pri  vlogah in posojilih.   Hranilnica je lehko storila ta sklep v prid dežele, ker je imela tako rekoč privilegij na  Kranjskem,  da se  nobena druga hranilnica zraven nje nij privolila. Nakopičila si je tedaj kapitale iz domačega denarja in navadno, da ga tudi rabi za dobrovoljne namene na domačih tleh.   Mar misli hranilnica   po petih   letih v poslopji  za zgornjo realko   zidanem   kak hotel  ali kaj druzega napraviti?   Sklep mestnega odbora nam je tedaj popolnem   nerazumljiv. Zakaj se hoče ravno  za pet let terjati poroštvo?   Mar se boji sedanji nemškutarski zastop, da bode v petih  letih v   njem  narodna  večina? Ali ka-li? —
— (Iz Krškega) so nam poroča, da misli nemškutar Hočevar vsakako kandidirati, če ne pojde v kmetski pa v mestni skupini. Zato je povabil na binkoštne praznike vse svoje somišljenike in prijatelje in kdor bo hotel priti — na veliko pojedino in pijačo. Plačal bode jed in pijačo za 120 osob. Ali se bodo volilci res dali tako kupiti?
— (Iz Rajhenburga) se nam28. maja piše: V tukajšnji okolici se je otročja bolezen dobrci (drugod reko tudi osepnice, po Gorenjskem ošpice) kar mahoma prikazala. Pred G dnevi nij bilo ničesar slišati o do-brcib, kako pa se zdaj hitro širijo, vidi se pri šoloobiskajočih otrocih: pretekli petek sta zbolela dva, v soboto jih je že ležalo 21, v torek se je število bolnih zvišalo do 40, in to le večjidel pri malih (v 1. razredu); drugi se nekako bolje branijo. Umrl jo do-zdaj en sam |šolar) na tej bolezni.
— (liojauska čitalnica) napravi pondeljek 2. junija „Tombolo". Gg. udje naj se blagovolijo v obilnem številu zbrati. Neudje z vabiluim listom so prosti vstopnine.
Odbor.
— (Smešno, pa resnično.) Iz S m a r j a na Štajerskem se nam piše 24. maja: V naši okolici živi na kmetih ljubcznjiv zakonski par, katerega vsakdanji kruhjekreg in prepir in vmes tudi tepež. Žena, da bi svojega moža oplaSila, žuga mu, da bode v vodo skočila, ako se mož ne poboljša. On za to tnalo mara. Nekega dne res žena gre
od doma in skoči v bližnji potok. Pa voda je tako plitva, da žena pri najboljši volji ne more utoniti. Morebiti jo je tudi mrzla voda ohladila. Vsa mokra leti domu in se dela besno. Valja se po travniku, upije in grize travo. Sosedi lete po duhovnika. V tem pa se je žena zopet umirila. Mož pa razkačen vzame samokres in z besedami: Nij mi več
zraven tega b.....        živeti ,   zleze  na parno
(svisli). Knualu potem mož dvakrat ustreli in pade z ropotom na pod. Žena misleča, da se je mož ustrelil, pokliče v strahu na pomoč nekega gospoda iz tukajšnega urada, kateri je ravno mimo šel. Gospod gre gledat na parno in ko vidi, da kmet leži na obrazu in se ne gane, dregne ga malo s palico po nogi, da bi se prepričal, ali je res mrtev. V tem bipu skoči navidezni mrtvec na noge in začne pretepati s kolom milosrčnega gospoda Samaritana in ga tako nabije, da ta tri dni nij mogel v pisarno.
Razne vesti.
* (Iz Bosne) se piše, daje bil v Vranji nedavno precej krvav boj. Imenovani kraj je na albanskem vilajetu, in bivajo v njem večjidel Srbi. Ti so hoteli pravo, ki ga jim je sultan nekdaj priznal, rabiti in so si sezidali lepo cerkev. Ko hočejo zvonove v stolpu pritrditi, napade jih četa Turkov. Nekateri obleže takoj mrtvi na mestu, in več jih je bilo ranjenih. En zvon so Turki celo razbili. Vsled tega se je veliko ljudij skupaj naletelo, lio-rili so se več ur. Drugi dan so so kristjani pri sodniji pritožili, pa so bili zavrneni s tem, da zadeva krivda kristjanskega duhovnika Jovana Crnogorca, ki je baje Turke k temu našuntal. Kristjani sosednjih krajev pošljejo potem deputacijo , med njo Krsto Stojov, Tomo llasanov, Mijat Aligrudič, bozo Pelič in župnik Kosto, y Skadcr k ruskemu konzulu, da sprosijo od njega intervencije. On jo je obljubil.
meseca že posamezni grozdiČi cvesti začeli, kar se letos pred sredo junija ne bode zgodilo. Vreme sploh nij prav ugodno, premokro-je in noči prehladne. Sadja bode letos malo, poslednji sneg in mraz je cvetje pokončal. Slive so prazne, tudi gruške in jabolka kažejo prav redko sad je. — Vinske cene so tako visoke da se nikdo enakih ne spominja. Novo pohorsko vino med Slovensko bistrico in Mariborom je po 14 do 18 gl. avstrijsko vedro j celo pri Poličauih terjajo lastniki za tamošnje lehko vino 12 do 14 gl. Škoda, da smo ga lani tako malo pridelali in so vino gradniki, kar so dobili vina, že večjidol po-prodali.
Tujci.
28. maja.
Evropai Moško od sv. Lorenea v Slov. gor.
— Jtapoc iz Maribora. —  Samek ti llennanstadta.
— Silenuan iz Londona.
Pri i I« litulu: Glos, Vorhovec iz Dolenjskega. Kesmic iz Štajerskega. — Lnger, Carlin, Šuiid iz Dunaja. — IIun.sAvirt, Dcztnan, knez Salni Keifforacheiil i/. Celja. — Bunček, Ma<l. Paulin iz Štajerskega. — H*Uiri iz Dubovaca. — .Jun iz Dolino. — Jainšek iz-Beicnenbnrga. — Habič iz Kadulje«. — Kavčičiz Tome s vara.
Pri Muli«-i: Žnža iz Laškega. —Krušič, Be-zenšek iz Celja. — lteimieh iz Dunaja. — Oliieka-tli.-ii iz Brna,
Dunajska borna 20. maja.
(Izvirno telografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   G(J gld. HO kr. Enotni drž. dolg v srebru    .   .   72   „   — '
1860 drž. posojilo.....99   „ 25
Akcijo narodne banke   .   .     948   „   — „
Kreditne akcije......28!»   „50 „
London.........111   „   — „
Napol..........a   „ 88
C. k. cekini.......—   „   — „
Srebro.........110   m 25
Narodno-gospodarske stvari.
— Izpod Pohorja na slovenskem Sta-jer j i se nam piše: V tukajšnjih vinogradih se je druga kop že pričela. Oka so skoraj vsa pognala, grozdje na rozgvak pa se kaže nad 4. in 5. ali celo G. listom, tedaj obilne kvantitete na noben način nemarno pričakovati. Tudi se kažejo grozdiči deloma rumenkasti, kakor da bi bili pozebljeni. O kvaliteti se zdaj seveda še ne da soditi, to pa je gotovo, da so lani o tem času rozgve še enkrat tako dolge bile in so  koncem tega
Zobni zdravnik
A. Paichel
se počasti p. n. zobobolnim uljudno naznanjati, da bodo samo «lo !.*>. junij** še
ordinira! in potem za nekaj časa odpotoval. Ordinira od 0. do 12. in od 2. do G. ure v Cetinovičevi hiši, v „Zvezdi" štev. 37, v prvem nadstropji.
NB. Od mene pripravljen Rubinov zobni prah, ki je izvrstno sredstvo za snaženje zobov, se pri meni dobiva, kakor tudi od mene pripravljena esenca zobne vode; posebno je priporočati za čiščenje lastnih kakor tudi umetnih zobov, zoper ma janje in večkraten slabi duh in za okrepčan je zobnega mesa.
Skatljica zobnega prahu GO kr., esenca ustno vode velik llacon 1 gld., majhen GO kr.
Tudi po pošti se razpošilja.        (148—1)
Razpis konkurzov.
Službe 10 deželnih živinozdravnikov na Štajerskem za sledeče iz večih sodnij-skih okrajev sestavljene živinozdravilske okraje: Celje, llz, Irdning, Kindsberg, Upnica, Ljubno, Ljutomer, Neumarkt, Weiz in Slovenji Gradec so razpisane. Vsled deželnozbornega sklepa dne G. decembra dobi teh 10 okrajnih živinozdravnikov letne plače po 500 gold. a. v. iz štajerskega deželnega zaklada in so glede svojih službenih pravic in dolžnostij sploh z deželnimi uradniki v eni vrsti ter jim po za. poslednje veljavnih predpisih pristujejo dijete in popotni stroški.
Samo z diplomom previđenim ž i vi n oz d r a vn i k o m se morejo tukaj razpisane službe podeliti. Imenovanje je pr ov i z ori čn o; za detinitivuo podeljcuje službe se more stoprv po dveletni skušnji prositi] čas provizorične službe se k dobi stalne službe zaračuni. Izvrševanje zasebnega zdravljenja je proti plačilu le toliko dopuščeno, da uradnim opravilam ne škoduje.
Ko bodo službeni kraji in živinozdravilski okraji za stalno določeni, se ima vsak zdaj provizorično imenovanih živinozdravnikov v njemu odločen službeni kraj preseliti, ne da bi zahteval odškodnine.
Natančneje določbe opravkov in službenih razmer so na razgled v regi-straturi deželnega odbora V navadnih uradnih arah, ali se tudi lehko dobe.
Prošnje  naj  se pri   (IvžoIlM'llft  oiIlMUBl najdalje do :iO. jtil&ij&t vložijo.
Od štojersJcega deželnega odbora
(145—3) v Gradci 10. maja 1873.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".